ZAKON

ZA IZVR[NATA POSTAPKA

D e l p r v i

OSNOVNI ODREDBI

^len 1

So ovoj zakon se opredeluvaat pravilata spored koi sudot postapuva zaradi prisilno izvr{uvawe na sudska odluka koja glasi na ispolnuvawe na obvrska, kako i zaradi obezbeduvawe na pobaruvawa.

Odredbite na ovoj zakon se primenuvaat i vrz prisilno izvr{uvawe na odluka donesena vo upravna postapka koja glasi na ispolnuvawe na pari~na obvrska, kako i na obezbeduvawe na pari~no pobaruvawe za koe se odlu~uva vo upravna postapka, osven ako za toa izvr{uvawe ili obezbeduvawe so zakon e opredelena nadle`nost na drug organ.

Odredbite na ovoj zakon se primenuvaat vrz izvr{uvawe i obezbeduvawe na brod i na vozduhoplov samo ako e toa opredeleno so poseben zakon.

Poveduvawe na postapka

^len 2

Postapkata za izvr{uvawe i postapkata za obezbeduvawe se poveduvaat na predlog od doveritelot.

Ovie postapki se poveduvaat koga e toa opredeleno so zakon, i po slu`bena dol`nost.

 

Nadle`nost

^len 3

Izvr{uvawe i obezbeduvawe dozvoluva i sproveduva sudot.

Obem na izvr{uvaweto i obezbeduvaweto

^len 4

Izvr{uvaweto zaradi ostvaruvawe na pari~no pobaruvawe i obezbeduvaweto na takvo pobaruvawe }e se dozvolat i }e se sprovedat vo obemot {to e potreben za namiruvawe, odnosno za obezbeduvawe na toa pobaruvawe.

Za{tita na dol`nikot

^len 5

Izvr{uvaweto zaradi ostvaruvawe na pari~no pobaruvawe i obezbeduvawe na takvo pobaruvawe ne mo`e da se sprovede vrz predmeti ili vrz prava koi se neophodni za zadovoluvawe na osnovnite `ivotni potrebi na dol`nikot i na licata koi toj, spored zakonot e dol`en da gi izdr`uva ili za vr{ewe na samostojna dejnost koja e dol`nikov glaven izvor na sredstvata za `ivot.

Pri sproveduvaweto na izvr{uvaweto i obezbeduvaweto }e se vodi smetka za dostoinstvoto na li~nosta na dol`nikot, kako i za toa izvr{uvaweto i obezbeduvaweto da bidat {to pomalku nepovolni za dol`nikot.

 

 

 

Sostav na sudot i odluki

^len 6

Izvr{nata postapka vo prv stepen ja vodi i odlukite gi donesuva sudija poedinec, a vo vtor stepen - sovet od trojca sudii.

Odlukite vo postapkata za izvr{uvawe i obezbeduvawe sudot gi donesuva vo vid na re{enie ili zaklu~ok.

So zaklu~ok mu se izdava nalog na slu`benoto lice za sproveduvawe na oddelni dejstvija i se odlu~uva za drugi pra{awa na upravuvawe so postapkata.

Zaklu~ok vo vtor stepen donesuva pretsedatelot na sovetot.

 

Pravni lekovi

^len 7

Protiv re{enieto doneseno vo prv stepen mo`e da se izjavi `alba, osven ako so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno.

Protiv re{enieto za izvr{uvawe dol`nikot mo`e da izjavi prigovor, osven ako so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno (~len 49 stav 2).

@albata i prigovorot se izjavuvaat vo rok od osum dena od denot na dostavuvaweto na prvostepenoto re{enie, ako so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno.

Protiv re{enieto doneseno po prigovorot mo`e da se izjavi `alba.

@albata i prigovorot ne go odlagaat izvr{uvaweto, ako so ovoj zakon ne e opredeleno poinaku.

Odlukata donesena po `albata e pravosilna.

Protiv zaklu~okot nema mesto za praven lek.

 

Nedopustlivost na revizija i povtoruvawe

na postapkata

^len 8

Protiv pravosilna odluka donesena vo postapkata za izvr{uvawe i obezbeduvawe ne e dozvolena revizija nitu povtoruvawe na postapkata.

Itnost i redosled na postapuvaweto

^len 9

Vo postapkata za izvr{uvawe i obezbeduvawe sudot e dol`en da postapuva itno.

Sudot e dol`en predmetite da gi zeme vo rabota po redot kako {to gi primil, osven ako prirodata na pobaruvaweto ili posebni okolnosti baraat da se postapi poinaku.

Redosled na namiruvaweto na

pove}e doveriteli

^len 10

Pove}e doveriteli koi gi ostvaruvaat svoite pari~ni pobaruvawa sprema ist dol`nik i na ist predmet na izvr{uvawe, se namiruvaat po onoj red po koj steknale pravo da se namirat od toj predmet, osven vo slu~aite vo koi so ovoj zakon e opredeleno poinaku.

 

 

 

 

Izvr{uvawe na odluka na

stranski sud

^len 11

Izvr{uvawe na odluka na stranski sud mo`e da se dozvoli i da se sprovede vo Republika Makedonija ako odlukata gi ispolnuva pretpostavkite za priznavawe propi{ani so zakon.

Izvr{uvawe vrz imot na

stranska dr`ava

^len 12

Vrz imot na stranska dr`ava vo Republika Makedonija ne mo`e da se dozvoli izvr{uvawe ili obezbeduvawe bez prethodna soglasnost od Ministerstvoto za pravda, osven ako stranskata dr`ava izre~no se soglasila so izvr{uvaweto, odnosno obezbeduvaweto.

Primena na odredbite od Zakonot

za parni~nata postapka

^len 13

Vo postapkata za izvr{uvawe i obezbeduvawe soobrazno se primenuvaat odredbite na Zakonot za parni~na postapka, ako so ovoj ili so drug zakon poinaku ne e opredeleno.

 

 

 

 

Zna~ewe na oddelni izrazi

^len 14

Oddelni izrazi upotrebeni vo ovoj zakon gi imaat slednive zna~ewa:

1) izrazot "pobaruvawe" ozna~uva pravo na naplata na pari~en iznos ili pravo na nekoe storuvawe ili nestoruvawe;

2) izrazot "doveritel" ozna~uva lice ~ie pobaruvawe se ostvaruva ili obezbeduva;

3) izrazot "dol`nik" ozna~uva lice sprema koe se ostvaruva ili obezbeduva pobaruvawe;

4) izrazot "stranka" go ozna~uva doveritelot i dol`nikot;

5) izrazot "u~esnik" ozna~uva lice koe vo postapkata za izvr{uvawe ili obezbeduvawe ostvaruva nekoe svoe pravo ili praven interes, a ne e stranka vo postapkata;

6) izrazot "re{enie za izvr{uvawe" ozna~uva re{enie so koe vo celost ili delumno e usvoen predlogot za izvr{uvawe;

7) izrazot "slu`beno lice" ozna~uva vraboten vo sudot koj neposredno prezema oddelni dejstvija za izvr{uvawe ili obezbeduvawe;

8) izrazot "zemjodelec" ozna~uva lice komu zemjodelskoto proizvodstvo mu e prete`en izvor na prihodi i

9) izrazot "javna kniga" ozna~uva kniga na tapii, intabulaciona kniga i katastarot, po negovoto ustanovuvawe soglasno soZakonot za premer, katastar i zapi{uvawe na pravata na nedvi`nostite.

 

 

 

D e l v t o r i

POSTAPKA ZA IZVR[UVAWE

 

R a z d e l p r v i

ZAEDNI^KI ODREDBI

Glava prva

Uvodni odredbi

Izvr{na isprava

^len 15

Sudot go dozvoluva izvr{uvaweto vrz osnova na izvr{na isprava.

Izvr{ni ispravi se:

1) izvr{na sudska odluka i sudsko poramnuvawe;

2) izvr{na odluka i poramnuvawe vo upravna postapka, ako glasat na ispolnuvawe na pari~na obvrska i

3) druga isprava koja kako izvr{na isprava e predvidena so zakon.

Odluka i poramnuvawe

^len 16

Kako sudska odluka, vo smisla na ovoj zakon, se smeta presuda, re{enie, platen i drug nalog na sudovite, na izbranite sudovi i na arbitra`ite, a kako sudsko poramnuvawe se smeta poramnuvaweto sklu~eno pred tie sudovi.

Kako odluka vo upravna postapka, vo smisla na ovoj zakon, se smeta re{enie i zaklu~ok na organ na upravata, kako i na pravno lice, koi se doneseni vo vr{eweto na nivnite javni ovlastuvawa, a kako poramnuvawe vo upravna postapka se smeta poramnuvawe sklu~eno vo smisla na Zakonot za op{tata upravna postapka.

Izvr{nost na odluka

^len 17

Sudskata odluka e izvr{na ako stanala pravosilna i ako istekol rokot za dobrovolno ispolnuvawe na dol`nikovata obvrska.

Odlukata donesena vo upravna postapka e izvr{na ako stanala kone~na i ako istekol rokot za dobrovolno ispolnuvawe na obvrskata.

Rokot za dobrovolno ispolnuvawe na obvrskata te~e od denot na dostavuvawe na odlukata do dol`nikot.

Vrz osnova na odluka koja vo eden del stanala izvr{na, izvr{uvaweto mo`e da se dozvoli samo vo toj del.

Izvr{uvaweto }e se dozvoli i vrz osnova na sudska odluka koja ne stanala pravosilna i odluka donesena vo upravna postapka koja ne stanala kone~na, ako so zakon e propi{ano deka `albata ne go zadr`uva izvr{uvaweto na odlukata.

Izvr{nost na poramnuvaweto

^len 18

Sudskoto poramnuvawe odnosno poramnuvaweto sklu~eno vo upravna postapka e izvr{no, ako pristignalo pobaruvaweto po poramnuvaweto.

Pristignatosta na pobaruvaweto se doka`uva so zapisnik za poramnuvaweto, ili so javna isprava ili spored zakon zaverena isprava.

Pristignatosta koja ne mo`e da se doka`e na na~inot od stav 2 na ovoj ~len, se doka`uva so pravosilna odluka donesena vo parni~na postapka so koja se utvrduva pristignatosta.

Podobnost na izvr{nata isprava

za izvr{uvawe

^len 19

Izvr{nata isprava e podobna za izvr{uvawe ako vo nea se nazna~eni doveritelot i dol`nikot, kako i predmetot, vidot, obemot i vremeto na ispolnuvaweto na obvrskata.

Ako izvr{nata isprava e odluka so koja ne e opredelen rokot za dobrovolno ispolnuvawe na obvrskata, toj rok se opredeluva so re{enieto za izvr{uvawe.

Naplata na zatezna kamata

^len 20

Ako po nastanuvaweto na izvr{nata isprava do{lo do promeni vo visinata na zateznata kamata, sudot, na predlog od doveritelot ili od dol`nikot so re{enieto za izvr{uvawe }e dozvoli naplata na zateznata dozvoli kamata spored izmenetata stapka.

Ako vo izvr{nata isprava se opredeleni i tro{ocite na postapkata, sudot, na predlog od doveritelot, so re{enie }e dozvoli naplata na zateznata kamata, na iznosot na opredelenite tro{oci spored propi{anata stapka, od denot na donesuvaweto na izvr{nata isprava do naplatata.

 

 

 

Verodostojna isprava

^len 21

Izvr{uvaweto zaradi ostvaruvawe na pari~no pobaruvawe na pravno lice se dozvoluva i vrz osnova na verodostojna isprava.

Verodostojna isprava, vo smisla na ovoj zakon, e faktura, menica i ~ek, so protest i so povratna smetka koga e toa potrebno za zasnovawe na pobaruvawe, javna isprava, izvod od zavereni delovni knigi, spored zakonot zaverena privatna isprava i isprava koja spored posebnite propisi ima zna~ewe na javna isprava. Kako faktura se smeta i presmetkata na kamatata.

Koga od verodostojnata isprava ne se gleda pristignatosta na pobaruvaweto, izvr{uvaweto se dozvoluva ako doveritelot podnel pismena izjava deka pristignalo pobaruvaweto i go ozna~il denot na pristignatosta.

 

Premin na pobaruvawe ili na obvrska

^len 22

Izvr{uvaweto se dozvoluva i na predlog od lice koe vo izvr{nata isprava ne e ozna~eno kako doveritel, ako toa so javna ili spored zakon zaverena isprava doka`e deka pobaruvaweto e preneseno vrz nego, ili preminalo na drug na~in, a za slu~aj da ne e mo`no toa prenosot na pobaruvaweto se doka`uva so pravosilna odluka donesena vo parni~na postapka.

Odredbata na stav 1 od ovoj ~len soglasno se primenuva i vo pogled na izvr{uvawe protiv lice koe vo izvr{nata isprava ne e ozna~eno kako dol`nik.

 

 

Uslovna i zaemna obvrska

^len 23

Izvr{uvaweto koe zavisi od prethodnoto ispolnuvawe na nekoja doveritelova obvrska ili od nastapuvaweto nekoj uslov, se dozvoluva ako doveritelot so javna ili spored zakon zaverena isprava doka`e deka ja ispolnil obvrskata, odnosno deka nastapil uslovot.

Ispolnuvaweto na obvrskata, odnosno nastapuvaweto na uslovot, se doka`uva so pravosilna odluka donesena vo parni~na postapka, ako doveritelot ne e vo mo`nost toa da go doka`e na na~inot opredelen vo stav 1 na ovoj ~len.

Ako dol`nikot po izvr{nata isprava e dol`en da ja ispolni obvrskata, no pri uslov istovremeno da se ispolni obvrskata sprema nego, sudot }e dozvoli izvr{uvawe ako doveritelot podnese dokaz deka go obezbedil ispolnuvaweto na svojata obvrska.

Se smeta deka doveritelot obezbedil ispolnuvawe na svojata obvrska, vo smisla na stav 3 od ovoj ~len, ako predmetot na obvrskata go polo`il kaj sudot ili za ista cel postapil na drug pogoden na~in.

Doveritelot koj tvrdi deka svojata obvrska ve}e ja ispolnil, treba toa da go doka`e>


Transfer interrupted!

i 2 na ovoj ~len.

Alternativna obvrska po

izbor na dol`nikot

^len 24

Ako dol`nikot po izvr{nata isprava ima pravo da izbira me|u pove}e predmeti na svojata obvrska, doveritelot e dol`en vo predlogot za izvr{uvawe da go nazna~i predmetot so koj obvrskata treba da bide ispolneta.

Dol`nikot ima pravo na izbor se dodeka doveritelot makar i delumno ne go primil predmetot {to go baral vo predlogot za izvr{uvawe.

Fakultativno ovlastuvawe na dol`nikot

^len 25

Dol`nikot sprema kogo so izvr{na isprava e izre~ena nepari~na obvrska, so pravo da mo`e da se oslobodi od ispolnuvawe na taa obvrska so pla}awe na opredelen pari~en iznos opredelen vo izvr{nata isprava, mo`e toj iznos da go plati se dodeka doveritelot makar i delumno ne go primil ispolnuvaweto na obvrskata.

Podnesoci i ro~i{ta

^len 26

Vo izvr{nata postapka sudot postapuva vrz osnova na podnesok i drugi pismena.

Sudot odr`uva ro~i{te koga toa e opredeleno so ovoj zakon ili koga smeta deka odr`uvaweto na ro~i{teto e celesoobrazno.

Za ro~i{teto, namesto zapisnik, sudijata mo`e da sostavi slu`bena bele{ka.

Sudot von ro~i{tetoto }e ja soslu{a strankata ili u~esnikot vo postapkata ako e toa predvideno so ovoj zakon ili ako nao|a deka e potrebno zaradi razjasnuvawe na oddelni pra{awa ili zaradi izjasnuvawe po nekoj predlog na strankata.

Izostanokot na edna ili na obete stranki, kako i na u~esnicite od ro~i{teto ili nivno neodzivawe na pokanata na sudot zaradi soslu{uvawe, ne go spre~uva sudot da postapuva ponatamu.

 

 

 

Sredstva na izvr{uvawe

^len 27

Kako sredstva na izvr{uvawe zaradi ostvaruvawe na pari~no pobaruvawe mo`at da se dozvolat samo: proda`ba na podvi`ni predmeti, proda`ba na nedvi`nosti, prenos na pari~no pobaruvawe, pretvorawe vo pari na drugi imotni prava i prenos na sredstva {to se vodat na smetkata kaj nositel na platen promet soglasno so propisite za platen promet.

Predmet na izvr{uvawe

^len 28

Predmet na izvr{uvawe zaradi namiruvawe na pari~no pobaruvawe mo`e da bide sekoj dol`nikov predmet ili imotno pravo, {to so zakon ne se izzemeni od izvr{uvawe, odnosno dokolku izvr{uvaweto vrz niv ne e ograni~eno so zakon.

Ograni~uvawe na sredstva i na

predmeti na izvr{uvawe

^len 29

Sudot dozvoluva izvr{uvawe zaradi ostvaruvawe na pari~no pobaruvawe so ona sredstvo i vrz onie predmeti {to se navedeni vo predlogot za izvr{uvawe.

Koga doveritelot predlo`il pove}e sredstva ili pove}e predmeti na izvr{uvawe, sudot, na predlog od dol`nikot ili po slu`bena dol`nost, }e go ograni~i izvr{uvaweto samo na nekoi od tie sredstva, odnosno predmeti, ako se dovolni za ostvaruvawe na pobaruvaweto.

Sudot mo`e, na predlog od dol`nikot, da dozvoli drugo sredstvo na izvr{uvawe, namesto ona {to go predlo`il doveritelot, ako toa sredstvo e dovolno za ostvaruvawe na pobaruvaweto.

Vra}awe vo porane{na sostojba

^len 30

Vra}awe vo porane{na sostojba e dozvoleno vo postapkata za izvr{uvawe samo poradi propu{tawe na rokot za `alba i prigovor.

Smrt na stranka

^len 31

Za prekinot na izvr{nata postapka {to nastanal poradi smrt na stranka ili na nejziniot zakonski zastapnik, sudot }e gi izvesti naslednicite na taa stranka, ako mu se poznati i ako mu e poznato nivnoto prestojuvali{te, kako i protivnata stranka.

Ako naslednicite ne se poznati ili ne e poznato nivnoto prestojuvali{te sudot bez odlagawe }e im postavi privremen staratel.

Tro{oci na izvr{uvaweto

^len 32

Tro{ocite na izvr{uvaweto prethodno gi podnesuva doveritelot.

Doveritelot e dol`en da gi avansira tro{ocite na izvr{uvaweto vo rokot {to }e mu go opredeli sudot.

Ako doveritelot ne gi avansira tro{ocite na izvr{uvaweto vo toj rok, sudot }e go zapre izvr{uvaweto.

Ako postapkata e povedena po slu`bena dol`nost, tro{ocite prethodno gi podnesuva organot {to ja donel izvr{nata isprava vo prv stepen.

Dol`nikot e dol`en na doveritelot, po negovo barawe, da mu gi nadomesti tro{ocite {to bile potrebni za izvr{uvaweto.

Doveritelot e dol`en da mu gi nadomesti na dol`nikot, po negovo barawe, tro{ocite na izvr{uvaweto {to mu gi predizvikal neosnovano.

Baraweto za nadomest na tro{ocite mo`e da se podnese najdocna vo rok od 30 dena od denot na zavr{uvaweto na postapkata.

Garancija

^len 33

Koga ovoj zakon propi{uva polagawe garancija iznosot na garancijata se polaga vo gotovi pari.

Republika Makedonija i dr`avnite organi ne polagaat garancija.

 

Glava vtora

Predlog za izvr{uvawe

Stvarna nadle`nost

^len 34

Za odlu~uvawe za predlogot za izvr{uvawe stvarno e nadle`en sudot opredelen so Zakonot za sudovite.

 

 

Sodr`ina na predlogot

^len 35

Vo predlogot za izvr{uvawe moraat da bidat nazna~eni: doveritelot i dol`nikot, izvr{nata ili verodostojnata isprava, obvrskata na dol`nikot, sredstvoto i predmetot na izvr{uvawe i drugi podatoci {to se potrebni za sproveduvawe na izvr{uvaweto.

Predlogot za izvr{uvawe vrz osnova na verodostojna isprava (~len 21) mora da sodr`i i barawe sudot da go obvrze dol`nikot vo rok od osum dena, a vo meni~nite i ~ekovnite sporovi vo rok od tri dena po dostavuvaweto na re{enieto, da go namiri pobaruvaweto zaedno so odmerenite tro{oci.

Ako se bara izvr{uvawe vrz podvi`ni predmeti, vo predlogot za izvr{uvawe ne moraat da bidat poblisku nazna~eni tie predmeti.

Potvrda za izvr{nosta

^len 36

Ako predlogot za izvr{uvawe se podnesuva do sud koj za pobaruvaweto ne odlu~uval vo prv stepen kon predlogot se podnesuva izvr{na isprava, vo izvornik ili vo zaveren prepis, na koja e stavena potvrda za izvr{nosta, odnosno se podnesuva verodostojna isprava.

Potvrda za izvr{nosta dava sudot, odnosno organot koj odlu~uval za pobaruvaweto vo prv stepen.

Neosnovanata potvrda za izvr{nosta }e ja ukine so re{enie istiot sud, odnosno organ, na predlog ili po slu`bena dol`nost.

 

 

 

 

Povlekuvawe i ograni~uvawe na predlogot

^len 37

Doveritelot vo tekot na postapkata mo`e, bez soglasnost na dol`nikot, da go povle~e predlogot za izvr{uvawe vo celost ili delumno.

Vo toj slu~aj sudot }e ja zapre postapkata.

Doveritelot po povlekuvawe na predlogot mo`e da podnese nov predlog za izvr{uvawe.

Re{enie za predlogot

^len 38

Vo re{enieto za izvr{uvawe moraat da bidat nazna~eni doveritelot i dol`nikot, izvr{nata, odnosno verodostojnata isprava, obvrskata na dol`nikot, sredstvoto i predmetot na izvr{uvawe i drugi podatoci {to se potrebni za sproveduvawe na izvr{uvaweto.

Vo re{enieto za izvr{uvawe vrz osnova na verodostojna isprava sudot }e go obvrze dol`nikot vo rok od osum dena, a vo meni~nite i ~ekovnite sporovi vo rok od tri dena po dostavuvaweto na re{enieto, da gi namiri pobaruvawata zaedno so odmerenite tro{oci i da dozvoli izvr{uvawe zaradi ostvaruvawe na tie pobaruvawa.

Vo re{enieto od stav 2 na ovoj ~len dol`nikot }e se upati za pravoto na podnesuvawe prigovor protiv toa re{enie.

Re{enieto so koe celosno ili delumno se odbiva predlogot za izvr{uvawe mora da bide obrazlo`eno.

 

 

 

 

Dostavuvawe na re{enie za izvr{uvawe

^len 39

Re{enieto za izvr{uvawe se dostavuva do doveritelot i do dol`nikot, a re{enieto so koe se odbiva predlogot za izvr{uvawe se dostavuva samo do doveritelot.

Re{enieto za izvr{uvawe vrz pari~no pobaruvawe se dostavuva i do dol`nikoviot dol`nik, a re{enieto za izvr{uvawe vrz sredstvata na smetkata na dol`nikot se dostavuva i do edinicata na nositelot na platniot promet kaj koj se vodat tie sredstva.

Re{enieto za izvr{uvawe, doneseno vrz osnova na verodostojna isprava se dostavuva do soodvetnata edinica na nositelot na platen promet duri otkako }e stane pravosilno.

Re{enieto za izvr{uvawe vrz podvi`ni predmeti se dostavuva do dol`nikot pri prezemaweto na prvoto izvr{no dejstvie, ako so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno (~len 73).

Ako sudot {to go donel re{enieto za izvr{uvawe ne e nadle`en za sproveduvawe na izvr{uvaweto, svoeto re{enie za izvr{uvawe }e go upati do nadle`niot sud zaradi dostavuvawe na toa re{enie i sproveduvawe na izvr{uvaweto.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Glava treta

Sproveduvawe na izvr{uvaweto

Stvarna nadle`nost

^len 40

Za sproveduvawe na izvr{uvaweto e nadle`en sudot opredelen so Zakonot za sudovite.

Izvr{uvawe vrz osnova na nepravosilno

re{enie za izvr{uvawe

^len 41

Izvr{uvaweto se sproveduva i pred pravosilnosta na re{enieto za izvr{uvawe, ako za oddelni izvr{ni dejstvija so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno.

Pred pravosilnosta na re{enieto za izvr{uvawe doveritelot ne mo`e da bide namiren, osven vo slu~aj na re{enie za izvr{uvawe vrz pari~nite sredstva na dol`nikot na smetka kaj nositelot na platen promet (~len 195 stav 2).

Izvr{uvaweto dozvoleno vrz osnova na verodostojna isprava ne mo`e da se sprovede pred pravosilnosta na re{enieto za izvr{uvawe.

 

 

 

 

 

 

Granica na izvr{uvaweto

^len 42

Izvr{uvaweto se sproveduva vo granicite opredeleni vo re{enieto za izvr{uvawe.

Vreme na izvr{uvaweto

^len 43

Izvr{uvaweto se sproveduva vo raboten den, i toa dewe.

Postapuvawe na slu`benoto lice

^len 44

Slu`benoto lice e dol`no pri prebaruvawe na dol`nikoviot stan ili na oblekata {to ja nosi toj na sebesi i pri prezemawe na drugi izvr{ni dejstvija da postapuva so dol`en obyir sprema li~nosta na dol`nikot i ~lenovite na negovoto doma}instvo.

Na izvr{nite dejstvija vo dol`nikoviot stan na koi ne prisustvuva dol`nikot, negov zakonski zastapnik, polnomo{nik ili vozrasen ~len na negovoto doma}instvo, moraat da prisustvuvaat dvajca polnoletni gra|ani.

Izvr{uvaweto vo prostorija na pravno lice se sproveduva taka {to slu`benoto lice pred prezemaweto na izvr{noto dejstvie }e pobara od prestavnikot na pravnoto lice toj samiot ili liceto koe toj }e go opredeli da bide prisutno pri negovoto prezemawe

Koga izvr{noto dejstvie treba da se sprovede vo prostorija {to e zaklu~ena, a dol`nikot ne e prisuten ili ne saka da ja otvori prostorijata, slu`benoto lice }e ja otvori prostorijata vo prisustvo na dvajca polnoletni gra|ani.

Ako pretstavnikot na pravnoto lice odbie da postapi vo soglasnost so baraweto na slu`benoto lice ili ako slu`benoto lice ne go zatekne vo prostoriite na pravnoto lice pri prezemaweto na izvr{noto dejstvie, dejstvieto }e go prezeme vo prisustvo na dvajca polnoletni svedoci.

Slu`benoto lice, dejstvijata od stavovite 1, 2, 3 i 4 na ovoj ~len, gi sproveduva vrz osnova na pismena naredba od sudot, a za prezemenite dejstvija sostavuva poseben zapisnik koj go potpi{uvaat i prisutnite svedoci.

Pre~ewe na slu`beno lice vo rabota

^len 45

Slu`benoto lice e ovlasteno da go otstrani liceto koe go popre~uva sproveduvaweto na izvr{uvaweto, a spored okolnosta na slu~ajot i da pobara pomo{ od nadle`niot organ za vnatre{ni raboti.

 

Nepravilnosti pri sproveduvawe

na izvr{uvaweto

^len 46

Strankata ili u~esnikot vo postapkata mo`at so podnesok da baraat od sudot da se otstrani nepravilnosta {to ja storilo slu`benoto lice vo sproveduvaweto na izvr{uvaweto.

Sudot po toa barawe }e donese re{enie, ako podnositelot na baraweto go baral toa.

 

 

 

 

Glava ~etvrta

Prigovor od dol`nikot protiv

re{enieto za izvr{uvawe

Prigovor kako isklu~itelen praven lek

^len 47

Re{enieto za izvr{uvawe dol`nikot mo`e da go pobiva so prigovor samo ako prethodno ne mu e dadena mo`nost da se izjasni po predlogot za donesuvawe na re{enie za izvr{uvawe na ro~i{te ili pred toa.

Odlukata za tro{ocite se pobiva samo so `alba.

Nadle`nost

^len 48

Za prigovorot odlu~uva sudot {to go donel re{enieto za izvr{uvawe.

Pri~ini za prigovor

^len 49

Prigovor protiv re{enieto za izvr{uvawe mo`e da se podnese od pri~ini {to go spre~uvaat izvr{uvaweto, a osobeno ako:

1) sudot {to go donel re{enieto za izvr{uvawe ne e nadle`en;

2) ispravata vrz osnova na koja e predlo`eno izvr{uvaweto nema svojstvo na izvr{na ili verodostojna isprava;

3) odlukata vrz osnova na koja e doneseno re{enieto za izvr{uvawe ne e izvr{na;

4) odlukata vrz osnova na koja e doneseno re{enieto za izvr{uvawe e ukinata, poni{tena ili preina~ena;

5) poramnuvaweto vrz osnova na koe e doneseno re{enieto za izvr{uvawe e staveno so odluka von od sila;

6) ne istekol rokot za namiruvawe na pobaruvaweto ili ako ne nastapil uslovot {to e opredelen so poramnuvaweto;

7) izvr{uvaweto e dozvoleno vrz predmeti, pari~no pobaruvawe i drugi prava {to se izzemeni od izvr{uvawe, odnosno vrz koi e ograni~ena mo`nosta za izvr{uvawe;

8) pobaruvaweto prestanalo vrz osnova na faktot koj nastapil po izvr{nosta na odlukata ili pred toa, no vo vreme koga dol`nikot toa ne mo`el da go istakne vo postapkata od koja poteknuva izvr{nata isprava, odnosno ako pobaruvaweto prestanalo vrz osnova na faktot koj nastapil po sklu~enoto poramnuvawe;

9) doveritelot go odlo`il ispolnuvaweto na obrskite za vremeto koe u{te ne isteklo;

10) istekol rokot vo koj spored zakon mo`e da se predlo`i izvr{uvawe;

11) nastapila zastarenost na pobaruvaweto za koe e odlu~eno so izvr{na isprava;

12) pobaruvaweto ne preminalo vrz doveritelot, odnosno ako obvrskata ne preminala vrz dol`nikot i

13) prethodno ne e obideno izvr{uvawe vrz predmetot za koj so ovoj zakon e opredeleno doveritelot prvenstveno da se namiruva od toj predmet.

Koga pred donesuvawe na re{enie za izvr{uvawe se odr`uva ro~i{te, dol`nikot e dol`en na ro~i{teto da gi istakne pri~inite od stav 1 na ovoj ~len (~len 47 stav 1).

 

 

 

Prigovor po istekot na rokot

^len 50

Prigovorot zasnovan vrz fakt koj se odnesuva na pobaruvaweto (~len 53 stav 1) mo`e da se podnese i po istekot na rokot od osum dena (~len 7 stav 3), odnosno po odr`anoto ro~i{te (~len 49 stav 2), ako toj fakt nastapil po nastanuvaweto na izvr{nata isprava odnosno vo vremeto koga pove}e ne mo`el da se iznese vo postapkata od koja poteknuva izvr{nata isprava.

Prigovorot od stav 1 na ovoj ~len mo`e da se podnese se do okon~uvaweto na izvr{nata postapka.

Odgovor na prigovorot

^len 51

Prigovorot se dostavuva do doveritelot.

Doveritelot mo`e vo rok od osum dena od denot na dostavuvaweto na prigovorot da podnese odgovor na prigovorot.

Re{enie za prigovor

^len 52

Po priemot na odgovorot na prigovor ili po istekot na rokot za odgovor sudot, spored okolnostite na slu~ajot, }e zaka`e ro~i{te za raspravawe po prigovorot ili }e donese re{enie bez opredeluvawe na ro~i{te, osven vo slu~aj od ~len 53 na ovoj zakon.

So re{enieto doneseno po prigovorot, prigovorot se usvojuva ili odbiva ili se otfrla kako nenavremen, necelosen ili nedozvolen.

Ako go usvoi prigovorot za nenadle`nost, sudot }e go stavi von od sila svoeto re{enie, }e gi ukine sprovedenite dejstvija i }e mu go otstapi predlogot na nadle`niot sud.

Ako usvoi nekoj drug prigovor, sudot, spored okolnostite na slu~ajot, }e go zapre izvr{uvaweto vo celost ili delumno i }e gi ukine sprovedenite dejstvija.

Upatuvawe na parnica ili druga postapka

^len 53

Ako re{enieto po prigovorot (~len 52), odnosno re{enieto za izvr{uvawe (~len 49 stav 2) zavisi od nekoj fakt koj se odnesuva na samoto pobaruvawe, a me|u strankite e sporen, sudot }e go upati dol`nikot da povede vo opredelen rok parnica ili druga postapka zaradi proglasuvawe deka izvr{uvaweto e nedopu{teno.

Dol`nikot mo`e da povede parnica ili druga postapka vo smisla na stav 1 od ovoj ~len i po istekot na rokot opredelen od strana na sudot se do zavr{uvaweto na izvr{nata postapka, no vo toj slu~aj gi podnesuva tro{ocite predizvikani od pre~ekoruvaweto na toj rok.

Protiv re{enieto doneseno spored stav 1 na ovoj ~len ne e dozvolena `alba.

Ako so pravosilna odluka na sudot e utvrdeno deka izvr{uvaweto e nedopu{teno, sudot na predlog od dol`nikot }e go zapre izvr{uvaweto i }e gi ukine sprovedenite dejstvija.

 

 

 

 

 

 

Prigovor protiv re{enieto vrz osnova

na verodostojna isprava

^len 54

Protiv re{enieto za izvr{uvawe, vrz osnova na verodostojna isprava, dol`nikot mo`e da podnese prigovor vo rok od osum dena, a vo meni~nite i ~ekovnite sporovi vo rok od tri dena.

Prigovorot od ~len 50 stav 1 na ovoj zakon dol`nikot mo`e da go podnese i protiv re{enieto za izvr{uvawe vrz osnova na verodostojna isprava so koe e dozvoleno izvr{uvaweto ako toj prigovor se zasnova vrz fakt koj se odnesuva na samoto pobaruvawe, a toj fakt nastapil po donesuvaweto na re{enieto za izvr{uvawe.

 

Postapka po prigovorot protiv re{enieto

vrz osnova na verodostojna isprava

^len 55

Ako vo prigovorot protiv re{enie za izvr{uvawe doneseno vrz osnova na verodostojna isprava dol`nikot ne opredelil vo koj del go pobiva toa re{enie, se smeta deka re{enieto se pobiva vo celost.

Ako re{enieto za izvr{uvawe se pobiva vo celost ili samo vo delot so koj{to dol`nikot e obvrzan da go namiri pobaruvaweto, sudot do koj{to e podnesen prigovorot }e go stavi von sila re{enieto za izvr{uvawe vo delot so koj{to e dozvoleno izvr{uvaweto i }e gi ukine sprovedenite dejstvija, a postapkata }e ja prodol`i kako po povod prigovor protiv platniot nalog, a ako za toa ne e mesno nadle`en predmetot }e mu se dostavi na nadle`niot sud.

Ako re{enieto za izvr{uvawe se pobiva samo poradi dozvoleno izvr{uvawe, natamo{nata postapka }e se prodol`i kako postapka po prigovor protiv re{enie za izvr{uvawe doneseno vrz osnova na izvr{na isprava.

Ako prigovorot od stav 3 na ovoj ~len se usvoi, delot na re{enieto za izvr{uvawe so koj{to tu`eniot se obvrzuva da go namiri pobaruvaweto ima svojstvo na izvr{na isprava vrz osnova na koja mo`e povtorno da se bara izvr{uvawe.

Prigovorot protiv re{enieto za izvr{uvawe ne mora da bide obrazlo`en, osven ako se vlo`uva po istekot na rokot za prigovor.

Ako dol`nikot ne podnese prigovor protiv delot na re{enieto za izvr{uvawe so koj{to e obvrzan da go namiri pobaruvaweto, protiv toj del na re{enieto mo`e da bara povtoruvawe na postapkata spored pravilata na parni~nata postapka.

Ako sudot na koj{to mu e podnesen predlogot od stav 6 na ovoj ~len ne e nadle`en da odlu~uva spored pravilata na parni~nata postapka, predmetot }e mu go ostapi na nadle`niot sud.

 

Glava petta

Prigovor od treto lice

Uslovi i rok za prigovor

^len 56

Liceto koe tvrdi deka vo pogled na predmetot na izvr{uvawe ima takvo pravo koe go spre~uva izvr{uvaweto, mo`e da podnese prigovor protiv izvr{uvaweto so koj bara izvr{uvaweto vrz toj predmet da se proglasi nedopu{teno.

Prigovor mo`e da se podnese vo rok od 30 dena od uznavaweto za dozvolata za izvr{uvawe, a najdocna do zavr{uvaweto na izvr{nata postapka.

Sudot }e go dostavi prigovorot do doveritelot i }e go povika da se izjasni za prigovorot vo rok od osum dena od denot na dostavuvaweto na prigovorot.

 

Upatuvawe na parnica

^len 57

Ako doveritelot vo propi{aniot rok ne se izjasni za prigovorot ili mu se sprotivi na prigovorot, sudot }e go upati podnositelot na prigovorot da povede protiv doveritelot vo opredelen rok parnica zaradi proglasuvawe deka izvr{uvaweto vrz toj predmet e nedopu{teno.

Podnositelot na prigovorot mo`e da povede parnica i po istekot na rokot opredelen od strana na sudot se do zavr{uvaweto na izvr{nata postapka, no vo toj slu~aj gi podnesuva tro{ocite predizvikani so pre~ekoruvaweto na toj rok.

Dol`nikot koj go osporuva pravoto na treto lice mo`e da bide opfaten so tu`ba od stav 1 na ovoj ~len zaradi utvrduvawe na toa pravo.

Ako so pravosilna sudska odluka e proglaseno za nedopu{teno izvr{uvaweto vrz opredelen predmet, sudot, na predlog od podnositelot na prigovorot, }e go zapre izvr{uvaweto vrz toj predmet i }e gi ukine sprovedenite dejstvija.

Koga ne mo`e da se bara izvr{uvaweto

da se proglasi za nedopu{teno

Po isklu~ok od odredbata na ~len 56 stav 1 od ovoj zakon, liceto ~ij{to udel vo sosopstvenosta na podvi`niot predmet, {to e predmet na izvr{uvaweto ne iznesuva pove}e od polovinata vrednost na toj predmet ne mo`e da bara izvr{uvaweto vo pogled na negoviot udel da se proglasi za nedopu{teno, no ima pravo da bide namireno od iznosot dobien so proda`bata na predmetot pred site doveriteli i pred nadomestot na tro{ocite na izvr{nata postapka.

Liceto od stav 1 na ovoj ~len ima pravo da bara predmetot {to e predmet na izvr{uvaweto da mu se otstapi, ako polo`i iznos koj & odgovara na vrednosta na dol`nikoviot udel vo toj predmet.

Liceto od stav 1 na ovoj ~len na koe mu e osporen udelot vo predmetot {to e predmet na izvr{uvaweto, sudot }e go upati na parnica so tu`ba protiv doveritelot da go utvrdi svojot udel.

Odredbite na ~len 57 stavovi 1 do 3 na ovoj zakon soglasn se primenuvaat i vrz tu`bata od stav 3 na ovoj ~len.

 

Glava {esta

Protivizvr{uvawe

Pri~ini za protivizvr{uvawe

^len 59

Koga izvr{uvaweto e ve}e sprovedeno, dol`nikot mo`e da podnese predlog do sudot za protivizvr{uvawe, baraj}i doveritelot da mu go vrati ona {to go dobil so izvr{uvaweto ako:

1) izvr{nata isprava e pravosilno ukinata, preina~ena, poni{tena ili stavena von od sila;

2) vo tekot na izvr{nata postapka go namiril doveritelovoto pobaruvawe:

3) re{enieto za izvr{uvawe e pravosilno ukinato ili preina~eno i

4) izvr{uvaweto {to e sprovedeno vrz pari~nite sredstva {to se vodat na smetkata na dol`nikot kaj nositelot na platniot promet ili so isplata vo gotovi pari (~len 195), e proglaseno nedopu{teno.

Predlogot za protivizvr{uvawe mo`e da se podnese vo rok od tri meseci od denot koga dol`nikot doznal za pri~inata za protivizvr{uvawe, a najdocna vo rok od edna godina od denot na zavr{uvaweto na izvr{nata postapka.

Dol`nikot ne mo`e pred istekot na toj rok da go ostvaruva svoeto pobaruvawe vo parni~na postapka.

Postapka po predlogot za protivizvr{uvawe

^len 60

Predlogot za protivizvr{uvawe sudot }e go dostavi do doveritelot i }e go povika da se izjasni za toj predlog vo rok od osum dena od denot na dostavuvaweto.

Ako vo toj rok doveritelot mu se sprotivi na predlogot, sudot }e odlu~i za predlogot po odr`anoto ro~i{te.

So re{enieto so koe go usvojuva predlogot sudot }e mu nalo`i na doveritelot, vo rok od 15 dena da mu go vrati na dol`nikot ona {to go dobil so izvr{uvaweto.

Takvo re{enie donesuva sudot i ako doveritelot navremeno ne se izjasni ili izjavi deka ne mu se protivi na predlogot.

Re{enie za protivizvr{uvawe

^len 61

Vrz osnova na pravosilno re{enie so koe se usvojuva predlogot za protivizvr{uvawe, sudot, na predlog od dol`nikot, so re{enie }e dozvoli protivizvr{uvawe.

Vo pogled na natamo{nata postapka soglasno se primenuvaat odredbite {to se odnesuvaat na izvr{uvaweto.

 

 

Nemo`nost na protivizvr{uvawe

^len 62

Predlogot za protivizvr{uvawe nema da se usvoi ako se bara vra}awe na predmet vo pogled na koj nastapile takvi fakti~ni ili pravni promeni {to vra}aweto ne e ve}e mo`no.

Vo toj slu~aj dol`nikot mo`e svoeto pravo da go ostvaruva vo parni~na postapka i pred istekot na rokot od ~len 59 stav 2 na ovoj zakon.

 

Glava sedma

Odlagawe i zapirawe na izvr{uvaweto

1. Odlagawe na izvr{uvaweto

Na predlog od dol`nikot

^len 63

Na predlogot od dol`nikot sudot, ako dol`nikot go stori verojatno deka so sproveduvawe na izvr{uvaweto bi pretrpel pozna~itelna {teta, vo celost ili delumno, }e go odlo`i izvr{uvaweto ako:

1) protiv odlukata vrz osnova na koja e dozvoleno izvr{uvawe e izjaven vonreden praven lek ili vonredno pravno sredstvo;

2) e podnesen predlog za vra}awe vo porane{nata sostojba vo postapkata vo koja e donesena odluka vrz osnova na koja e dozvoleno izvr{uvawe;

3) e podnesena tu`ba za poni{tuvawe na presudata na izbraniot sud vrz osnova na koja e dozvoleno izvr{uvawe;

4) protiv pravosilnoto re{enie doneseno vo izvr{na postapka e podignato barawe za za{tita na zakonitosta;

5) e podnesena tu`ba za stavawe von sila na poramnuvaweto vrz osnova na koe e dozvoleno izvr{uvawe;

6) dol`nikot protiv re{enieto za izvr{uvawe podnel prigovor, odnosno tu`ba;

7) dol`nikot podnel predlog za ukinuvawe na potvrdata za izvr{nosta;

8) izvr{uvaweto zavisi od istovremenoto ispolnuvawe na nekoja doveritelova obvrska, a dol`nikot go odbil ispolnuvaweto na svojata obvrska poradi toa {to doveritelot ne ja ispolnil svojata obvrska nitu poka`al gotovnost istovremeno da ja ispolni i

9) dol`nikot ili u~esnikot vo postapkata baral da se otstranat nepravilnostite storeni pri sproveduvawe na izvr{uvaweto.

Sudot, na predlog od dol`nikot, }e odlo`i izvr{uvawe za naplata na pari~no pobaruvawe, ako doveritelot pred podnesuvaweto na predlogot do sudot podnel za naplata kaj nositel na platen promet akcepten nalog daden za obezbeduvawe na istoto pobaruvawe, a ako akceptniot nalog e podnesen za naplata po podnesuvaweto na predlog za izvr{uvawe, sudot }e mu naredi na nositelot na platniot promet da ja odlo`i naplatata na akceptniot nalog do zavr{uvaweto na izvr{nata postapka.

Soglasno so stav 2 od ovoj ~len, sudot }e postapi i koga doveritelot podnel predlog za izvr{uvawe zaradi naplata na pari~no pobaruvawe obezbedeno so zalo`no pravo vrz osnova na spogodba na strankite (~len 252).

Sudot mo`e, na predlog od dol`nikot, da go odlo`i izvr{uvaweto i vo drugi slu~ai vo koi za toa postojat osobeno opravdani pri~ini.

Sudot mo`e, spored okolnostite na slu~ajot, da go uslovi odlagaweto na izvr{uvaweto so polagawe na garancija.

 

 

Na predlog od doveritelot

^len 64

Na predlog od doveritelot sudot, celosno ili delumno, }e go odlo`i izvr{uvaweto ako sproveduvaweto na izvr{uvaweto ne zapo~nalo.

Ako sproveduvaweto na izvr{uvaweto zapo~nalo, a dol`nikot, vo rokot {to mu go opredelil sudot, se izjasnil protiv odlagaweto, sudot }e go odbie predlogot za odlagawe.

Ako so zakon e predvideno deka izvr{uvaweto treba da se bara vo opredelen rok, doveritelot mo`e da podnese predlog za odlagawe vo toj rok.

Na predlog od treto lice

^len 65

Na predlog od liceto koe baralo izvr{uvaweto na opredelen predmet da se proglasi nedopu{teno, sudot }e go odlo`i izvr{uvaweto vo pogled na toj predmet, ako nao|a deka inaku toa lice bi pretrpelo pozna~itelna {teta.

Sudot mo`e, spored okolnostite na slu~ajot, da go uslovi odlagaweto na izvr{uvaweto so polagawe na garancija.

Vreme za koe se odlaga izvr{uvaweto

^len 66

Ako izvr{uvaweto e odlo`eno poradi toa {to dol`nikot ili treto lice izjavilo praven lek odnosno pravno sredstvo (~lenovi 63 i 65), odlagaweto trae do zavr{uvaweto na postapkata po toa sredstvo.

Vo drugite slu~ai vo koi dol`nikot predlo`il odlagawe, sudot spored okolnostite na slu~ajot, }e go opredeli vremeto za koe se odlaga izvr{uvaweto.

Koga doveritelot podnel predlog za odlagawe na izvr{uvaweto, sudot }e go odlo`i izvr{uvaweto za vremeto {to go opredelil doveritelot.

Do pravosilnosta na re{enieto za predlogot za odlagawe na izvr{uvaweto, sudot mo`e da gi prezema samo onie izvr{ni dejstvija koi ne bi go storile izli{no odlagaweto.

Ako doveritelot podnel predlog za odlagawe na izvr{uvaweto vo slu~aj vo koj so zakon e predvideno deka izvr{uvaweto treba da se bara vo opredelen rok, izvr{uvaweto ne mo`e da se odlo`i za vreme podolgo od toj rok.

Prodol`uvawe na odlo`enoto izvr{uvawe

^len 67

Odlo`enoto izvr{uvawe se prodol`uva po slu`bena dol`nost, po istekot na vremeto za koe e odlo`eno.

Na predlog od doveritelot, sudot mo`e da go prodol`i izvr{uvaweto i pred istekot na rokot za koj e odlo`eno, ako doveritelot stori verojatno deka prestanale pri~inite za odlagawe ili ako polo`i garancija.

2. Zapirawe na izvr{uvaweto

^len 68

Pokraj drugite slu~ai predvideni vo ovoj zakon, izvr{uvaweto }e se zapre po slu`bena dol`nost i ako izvr{nata isprava e pravosilno ukinata, preina~ena, poni{tena ili stavena von sila, odnosno ako potvrdata za izvr{nost e ukinata.

So re{enieto za zapirawe na izvr{uvaweto }e se ukinat site sprovedeni izvr{ni dejstvija, dokolku so toa ne se zasega vo steknatite prava na treti lica.

R a z d e l v t o r i

IZVR[UVAWE ZARADI NAPLATA NA

PARI^NO POBARUVAWE

Glava osma

Izvr{uvawe vrz podvi`ni predmeti

1. Mesna nadle`nost

Ako vo predlogot e nazna~eno mestoto kade

{to se nao|aat predmetite

^len 69

Za odlu~uvawe za predlogot za izvr{uvawe vrz podvi`ni predmeti i za sproveduvawe na toa izvr{uvawe mesno e nadle`en sudot na ~ie podra~je se nao|aat tie predmeti.

Ako vo predlogot ne e nazna~eno mestoto

kade {to se nao|aat predmetite

^len 70

Doveritelot mo`e da predlo`i sudot da donese re{enie za izvr{uvawe vrz podvi`ni predmeti, nenazna~uvaj}i go mestoto kade {to se nao|aat predmetite.

Za odlu~uvawe za toj predlog mesno e nadle`en sudot na ~ie podra~je se nao|a `iveali{teto ili prestojuvali{teto odnosno sedi{teto na dol`nikot.

Vo toj slu~aj doveritelot mo`e da go podnese re{enieto za izvr{uvawe do sekoj stvarno nadle`en sud na ~ie podra~je se nao|aat podvi`nite predmeti na dol`nikot, so predlog toj sud da go sprovede izvr{uvaweto.

 

2. Izzemawe od izvr{uvawe

^len 71

Ne mo`at da bidat predmeti na izvr{uvawe:

1) obleka, obuvalo, dolna obleka i drugi predmeti za li~na upotreba, postelnina, sadovi, mebel, {poret, ladilnik, ma{ina za perewe obleka i drugi predmeti {to slu`at za zadovoluvawe na potrebite za doma}instvoto, dokolku mu se potrebni na dol`nikot i na ~lenovite na negovoto doma}instvo, so ogled na uslovite na sredinata vo koja `iveat;

2) hrana i ogrev za potrebite na dol`nikot i na ~lenovite na negovoto doma}instvo za {est meseci;

3) raboten i rasploden dobitok, zemjodelski ma{ini i drugi orudija za rabota, {to na dol`nikot zemjodelec mu se neophodni za odr`uvawe na zemjodelsko stopanstvo, vo mera vo koja e toa potrebno za negovata izdr{ka i za izdr{kata na ~lenovite na negovoto semejstvo, kako i semeto za upotreba vo toa stopanstvo i hrana za dobitok za ~etiri meseci;

4) alat, ma{ini i drugi predmeti {to na dol`nikot, zanaet~ija, mu se neophodni za vr{ewe na taa dejnost, kako i surovini i pogonsko gorivo - za tri meseci rabota;

5) knigi i drugi predmeti {to mu se potrebni na dol`nikot koj samostojno vo vid na zanimawe so li~en trud vr{i nau~na, umetni~ka ili druga profesionalna dejnost;

6) gotovi pari na dol`nikot {to ima postojani mese~ni primawa - do mese~niot iznos koj spored zakonot e izzemen od izvr{uvawe, srazmerno na vremeto do slednoto primawe;

7) ordeni, medali, voeni spomenici i drugi znaci na odlikuvawe i priznanie, ven~alen prsten, li~ni pisma, rakopisi i drugi li~ni spisi na dol`nikot, kako i semejni sliki i

8) pomagala {to na invalidot ili na drugo lice so telesni nedostatoci mu se dadeni vrz osnova na propisite ili {to gi nabavil sam,a se neophodni za izvr{uvawe na negovite `ivotni funkcii.

Odredbite za izzemawe od stav 1 na ovoj ~len ne se odnesuvaat na izvr{uvaweto koe{to se sproveduva vrz osnova na spogodba na strankite sklu~ena soglasno so ~len 249 od ovoj zakon.

Odredbite od stav 1 to~ki 3 i 4 na ovoj ~len ne se odnesuvaat na izvr{uvaweto zaradi ostvaruvawe na pari~ni pobaruvawa na bankite po osnova na namenski krediti za razvoj na zemjodelskata odnosno na zanaet~iskata dejnost pod uslov taa mo`nost da e izre~no predvidena so dogovorot za kreditot.

Po{tenska pratka ili po{tenska pari~na doznaka upatena do dol`nikot ne mo`e da bide predmet na izvr{uvawe pred da mu se vra~i.

So zakon mo`e da se opredeli deka i drugi podvi`ni predmeti ne mo`at da bidat predmet na izvr{uvawe.

3. Izvr{ni dejstvija

^len 72

Izvr{uvawe vrz podvi`ni predmeti se sproveduva so popis i so procena na predmetite, so proda`ba na predmetite i so namiruvawe na doveritelot od iznosot dobien so proda`bata.

So predlogot za izvr{uvawe mo`e da se bara da se sprovede samo popis i procena, no vo toj slu~aj doveritelot e dol`en vo rok od tri meseci od denot na izvr{eniot popis odnosno procena da podnese predlog za proda`ba na predmetite.

Ako doveritelot vo toj rok ne podnese predlog za proda`ba, izvr{uvaweto }e se zapre.

4. Popis i procena na predmetite

Izvestuvawe za popisot

^len 73

Slu`benoto lice pred da pristapi kon popisot }e mu go predade na dol`nikot re{enieto za izvr{uvawe i }e go povika da go plati iznosot za koj e dozvoleno izvr{uvaweto zaedno so kamatata i tro{ocite.

Ako re{enieto za izvr{uvawe ne mo`elo da mu se predade na dol`nikot pri popisot, }e mu se dostavi dopolnitelno.

Za vremeto i mestoto na popisot se izvestuva doveritelot, ako go bara toa.

Otsustvoto na doveritelot ili na dol`nikot ne spre~uva da se pristapi kon popisot.

Za izvr{eniot popis }e se izvesti strankata koja ne prisustuvala na popisot.

Predmet na popisot

^len 74

Mo`at da se popi{at predmetite koi se nao|aat vo posed na dol`nikot, kako i negovite predmeti {to se nao|aat vo posed na doveritelot.

Dol`nikovite predmeti {to se nao|aat vo posed na treto lice mo`at da se popi{at samo so soglasnost od toa lice.

Ako tretoto lice ne se soglasuva da se izvr{i popis, sudot }e go prenese vrz doveritelot, ako toj go predlo`i toa, dol`nikovoto pravo na predavawe na predmetot (~len 129).

Obem na popisot

^len 75

]e se popi{at onolku predmeti kolku {to e potrebno za namiruvawe na doveritelovoto pobaruvawe i na tro{ocite na izvr{uvaweto.

Prvenstveno se popi{uvaat predmetite vo pogled na koi nema zabele{ki za postoewe na pravoto koe bi go spre~uvalo izvr{uvaweto i predmetite koi najlesno mo`at da se pretvorat vo pari, pri {to za toa }e se zeme predvid i izjavata od prisutnite stranki i od tretite lica.

Sudot mo`e, na predlog od dol`nikot, dopolnitelno da dozvoli izvr{uvawe vrz drug predmet, a ne vrz onoj koj e popi{an na predlog od doveritelot, ako postoi zna~itelen nesrazmer me|u vrednosta na toj predmet i iznosot na pobaruvaweto.

^uvawe na popi{anite predmeti

^len 76

Slu`benoto lice }e gi ostavi popi{anite predmeti na ~uvawe kaj dol`nikot, ako sudot, na predlog od doveritelot, ne opredelil popi{anite predmeti da mu se predadat na ~uvawe na doveritelot ili na treto lice.

Posledicite od uni{tuvawe ili o{tetuvawe na predmetite dadeni na ~uvawe na doveritelot ili na treto lice gi podnesuva doveritelot, osven ako uni{tuvaweto ili o{tetuvaweto e posledica od vi{a sila.

Na popi{anite predmeti {to mu se ostaveni na dol`nikot na ~uvawe, vidno }e se nazna~i deka se zemeni vo popis.

Gotovi pari, hartii od vrednost i skapocenosti }e se predadat vo sudski depozit.

Vo sudski depozit }e se predadat i drugi predmeti od pogolema vrednost, ako se pogodni za takov na~in na ~uvawe.

Zabrana na raspolagawe so

popi{anite predmeti

^len 77

Na dol`nikot mu e zabraneto da raspolaga so popi{anite predmeti.

Vo re{enieto za izvr{uvawe se vnesuva taa zabrana kako i predupreduvawe na dol`nikot za krivi~no-pravnite posledici od postapuvawe sprotivno na zabranata.

Steknuvawe na zalo`no pravo

^len 78

So popisot doveritelot steknuva zalo`no pravo vrz popi{anite predmeti.

Koga popisot e izvr{en vo korist na pove}e doveriteli, redot na prvenstvo na zalo`noto pravo steknato so popisot ili so zabele{ka vo zapisnikot za popisot (~len 82) se opredeluva spored denot koga e izvr{en popisot odnosno spored denot koga e stavena zabele{kata.

Koga popis na predmeti se vr{i istovremeno vo korist na pove}e doveriteli, redot na prvenstvo se opredeluva spored denot koga predlogot za izvr{uvawe e primen vo sudot, a ako predlozite za izvr{uvawe se primeni istiot den, nivnite zalo`ni prava imaat ist red na prvenstvo.

Ako predlogot za izvr{uvawe e upaten po po{ta vo prepora~ana pratka, denot na predavaweto na po{ta se smeta kako den na priemot vo sudot.

Bezuspe{en obid za popis

^len 79

Ako pri popisot ne se najdat predmeti {to mo`at da bidat predmet na izvr{uvawe, sudot za toa }e go izvesti doveritelot koj ne prisustvuval na popisot.

Doveritelot mo`e vo rok od tri meseci od denot na priemot na toa izvestuvawe, odnosno od denot na popisot na koj prisustvuval, da predlo`i povtorno da se sprovede popis.

Ako doveritelot vo toj rok ne predlo`i da se sprovede povtorno popis ili ako ni pri povtorniot popis ne se najdat predmeti {to mo`at da bidat predmet na izvr{uvawe, sudot }e go zapre izvr{uvaweto.

 

Procena

^len 80

Istovremeno so popisot na predmetite }e se izvr{i i nivna procena.

Procenata ja vr{i slu`benoto lice koe go sproveduva popisot, ako sudot ne opredelil procenata da ja izvr{i ve{tak.

Strankata mo`e da predlo`i procena da izvr{i ve{tak iako toa sudot ne go opredelil, no, ako sudot go usvoi toj predlog, tro{ocite za ve{ta~ewe gi podnesuva taa stranka, bez ogled na ishodot na izvr{nata postapka.

Strankata mo`e vo rok od osum dena od denot na izvr{enata procena da mu predlo`i na sudot da utvrdi poniska, odnosno povisoka vrednost na popi{anite predmeti od procenata ili da opredeli nova procena.

Protiv re{enieto za predlogot od stav 4 na ovoj ~len ne e dozvolena `alba.

Zapisnik za popisot i procenata

^len 81

Za popisot i procenata se sostavuva zapisnik.

Vo zapisnikot, pokraj drugoto, posebno se nazna~uvaat poedine~no popi{anite predmeti so nivnata proceneta vrednost i se vnesuvaat izjavite od strankite i od u~esnicite vo postapkata, kako i izjavite od treti lica za postoeweto na prava {to go spre~uvaat izvr{uvaweto.

Zabele{ka namesto popis

^len 82

Ako po popisot se dozvoli izvr{uvawe vrz popi{anite predmeti za naplata na drugo pobaruvawe na ist doveritel ili za naplata na pobaruvawe na drug doveritel, nema da se vr{i povtoren popis i procena na tie predmeti, tuku vo prodol`enie na zapisnikot samo }e se zabele`at podatocite od podocne`noto re{enie za izvr{uvawe.

5. Proda`ba na predmeti

Vreme na proda`bata

^len 83

Proda`ba na popi{anite predmeti mo`e da se sprovede duri po pravosilnosta na re{enieto za izvr{uvawe, osven ako dol`nikot se soglasi proda`bata da se izvr{i porano, ili ako se vo pra{awe predmeti {to se podlo`ni na brzo rasipuvawe ili ako postoi opasnost od zna~itelno pa|awe na cenite na popi{anite predmeti.

Me|u denot na popisot i denot na proda`bata mora da izminat najmalku 15 dena.

Proda`bata mo`e da se sprovede i pred istekot na toj rok od pri~inite navedeni vo stav 1 na ovoj ~len.

Na~in na proda`ba

^len 84

Proda`ba na predmeti se vr{i so usno javno naddavawe ili so neposredna pogodba me|u kupuva~ot, od edna strana, i slu`benoto lice ili drugo lice koe vr{i komisioni raboti od druga strana.

Na~inot na proda`ba na predmetite go opredeluva sudot, vodej}i smetka za toa da se postigne najpovolno pretvorawe na predmetite vo pari.

Proda`ba preku naddavawe }e se opredeli ako se vo pra{awe predmeti od pogolema vrednost, a mo`e da se o~ekuva deka predmetite }e se prodadat po cena pogolema od procenetata vrednost.

Proda`bata na predmetite }e se objavi navremeno na sudskata tabla, a mo`e da se objavi i na drug voobi~aen na~in.

Doveritelot i dol`nikot }e se izvestat za mestoto, denot i ~asot na proda`bata.

Proda`na cena

^len 85

Popi{anite predmeti ne mo`at da se prodadat pod procenetata vrednost na prvoto naddavawe, odnosno vo rokot {to sudot go opredelil za proda`ba so neposredna pogodba.

Ako na prvoto naddavawe ne e postignata cena vo visina na procenetata vrednost, sudot, na predlog od strankata, }e opredeli novo naddavawe na koe predmetite mo`at da se prodadat pod procenetata vrednost, no ne pod edna tretina na taa vrednost.

Odredbata od stav 2 na ovoj ~len soglasno se primenuva i koga popi{anite predmeti ne mo`ele da se prodadat vo visina na procenetata vrednost so neposredna pogodba vo rokot opredelen od sudot.

Predlog za vtoro naddavawe ili za proda`ba preku neposredna pogodba strankata mo`e da podnese vo rok od 30 dena od denot na prvoto naddavawe, odnosno od denot na istekot na rokot {to sudot go opredelil za proda`ba so neposredna pogodba.

 

Zapirawe na izvr{uvaweto

^len 86

Sudot }e ja zapre postapkata ako niedna od strankite ne stavila predlog za vtoro naddavawe vo propi{aniot rok, odnosno predlog za povtorna proda`ba so neposredna pogodba, ili ako predmetite ne mo`ele da se prodadat ni na vtoroto naddavawe, odnosno so neposredna pogodba vo povtorniot rok opredelen od strana na sudot.

Ako predmetite ne mo`ele da se prodadat ni na vtoroto naddavawe, se postapuva soglasno ~len 169 stav 1 od ovoj zakon.

Obvrski i prava na kupuva~ot

^len 87

Kupuva~ot e dol`en cenata da ja polo`i i predmetite da gi prezeme vedna{ po zaklu~uvaweto na naddavaweto, odnosno na neposrednata proda`ba.

Slu`benoto lice }e mu gi predade predmetite na kupuva~ot i ako ne ja polo`il cenata, ako so toa, na svoja opasnost, se soglasi doveritelot vo granicite na iznosot {to bi mu pripadnal od postignatata cena.

Kupuva~ot vo sekoj slu~aj stanuva sopstvenik, odnosno nositel na pravoto na raspolagawe so kupeniot predmet.

Na kupuva~ot ne mu pripa|aat pravata po osnova na garancija poradi mana na predmetite.

6. Namiruvawe na doveritelot

Koga e eden doveritel

^len 88

Ako od proda`nata cena se namiruva samo eden doveritel, sudot, bez odr`uvawe na ro~i{te, so re{enie }e opredeli od iznosot dobien so proda`ba na predmetite i od odzemenite pari da se namirat po red: tro{ocite za izvr{nata postapka, tro{ocite opredeleni vo izvr{nata isprava, kamatata do denot na pretvoraweto na predmetite vo pari i glavnoto pobaruvawe.

Vi{okot na proda`nata cena koj }e ostane po namiruvaweto }e mu se predade na dol`nikot, ako za toa ne postojat pre~ki.

Koga ima pove}e doveriteli

^len 89

Pove}e doveriteli se namiruvaat od proda`nata cena po onoj red po koj go steknale zalo`noto pravo, ako so zakon za opredeleni pobaruvawa ne e propi{ano prvenstveno pravo na namiruvawe.

Doveritelite od ist red koi ne mo`at da se namirat celosno od proda`nata cena, se namiruvaat srazmerno na iznosite na svoite pobaruvawa.

Tro{ocite na izvr{nata postapka, tro{ocite opredeleni so izvr{nata isprava i kamatata imaat ist red na namiruvawe, kako i glavnoto pobaruvawe.

Pri donesuvawe na re{enieto za namiruvawe, sudot }e gi zeme predvid samo onie pobaruvawa za koi re{enieto za izvr{uvawe stanalo pravosilno do denot na proda`bata na popi{anite predmeti.

 

Primena na odredbite za

izvr{uvawe vrz nedvi`nosti

^len 90

Odredbite na ovoj zakon za izvr{uvawe vrz nedvi`nosti {to se odnesuvaat na pra{aweto koj ne mo`e da bide kupuva~ (~len 162), na osporuvaweto na pobaruvawe, na upatuvaweto na parnica i na re{enieto za namiruvawe (~lenovi 176, 177 i 183), se primenuvaat soglasno i vo pogled na izvr{uvawe vrz podvi`ni predmeti zaradi namiruvawe na pari~no pobaruvawe.

 

Glava devetta

Izvr{uvawe vrz pari~no

pobaruvawe na dol`nik

1. Mesna nadle`nost

^len 91

Za odlu~uvawe za predlog za izvr{uvawe vrz pari~no pobaruvawe i za sproveduvawe na toa izvr{uvawe mesno e nadle`en sudot na ~ie podra~je se nao|a `iveali{teto na dol`nikot, a ako dol`nikot nema `iveali{te vo Republika Makedonija, nadle`en e sudot na ~ie podra~je se nao|a prestojuvali{teto na dol`nikot.

Ako dol`nikot nema vo Republika Makedonija ni prestojuvali{te, mesno e nadle`en sudot na ~ie podra~je se nao|a `iveali{teto na dol`nikoviot dol`nik, a ako ovoj nema `iveali{te vo Republika Makedonija nadle`en e sudot na ~ie podra~je se nao|a prestojuvali{teto na dol`nikoviot dol`nik.

Odredbite od stavovi 1 i 2 na ovoj ~len koi se odnesuvaat na `iveali{teto i prestojuvali{teto, soglasno se primenuvaat i vrz sedi{teto na pravnoto lice.

 

2. Izzemawe od izvr{uvawe i ograni~uvawe

na izvr{uvaweto

Izzemawe od izvr{uvawe

^len 92

Izzemeni se od izvr{uvawe:

1) primawe po osnova na zakonska izdr{ka, nadomest na {teta nastanata poradi naru{uvawe na zdravjeto ili namaluvawe, odnosno zagubuvawe na rabotnata sposobnost i nadomest na {teta za zagubena izdr{ka poradi smrt na dava~ot na izdr{kata;

2) primawe po osnova na nadomest poradi telesno o{tetuvawe spored propisite za invalidskoto osiguruvawe;

3) primawe po osnova na socijalna pomo{;

4) primawe po osnova na privremena nevrabotenost;

5) primawe po osnova na dodatok na deca;

6) primawe po osnova na stipendija, kredit i pomo{ na u~enici i studenti;

7) primawe na vojnici i pitomci na voeni u~ili{ta;

8) nadomest za rabota na osuden vo kazneno-popraven dom, osven za pobaruvawe po osnova na zakonska izdr{ka, kako i za pobaruvawe na nadomest na {teta predizvikana so krivi~no delo na osudeniot;

9) primawe po osnova na ordeni, medali, voeni spomenici i drugi znaci na odlikuvawe i priznanie i

10) primawe po osnova na patni tro{oci i dnevnici.

Ograni~uvawe na izvr{uvaweto

^len 93

Izvr{uvaweto vrz plata i penzija, kako i vrz nadomest namesto plata, za pobaruvawe po osnova na zakonska izdr{ka, nadomest na {teta nastanata poradi naru{uvawe na zdravjeto ili namaluvawe, odnosno zagubuvawe na rabotnata sposobnost i nadomest na {teta za zagubena izdr{ka poradi smrt na dava~ot na izdr{kata, mo`e da se sprovede do iznosot od edna polovina, a za pobaruvawa po druga osnova - do iznosot od edna tretina na platata ili penzijata.

Ako dol`nikot prima najniska plata, vo soglasnost so kolektiven dogovor i so zakon, izvr{uvaweto za pobaruvaweto od stav 1 na ovoj ~len mo`e da se sprovede do iznosot od edna tretina, odnosno do iznosot od edna ~etvrtina od zagarantiranata plata.

Odredbata od stav 1 na ovoj ~len se primenuva i vrz platata na pomlad oficer, oficer, voen slu`benik, kako i vrz primawata na lica vo rezervniot sostav za vreme na voena slu`ba.

Izvr{uvawe vrz primaweto na voeni i mirnovremenski voeni invalidi po osnova na invalidnina, ortopedski dodatok i invalidski dodatok, mo`e da se sprovede samo za pobaruvawa po osnova na zakonska izdr{ka, nadomest na {teta nastanata poradi naru{uvawe na zdravjeto ili namaluvawe odnosno zagubuvawe na rabotnata sposobnost i nadomest na {teta za zagubena izdr{ka poradi smrt na dava~ot na izdr{kata i toa do iznosot od edna polovina na toa primawe.

Izvr{uvawe vrz primawe po osnova na dogovor za do`ivotna izdr{ka i do`ivotna renta, kako i vrz primaweto po osnova na dogovor za osiguruvawe na `ivotot, mo`e da se sprovede samo na delot koj go nadminuva iznosot na najvisoka postojana socijalna pomo{ koja se isplatuva na podra~jeto na koe dol`nikot ima `iveali{te.

3. Izvr{ni dejstvija

Na~in na sproveduvawe na izvr{uvaweto

^len 94

Izvr{uvaweto vrz pari~no pobaruvawe se sproveduva so zabrana i so prenos, ako so ovoj zakon za oddelni slu~ai poinaku ne e opredeleno.

So predlogot za izvr{uvawe mo`e da se bara da se dozvoli samo zabrana na pari~noto pobaruvawe, no vo toj slu~aj doveritelot e dol`en, vo rok od tri meseci od denot koga mu e dostaveno re{enieto za zabrana, odnosno od denot koga mu e dostaveno izvestuvaweto za izjasnuvawe na dol`nikoviot dol`nik (~len 101 stav 3), da podnese predlog za prenos na pobaruvaweto.

Ako doveritelot vo toj rok ne podnese takov predlog, izvr{uvaweto }e se zapre.

Obem na izvr{uvaweto

^len 95

Zabrana i prenos na pari~no pobaruvawe mo`e da se dozvoli i sprovede samo vo iznosot koj e potreben za namiruvawe na doveritelovoto pobaruvawe, osven ako e vo pra{awe nedelivo pobaruvawe (~len 106).

Ako pove}e doveriteli baraat izvr{uvawe vrz isto pobaruvawe koe e delivo, zabrana i prenos se opredeluva vo soodvetni iznosi, posebno vo korist na sekoj doveritel.

4. Zabrana na pobaruvawe

 

 

Dejstvo

^len 96

So re{enieto so koe se dozvoluva zabrana vrz pari~no pobaruvawe (re{enie za zabrana) mu se zabranuva na dol`nikoviot dol`nik da mu go namiri toa pobaruvawe na dol`nikot, a na dol`nikot mu se zabranuva toa pobaruvawe da go naplati ili inaku da raspolaga so nego i so zalogot {to e daden za negovo obezbeduvawe.

Zabranata e sprovedena so denot koga re{enieto za zabrana e dostaveno do dol`nikoviot dol`nik.

Doveritelot steknuva so zabranata zalo`no pravo vrz dol`nikovoto pobaruvawe, dokolku po negov predlog ova e zabraneto.

Dol`nikoviot dol`nik nema pravo na `alba protiv re{enieto za zabrana.

Zabrana na pobaruvawe vrz

hartii od vrednost

^len 97

Zabrana na pobaruvawe zasnovano vrz hartija od vrednost koja se prenesuva so indosament ili za ~ie ostvaruvawe inaku e potrebna taa hartija, se sproveduva na toj na~in {to slu`benoto lice takvata hartija }e ja odzeme od dol`nikot i }e ja predade na sudot.

Pravnite dejstvija koi se potrebni za za~uvuvawe ili za vr{ewe na pravata od hartiite navedeni vo stav 1 na ovoj ~len gi vr{i od imeto na dol`nikot slu`benoto lice po zaklu~ok na sudot.

Zabrana na pobaruvawe vrz

{teden vlog

^len 98

Po isklu~ok od odredbite na ~len 97 od ovoj zakon, zabrana na pobaruvawe vrz {teden vlog kaj banka ili druga organizacija mo`e da se sprovede i bez prethodno odzemawe na {tednata kni{ka od dol`nikot.

Vo toj slu~aj, ako doveritelot vo prilogot za izvr{uvawe ne gi navel potrebnite podatoci za {tedniot vlog na dol`nikot, sudot }e gi pobara tie podatoci od organizacijata kaj koja se nao|a vlogot, a koja doveritelot e dol`en da ja nazna~i vo svojot predlog.

Organizacijata e dol`na bez odlagawe da mu gi dade na sudot baranite podatoci i ne smee da go izvesti dol`nikot deka tie podatoci se barani.

Ako {tednata kni{ka prethodno ne e odzemena od dol`nikot, zabranata e sprovedena so denot na dostavuvawe na re{enieto za zabrana do organizacijata kaj koja se vodi {tedniot vlog.

Po isklu~ok od odredbata na ~len 38 stavovi 1 i 2 od ovoj zakon, sudot }e go dostavi re{enieto za zabrana do dol`nikot duri koga organizacijata kaj koja se vodi negoviot {teden vlog }e go izvesti sudot deka e sprovedena zabranata.

 

 

 

Zalo`no pravo vrz kamati

^len 99

Zalo`noto pravo steknato vrz pobaruvawe po koe te~e kamata, se odnesuva i na kamatite koi pristignuvaat po zabranata.

Red na prvenstvo

^len 100

Redot na prvenstvo na zalo`ni prava na pove}e doveriteli se opredeluva spored denot na priemot na predlogot za izvr{uvawe vo sudot.

Ako predlogot za izvr{uvawe e upaten po po{ta so prepora~ana pratka, denot na predavaweto na po{tata se smeta kako den na predavawe vo sudot.

Ako predlozite za izvr{uvawe na pove}e doveriteli se primeni vo sudot istiot den, nivnite zalo`ni prava imaat ist red na prvenstvo.

Vo toj slu~aj pobaruvawata se namiruvaat srazmerno, ako ne mo`at da se namirat vo celost.

Izjasnuvawe na dol`nikoviot dol`nik

^len 101

Sudot, na predlog od doveritelot, }e pobara od dol`nikoviot dol`nik vo rokot {to }e go opredeli sudot da se izjasni za toa dali i vo koj iznos go priznava zabranetoto pobaruvawe i dali e soglasen da go namiri, kako i dali negovata obvrska da go namiri toa pobaruvawe e uslovena so ispolnuvawe na nekoja druga obvrska.

Predlogot za izjasnuvawe na dol`nikoviot dol`nik doveritelot mo`e da go spoi so predlogot za izvr{uvawe ili da go dade so poseben podnesok po toj predlog, a najdocna do izvr{eniot prenos.

Izjasnuvaweto na dol`nikoviot dol`nik }e se dostavi do doveritelot bez odlagawe.

Odgovornost na dol`nikoviot dol`nik

^len 102

Dol`nikoviot dol`nik odgovara pred doveritelot za {tetata {to mu ja nanel so toa {to ne se izjasnil, ili {to se izjasnil nevistinito ili necelosno.

Sudot }e go predupredi dol`nikoviot dol`nik na taa negova odgovornost.

Zabrana na pobaruvawe obezbedeno so

zalo`no pravo zapi{ano vo javna kniga

^len 103

Zabranata na pobaruvawe obezbedeno so zalo`no pravo zapi{ano vo javna kniga vo koja se zapi{uvaat prava na nedvi`nosti, se sproveduva so zapi{uvawe na zabranata vo tie knigi.

Zapi{uvaweto se vr{i po slu`bena dol`nost, so nazna~uvawe deka zabranata, vrz osnova na koja vrz pobaruvaweto e steknato zalo`no pravo e opredelena zaradi namiruvawe na doveritelovoto pobaruvawe.

Ako ima pove}e doveriteli, redot na prvenstvo na nivnite pobaruvawa se opredeluva spored vremeto na zapi{uvaweto.

 

 

5. Prenos na pobaruvawe

a) Op{ti odredbi

Vid na prenos

^len 104

Zabranetoto pobaruvawe se prenesuva vrz doveritelot, spored negoviot predlog, za naplata ili namesto isplata.

Re{enie za prenos

^len 105

Re{enie za prenos na pobaruvaweto mo`e da se donese duri otkako re{enieto za zabrana }e stane pravosilno.

Ako doveritelot predlo`il dol`nikoviot dol`nik da se izjasni za pobaruvaweto vrz koe se predlaga izvr{uvawe, sudot }e donese re{enie za predlogot za prenos po istekot na osum dena od denot koga do doveritelot e dostaveno izvestuvaweto za izjasnuvawe na dol`nikoviot dol`nik.

 

Posebni uslovi za prenos na

nedelivo pobaruvawe

^len 106

Pobaruvawe {to se zasnova na hartija od vrednost koja se prenesuva so indosament ili za ~ie ostvaruvawe e potrebno podnesuvawe na taa hartija, ili koe od drugi pri~ini ne mo`e da se deli vo pogled na prenosot ili ostvaruvaweto, mo`e da se prenese samo vo negoviot poln iznos.

Ako toj iznos go nadminuva iznosot na doveritelovoto pobaruvawe, zabranetoto pobaruvawe }e se prenese otkako doveritelot }e polo`i garancija deka toj vi{ok }e mu go predade na sudot.

Pobaruvawe {to e delumno izzemeno od izvr{uvawe ili {to e ve}e zabraneto vo korist na drugi lica, se prenesuva otkako doveritelot }e polo`i garancija deka na sudot }e mu go predade delot koj e izzemen od izvr{uvawe.

Ako pove}e doveriteli podnele predlog za prenos vo razli~ni denovi, sudot }e go prenese pobaruvaweto na doveritelot koj prv podnel predlog, a ako pove}e doveriteli podnele predlog vo ist den, pobaruvaweto }e se prenese vrz doveritelot ~ie pobaruvawe e najgolemo.

Sproveduvawe na prenosot

^len 107

Prenosot na pobaruvaweto e sproveden koga re{enieto so koe se dozvoluva prenosot e dostaveno do dol`nikoviot dol`nik.

Prenos na pobaruvawe zasnovano vrz hartija od vrednost koja se prenesuva so indosament ili za ~ie ostvaruvawe inaku e potrebno da bide podnesena, e sproveden koga sudot }e stavi na taa hartija izjava za prenosot i hartijata snabdena so taa izjava }e mu ja predade na doveritelot.

Obvrski na dol`nikot i

doveritelot

^len 108

Dol`nikot e dol`en vo rokot {to }e go opredeli sudot, a na barawe od doveritelot vrz kogo e preneseno pobaruvaweto, da dade objasnenija {to mu se potrebni na doveritelot zaradi ostvaruvawe na toa pobaruvawe i da mu gi predade ispravite {to se odnesuvaat na toa pobaruvawe.

Doveritelot vrz kogo e prenesen del od pobaruvaweto e dol`en, ako toa go bara dol`nikot, vo rokot {to }e go opredeli sudot, da polo`i garancija deka, po ostvaruvaweto na toa pobaruvawe, }e gi vrati ispravite koi se odnesuvaat na pobaruvaweto.

Sudot, na predlog od doveritelot, }e sprovede izvr{uvawe protiv dol`nikot zaradi predavawe na ispravite, ako toj sam ne gi predade.

Predavawe na ispravite {to se nao|aat kaj treto lice doveritelot mo`e da bara so tu`ba, ako toa pravo bi go imal dol`nikot.

Na ispravata {to mu se predava na doveritelot, sudot }e zabele`i deka e sproveden prenos na pobaruvaweto za koe e dozvoleno izvr{uvawe.

Polagawe na pobaruvawe

kaj sudot

^len 109

Ako vo pogled na preneseno pobaruvawe, pokraj doveritelot, i drugi lica istaknuvaat nekoe pravo, dol`nikoviot dol`nik mo`e vo korist na site tie lica vo sudot da go polo`i celiot iznos na toa pobaruvawe ili samo pristignatiot iznos.

Doveritelot vrz kogo e preneseno pobaruvaweto, vo pogled na koe i drugi lica istaknuvaat nekoe pravo, mo`e preku sudot da go povika dol`nikoviot dol`nik iznosot na prenesenoto pobaruvawe da go polo`i kaj toj sud.

 

 

 

 

 

 

 

b) Prenos za naplata

Ovlastuvawa na doveritelot

^len 110

So prenos na pobaruvaweto za naplata doveritelot se ovlastuva da bara od dol`nikoviot dol`nik isplata na iznosot nazna~en vo re{enieto za prenos, ako toj iznos pristignal, da gi vr{i site dejstvija {to se potrebni zaradi za~uvuvawe i ostvaruvawe na prenesenoto pobaruvawe i da gi koristi pravata vo vrska so zalogot {to e daden za obezbeduvawe na toa pobaruvawe.

So prenos na pobaruvaweto za naplata doveritelot ne e ovlasten na tovar na dol`nikot da sklu~i poramnuvawe, na dol`nikoviot dol`nik da mu go prosti dolgot ili so prenesenoto pobaruvawe da raspolaga inaku, kako ni so dol`nikoviot dol`nik da sklu~i dogovor odlukata za pobaruvaweto, ako e toa sporno, da ja donese izbran sud.

Na doveritelot vrz kogo e preneseno pobaruvaweto za naplata dol`nikoviot dol`nik mo`e da mu istakne samo prigovor, {to bi mo`el da mu go istakne na dol`nikot.

Otstapuvaweto na preneseno pobaruvawe izvr{eno od strana na dol`nikot po prenosot nema pravno dejstvo vrz pravata {to doveritelot gi steknal so prenosot.

 

Prenos za naplata na pobaruvawe

zapi{ano vo javna kniga

^len 111

Prenos za naplata na pobaruvawe zapi{ano vo javna kniga vo koja se zapi{uvaat pravata na nedvi`nosti, }e se zabele`i po slu`bena dol`nost.

Uslovenost na obvrskata na dol`nikoviot

dol`nik so predavawe na predmetot

^len 112

Ako obvrskata na dol`nikoviot dol`nik da go isplati pobaruvaweto zavisi od obvrskata na dol`nikot da mu predade opredelen predmet {to se nao|a vo posed na dol`nikot, a taa obvrska e utvrdena so pravosilna presuda, sudot, na predlog od doveritelot vrz kogo e preneseno pobaruvaweto zaradi naplata, }e re{i dol`nikot da mu go predade toj predmet na sudot, zaradi predavawe na dol`nikoviot dol`nik.

Na predlog od doveritelot, sudot sprema dol`nikot, koj ne go predal predmetot vo opredelen rok, }e sprovede izvr{uvawe zaradi predavawe na predmetot.

Izvestuvawe na dol`nikot za tu`bata

za naplata na preneseno pobaruvawe

^len 113

Doveritelot koj podnel tu`ba zaradi naplata na preneseno pobaruvawe e dol`en bez odlagawe da go izvesti dol`nikot za povedeniot spor, a vo sprotivno mu odgovara na dol`nikot za {tetata {to mu e nanesena so toj propust.

Zadocnuvawe vo naplatata na

preneseno pobaruvawe

^len 114

Doveritel koj ne se gri`i kako {to treba za naplata na prenesenoto pobaruvawe, odgovara za {tetata {to so toa mu e nanesena na drug doveritel zaradi ~ie pobaruvawe e zabraneto dol`nikovoto pobaruvawe ili na dol`nikot.

Vo toj slu~aj, sudot mo`e, na predlog od drug doveritel, da go ukine re{enieto za prenos na pobaruvaweto vrz neuredniot doveritel i pobaruvaweto da go prenese vrz drug doveritel.

Namiruvawe na doveritelot

^len 115

Doveritelot vrz kogo e preneseno pobaruvaweto za naplata e namiren vo visinata vo koja go naplatil toa pobaruvawe.

Naplata na iznosot nad

doveritelovoto pobaruvawe

^len 116

Doveritel koj od preneseno pobaruvawe naplatil pove}e otkolku {to iznesuva negovoto pobaruvawe, e dol`en toj vi{ok da go polo`i vo sudot.

Sudot }e im go predade toj vi{ok na drugi zalo`ni doveriteli i na dol`nikot, ako imaat pravo na toa.

Na doveritelot koj go polo`il vi{okot na naplateniot iznos sudot }e mu ja vrati polo`enata garancija.

v) Prenos namesto isplata

^len 117

Zabraneto pobaruvawe preminuva so prenos namesto isplata vrz doveritelot do preneseniot iznos, so dejstvo na otstapuvawe na pobaruvaweto so nadomest.

Ako prenesenoto pobaruvawe e obezbedeno so zalo`no pravo zapi{ano vo javna kniga vo koja se zapi{uvaat pravata na nedvi`nosti, sudot po slu`bena dol`nost }e gi prenese dol`nikovite prava vrz doveritelot, a }e go bri{e zalo`noto pravo zapi{ano vo korist na dol`nikot.

Doveritel vrz kogo e preneseno pobaruvaweto namesto isplata se smeta za namiren i so samiot prenos, vo visinata na toa pobaruvawe.

So odredbata na stav 3 od ovoj ~len ne se giba vo pravilata za odgovornosta na dol`nikot za vistinitosta i naplativosta na prenesenoto pobaruvawe.

6. Posebni odredbi za izvr{uvawe vrz plata

i vrz drugi postojani pari~ni primawa

Primena na odredbite od ovaa glava

^len 118

Vo pogled na izvr{uvaweto vrz plata se primenuvaat odredbite od ovaa glava, ako so odredbite na ovoj zakon poinaku ne e opredeleno.

Re{enie za izvr{uvawe

^len 119

So re{enieto za izvr{uvawe vrz plata se opredeluva zabrana na opredelen del od platata i mu se nalo`uva na dr`avniot organ, na pravnoto lice ili na druga organizacija ili zaednica koja na dol`nikot mu ja isplatuva platata pari~niot iznos za koj e opredeleno toa izvr{uvawe da mu go isplati, odnosno da mu go isplatuva na doveritelot po pravosilnosta na toa re{enie.

Vo plata, vo smisla na ovoj zakon, vleguvaat site primawa na dol`nikot po osnova na tekovniot i minatiot trud.

Zgolemuvawe na platata

^len 120

Re{enieto za izvr{uvawe se odnesuva i na zgolemuvawe na platata {to }e nastane po dostavuvaweto na re{enieto za izvr{uvawe.

Koga pravo na izdr{ka imaat

pove}e lica

^len 121

Ako pravo na zakonska izdr{ka, odnosno pravo na renta za zagubena izdr{ka poradi smrt na dava~ot na izdr{kata, sprema ist dol`nik imaat pove}e lica, a vkupniot iznos na nivnite pobaruvawa go nadminuva delot od platata koj mo`e da bide predmet na izvr{uvawe, izvr{uvawe se dozvoluva i se sproveduva vo korist na sekoj od takvite doveriteli srazmerno na visinata na nivnite pobaruvawa

Ako po zapo~natoto sproveduvawe na izvr{uvawe vrz plata, odnosno vrz drugo postojano pari~no primawe se podnese nov predlog za izvr{uvawe za pobaruvawata od stav 1 na ovoj ~len, porano donesenoto re{enie za izvr{uvawe sudot }e go izmeni vo smisla na stav 1 od ovoj ~len i }e go opredeli iznosot koj vo idnina }e im se isplatuva na oddelni doveriteli.

Vo slu~ajot od stav 2 na ovoj ~len re{enieto za izvr{uvawe se dostavuva i do porane{niot doveritel, koj protiv toa re{enie mo`e da izjavi `alba.

Mesto na isplata

^len 122

Pobaruvaweto za koe ne e propi{ano bezgotovinsko pla}awe, doveritelot go naplatuva neposredno na blagajnata na koja na dol`nikot mu se isplatuva platata.

Doveritelot ima pravo da bara zapreniot iznos da mu se isplatuva po po{ta na adresa {to }e ja nazna~i, a po odbivawe na po{tenskite tro{oci.

Prestanuvawe na rabotniot odnos

^len 123

Koga na dol`nikot mu prestanal rabotniot odnos, re{enieto za izvr{uvawe dejstvuva i sprema drugo pravno lice kaj koe dol`nikot potoa zasnoval raboten odnos, i toa od denot koga do toa pravno lice e dostaveno re{enieto za izvr{uvawe.

Pravno lice kaj koe dol`nikot pove}e ne e vo raboten odnos e dol`no bez odlagawe, so prepora~ana pratka, da go dostavi re{enieto za izvr{uvawe do pravno lice kaj koe dol`nikot zasnoval raboten odnos i za toa da go izvesti sudot.

Pravno lice kaj koe dol`nikot pove}e ne e vo raboten odnos bez odlagawe }e go izvesti sudot ako ne mu e poznato kaj koe pravno lice dol`nikot zasnoval raboten odnos, a sudot za toa }e go izvesti doveritelot, ostavaj}i mu rok vo koj }e go izvesti sudot kaj koe pravno lice dol`nikot zasnoval raboten odnos.

Ako doveritelot ne postapi spored stav 3 od ovoj ~len, sudot }e go zapre izvr{uvaweto.

 

Odgovornost za propu{teno zapirawe i

isplata na pristignati rati

^len 124

Doveritelot mo`e da predlo`i sudot vo izvr{nata postapka so re{enie da go obvrze pravnoto lice da mu gi namiri na doveritelot site rati {to propu{tilo da gi zapre i isplati spored re{enieto za izvr{uvawe.

Predlogot od stav 1 na ovoj ~len doveritelot mo`e da go podnese do zavr{uvaweto na izvr{nata postapka.

Re{enieto so koe se usvojuva predlogot na doveritelot ima dejstvo na re{enie za izvr{uvawe.

Pravno lice koe ne postapilo spored re{enieto za izvr{uvawe ili propu{tilo da postapi spored stavovite 2 i 3 od ~len 123 na ovoj zakon, odgovara i za {tetata {to ja pretrpel doveritelot poradi toa.

Zabrana po soglasnost od dol`nikot

^len 125

Zabranata stavena na platata na dol`nikot po negova soglasnost (administrativna zabrana) ima pravno dejstvo na re{enie za izvr{uvawe vrz plata.

Po isklu~ok od odredbata na stav 1 od ovoj ~len, administrativna zabrana nema vlijanie vrz sproveduvaweto na izvr{uvaweto vrz platata za namiruvawe na pobaruvawe po osnova na zakonska izdr{ka, za nadomest na {teta nastanata po osnova na naru{uvawe na zdravjeto ili namaluvawe odnosno gubewe na rabotnata sposobnost i nadomest na {tetata po osnova na zagubena izdr{ka poradi smrt na dava~ot na izdr{kata.

 

Primena na odredbite od ovoj oddel

^len 126

Odredbite od ovoj oddel soglasno se primenuvaat i na izvr{uvaweto vrz primawe po osnova na raboten odnos so drugi lica, kako i vrz primawata po osnova na socijalno osiguruvawe i drugi postojani pari~ni primawa.

 

7. Izvr{uvawe vrz pobaruvawe

po smetka kaj banka

^len 127

Izvr{uvawe vrz pari~no pobaruvawe koe po `iro-smetka, devizna smetka i po drugi smetki kaj banka mu pripa|a na fizi~ko ili pravno lice, se dozvoluva taka {to so re{enie za izvr{uvawe i se nalo`uva na bankata pari~niot iznos za koj e dozvoleno izvr{uvawe da mu go isplati na doveritelot, po pravosilnosta na toa re{enie.

Re{enieto od stav 1 na ovoj ~len ima dejstvo na zabrana, kako i dejstvo na prenos za naplata.

Odredbite na stavovite 1 i 2 od ovoj ~len ne se primenuvaat vrz pobaruvawe po osnova na {teden vlog.

 

 

 

 

 

 

 

 

Glava desetta

Izvr{uvawe vrz pobaruvawe da se

predadat ili ispora~aat podvi`ni

predmeti ili da se predade nedvi`nost

1. Op{ti odredbi

Mesna nadle`nost

^len 128

Za odlu~uvawe za predlog za izvr{uvawe vrz dol`nikovoto pobaruvawe da mu se predade opredelen podvi`en ili nepodvi`en predmet ili da mu se ispora~a opredeleno koli~estvo podvi`ni predmeti i za sproveduvawe na toa izvr{uvawe, mesno e nadle`en sudot na ~ie podra~je se nao|aat tie predmeti.

 

Na~in na sproveduvawe na izvr{uvaweto

^len 129

Izvr{uvawe vrz dol`nikovoto pobaruvawe od ~len 128 na ovoj zakon se sproveduva so zabrana na toa pobaruvawe, so negov prenos vrz doveritelot i so proda`ba na predmeti.

 

 

 

 

 

Dejstvo na prenosot

^len 130

Prenosot na zabraneto dol`nikovo pobaruvawe ima dejstvo na prenos na dol`nikovoto pari~no pobaruvawe zaradi naplata.

Nepristignatost na dol`nikovoto pobaruvawe

i tu`ba sprema dol`nikoviot dol`nik

^len 131

Ako dol`nikovoto pobaruvawe u{te nepristignalo, sudot }e nalo`i predmetite da bidat predadeni po pristignatosta.

Protiv dol`nikoviot dol`nik koj ne saka da gi predade predmetite, doveritelot mo`e, po pravosilnosta na re{enieto za prenos na pobaruvaweto, so tu`ba da bara predavawe ako za obvrskata za predavawe nema izvr{na isprava.

Primena na odredbite za izvr{uvawe

vrz pari~no pobaruvawe

^len 132

Odredbite za izvr{uvawe vrz pari~no pobaruvawe soglasno se primenuvaat i vrz izvr{uvaweto vrz pobaruvawe da se predadat ili ispora~aat podvi`ni predmeti ili da se predade nedvi`nost, ako so odredbite na ovaa glava ne e opredeleno ne{to drugo.

 

 

 

2. Podvi`ni predmeti

Predavawe na predmeti na ~uvawe

^len 133

So re{enieto so koe se dozvoluva prenos na dol`nikovoto pobaruvawe, sudot }e mu nalo`i na dol`nikoviot dol`nik podvi`nite predmeti na koi se odnesuva toa pobaruvawe, da mu gi predade na slu`benoto lice ili na drugo lice na ~uvawe.

Vo pogled na ~uvaweto na predmeti soglasno se primenuvaat odredbite na ~len 76 od ovoj zakon.

Proda`ba na predmeti i namiruvawe

na doveritelot

^len 134

Proda`ba na podvi`ni predmeti, predadeni na slu`beno lice ili na ~uvar vo smisla na ~len 133 od ovoj zakon, kako i namiruvawe na doveritelot se vr{i spored odredbite na ovoj zakon za izvr{uvawe vrz podvi`ni predmeti.

3. Nedvi`nost

Predavawe na doveritelot

^len 135

So re{enieto so koe se dozvoluva prenos na dol`nikovoto pobaruvawe, sudot }e mu nalo`i na dol`nikoviot dol`nik nedvi`nosta na koja se odnesuva toa pobaruvawe da mu ja predade na doveritelot.

Doveritelot e dol`en da upravuva so nedvi`nosta, od imeto i za smetka na dol`nikot, kako dobar stopanstvenik, odnosno dobar doma}in i na sudot, na negovo barawe, da mu polo`i smetka za upravuvaweto.

Proda`ba

^len 136

Zaradi namiruvawe na svoeto pobaruvawe, doveritelot mo`e, vo rok koj ne mo`e da bide podolg od 30 dena od denot koga nedvi`nosta mu e predadena, da mu predlo`i na sudot proda`ba na taa nedvi`nost.

Ako doveritelot navremeno ne predlo`i proda`ba, sudot }e go zapre izvr{uvaweto.

Primena na odredbite za izvr{uvawe

vrz nedvi`nosti

^len 137

Proda`ba na nedvi`nosti, kako i namiruvawe na doveritelot se vr{i spored odredbite na ovoj zakon za izvr{uvawe vrz nedvi`nosti.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Glava edinaesetta

Izvr{uvawe vrz drugi

imotni prava

Mesna nadle`nost

^len 138

Za odlu~uvawe za predlog za izvr{uvawe vrz avtorsko pravo, patent, tehni~ko unapreduvawe, plodou`ivawe ili vrz nekoe sli~no dol`nikovo pravo i za sproveduvawe na toa izvr{uvawe, mesno e nadle`en sudot na ~ie podra~je se nao|a `iveali{teto na dol`nikot, a ako dol`nikot nema `iveali{te vo Republika Makedonija, nadle`en e sudot na ~ie podra~je se nao|a prestojuvali{teto na dol`nikot.

Odredbata na stav 1 od ovoj ~len koja se odnesuva na `iveali{teto, se primenuva i vrz sedi{teto na pravnoto lice.

Na~in na sproveduvawe na izvr{uvaweto

^len 139

Izvr{uvawe vrz pravo od ~len 138 na ovoj zakon se sproveduva so zabrana na raspolagawe so toa pravo, kako i so negovo pretvorawe vo pari soglasno so odredbite za proda`ba na podvi`ni predmeti i namiruvawe na doveritelite.

 

 

 

 

 

 

Glava dvanaesetta

Izvr{uvawe na nedvi`nosti

1. Op{ti odredbi

Mesna nadle`nost

^len 140

Za odlu~uvawe za predlog za izvr{uvawe vrz nedvi`nosti i za sproveduvawe na toa izvr{uvawe mesno e nadle`en sudot na ~ie podra~je se nao|a nedvi`nosta.

Izvr{ni dejstvija

^len 141

Izvr{uvawe vrz nedvi`nosti se sproveduva so pribele{ka na re{enieto za izvr{uvawe vo javna kniga, so utvrduvawe na vrednosta na nedvi`nosta, so proda`ba na nedvi`nosta i so namiruvawe na doveritelite od iznosot dobien so proda`bata.

 

Dokaz za sopstvenost na dol`nikot

^len 142

Kon predlogot za izvr{uvawe vrz nedvi`nost potrebno e doveritelot da podnese izvod od javna kniga kako dokaz za toa deka nedvi`nosta e zapi{ana kako sopstvenost na dol`nikot, odnosno deka dol`nikot ima pravo na raspolagawe so nedvi`nost vo op{testvena sopstvenost.

Ako pravoto na nedvi`nost od stav 1 na ovoj ~len e zapi{ano vo javnata kniga na drugo lice a ne na dol`nikot, doveritelot treba da podnese isprava koja e podobna za zapi{uvawe na dol`nikovoto pravo, soglasno so propisite za premer, katastar i zapi{uvawe na pravata na nedvi`nostite.

Vo slu~ajot od stav 2 na ovoj ~len, zapi{uvaweto }e go izvr{i po slu`bena dol`nost organot {to ja vodi javnata kniga po barawe na sudot do koj e podnesen predlogot za izvr{uvawe.

Doveritelot koj ne raspolaga ni so isprava podobna za zapi{uvawe na dol`nikovoto pravo mo`e so tu`ba da bara toa pravo da se zapi{e na dol`nikot.

Po pravosilnosta na re{enieto za zapi{uvawe, postapkata na izvr{uvawe }e prodol`i.

Predlog na dol`nikot izvr{uvawe da se opredeli

so drugi sredstva ili vrz druga nedvi`nost

^len 143

Dol`nikot mo`e vo rok od osum dena od denot na dostavuvaweto na re{enieto za izvr{uvawe da predlo`i da se dozvoli drugo sredstvo na izvr{uvawe ili izvr{uvawe da se sprovede vrz druga nedvi`nost.

Sudot }e go dostavi predlogot do doveritelot koj mo`e za nego da se izjasni vo rok od osum dena od denot na dostavuvaweto.

Po izjasnuvaweto na doveritelot ili po istekot na rokot za izjasnuvawe, sudot }e donese re{enie po predlogot.

Sudot }e go usvoi predlogot ako dol`nikot stori verojatno deka pobaruvaweto }e se namiri so drugo sredstvo na izvr{uvawe ili so proda`ba na druga nedvi`nost.

Ako dol`nikot, kako drugo sredstvo na izvr{uvawe, predlo`i izvr{uvaweto vrz plata, penzija, invalidnina ili vrz drugo postojano pari~no primawe, sudot }e go usvoi predlogot pod uslov dol`nikot da stori verojatno deka pobaruvaweto }e bide namireno vo rok od edna godina od denot na donesuvaweto na re{enieto za dol`nikoviot predlog.

Ako e dozvoleno drugo sredstvo na izvr{uvawe, pribele{kata na re{enieto za izvr{uvawe vrz nedvi`nost ostanuva vo sila se do namiruvaweto na doveritelovoto pobaruvawe.

Pribele{ka za izvr{uvawe

^len 144

Vo javnata kniga }e se izvr{i pribele{ka na re{enieto za izvr{uvawe vrz nedvi`nost.

So taa pribele{ka doveritelot steknuva pravo svoeto pobaruvawe da go namiri od nedvi`nosta (pravo na namiruvawe) i vo slu~aj treto lice podocna vrz istata nedvi`nost da stekne pravo na sopstvenost ili pravo na raspolagawe.

Doveritelot koj predlo`il izvr{uvawe, a porano ne steknal zalo`no pravo, so pribele{kata na re{enieto za izvr{uvawe steknuva pravo od nedvi`nosta da se namiri pred liceto koe podocna }e stekne zalo`no pravo vrz taa nedvi`nost ili pravo na namiruvawe.

Pristapuvawe kon izvr{uvawe

^len 145

Po zapi{uvaweto na pribele{kata na re{enieto za izvr{uvawe ne mo`e za namiruvawe na drugo pobaruvawe na istiot ili na drug doveritel da se sprovede posebna postapka za izvr{uvawe vrz istata nedvi`nost.

Doveritelot za ~ie pobaruvawe podocna e dozvoleno izvr{uvawe vrz istata nedvi`nost stapuva vo ve}e povedenata izvr{na postapka.

Kon povedenata izvr{na postapka mo`e da se pristapi do pravosilnosta na re{enieto za dosuduvawe na nedvi`nosta na kupuva~ot.

Za pristapuvaweto kon postapkata sudot }e go izvesti doveritelot vo ~ija korist porano e izvr{ena pribele{kata.

Namiruvawe na zalo`en doveritel

^len 146

Vo postapkata za izvr{uvawe vrz nedvi`nost se namiruva i zalo`niot doveritel koj ne predlo`il izvr{uvawe.

Sudot po slu`bena dol`nost vnimava dali vrz nedvi`nosta koja e predmet na izvr{uvawe e zasnovano zalo`no pravo (hipoteka), vo korist na drug doveritel koj ne predlo`il izvr{uvawe.

Za pristapuvawe kon postapkata (stav 1 od ovoj ~len), sudot }e go izvesti doveritelot po ~ij predlog e dozvoleno izvr{uvawe.

 

Prestanuvawe na zalo`noto pravo

^len 147

Zalo`noto pravo zapi{ano vrz nedvi`nost gasne so denot na pravosilnosta na re{enieto za predavawe na nedvi`nosta (~len 167) i ako zalo`nite doveriteli ne se napolno namireni.

Kupuva~ot na nedvi`nosta i zalo`niot doveritel mo`at da se spogodat zalo`noto pravo da ostane vrz nedvi`nosta i po pravosilnosta na re{enieto za predavawe na nedvi`nosta, a kupuva~ot da go prezeme dol`nikoviot dolg sprema toj doveritel vo iznos {to bi mu pripadnal vo izvr{nata postapka.

Vo toj slu~aj kupovnata cena se namaluva za iznosot na prezemeniot dolg.

Slu`benosti i stvarni tovari

^len 148

Stvarnite slu`benosti vrz nedvi`nost ne gasnat so proda`ba na nedvi`nosta.

So proda`ba na nedvi`nosta ne gasnat ni li~nite slu`benosti ni stvarnite tovari {to se zapi{ani vo javnata kniga pred pravata na zalo`nite doveriteli i pravata na namiruvawe na doveritelot na ~ij predlog e opredeleno izvr{uvawe.

Drugite li~ni slu`benosti i stvarni tovari gasnat so proda`ba na nedvi`nosta, ako me|u nositelot na tie prava i kupuva~ot ne e dogovoreno ne{to drugo.

 

Stanarsko pravo

^len 149

Stanarskoto pravo ne prestanuva so proda`ba na stan vo op{testvena sospstvenost, odnosno zgrada vo koja se nao|a stanot, ako so zakon poinaku ne e opredeleno.

Kupuva~ot stapuva vo prava i obvrski na dava~ na stan na koristewe.

Zakup na stanbena zgrada i stan i

delovna zgrada i prostorija

^len 150

So proda`ba na stanbena zgrada ili stan, delovna zgrada ili delovna prostorija ne prestanuva zakupot na taa zgrada, stan odnosno delovna prostorija.

Kupuva~ot stapuva vo prava i obvrski na zakupodavec.

Razgleduvawe na nedvi`nosti

^len 151

Na liceto zainteresirano za kupuvawe na nedvi`nost sudot }e mu dade, na negovo barawe, dozvola da ja razgleda nedvi`nosta.

2. Izzemawe od izvr{uvawe

^len 152

Ne mo`at da bidat predmet na izvr{uvawe:

1) zemjodelsko zemji{te i stopanski zgradi na zemjodelec vo obem neophoden za negova izdr{ka i za izdr{ka na ~lenovite na negovoto potesno semejstvo i na drugi lica koi spored zakonot e dol`en da gi izdr`uva;

2) ku}ata za nivno domuvawe so dvorot.

Odredbata na stav 1 od ovoj ~len ne se odnesuva na izvr{uvawe zaradi ostvaruvawe na pari~ni pobaruvawa obezbedeni so dogovorno zalo`no pravo nad nedvi`nosti (hipoteka).

 

3. Utvrduvawe na vrednosta na nedvi`nosta

Na~in na utvrduvawe na vrednosta

^len 153

Sudot }e pristapi kon utvrduvawe na vrednosta na nedvi`nosta vo rok od osum dena po pravosilnosta na re{enieto za izvr{uvawe.

Kon utvrduvawe na vrednosta }e se pristapi i pred pravosilnosta na re{enieto za izvr{uvawe ako doveritelot toa go bara i ako izjavi deka }e gi podnese tro{ocite za utvrduvawe na vrednosta vo slu~aj izvr{uvaweto da bide zapreno.

Sudot so zaklu~ok }e opredeli ve{to lice koe vo rok od 15 dena }e izvr{i i dostavi na sudot procena na vrednosta na nedvi`nosta vrz osnova na nejzinata pazarna vrednost na denot na procenata i vrz osnova na drugi fakti koi vlijaat na nejzinata visina. Na barawe od ve{toto lice, ako postojat opravdani pri~ini, sudot mo`e da go prodol`i ovoj rok, no ne pove}e od 30 dena.

Pri utvrduvaweto na vrednosta na nedvi`nosta }e se vodi smetka i za toa kolku nedvi`nosta pomalku vredi poradi toa {to vrz nedvi`nosta ostanuvaat opredeleni prava i po proda`bata.

Sudot, na predlog od strankata, koj mora da bide podnesen najdocna osum dena pred ro~i{teto za proda`ba, na ro~i{teto za proda`ba so zaklu~ok povtorno }e ja utvrdi vrednosta na nedvi`nosta ako strankata go stori kako verojatno toa deka taa vrednost zna~itelno se izmenila od denot na prethodnoto utvrduvawe na vrednosta do denot na proda`bata.

Re{enie za utvrduvawe na vrednosta

^len 154

Vrednosta na nedvi`nosta sudot ja utvrduva so re{enie vo rok od osum dena po priemot na procenata od ve{toto lice.

Protiv toa re{enie `alba mo`e da izjavi, pokraj dol`nikot, i sekoe lice koe ima pravo da se namiri od proda`nata cena na nedvi`nosta.

 

 

 

 

Zapirawe na izvr{uvawe po predlog

^len 155

Sekoe lice koe ima pravo da se namiri od proda`nata cena na nedvi`nosta, a koe po redot na prvenstvo doa|a pred doveritelot koj predlo`il izvr{uvawe, mo`e da predlo`i izvr{uvaweto da se zapre ako utvrdenata vrednost na nedvi`nosta ne go pokriva ni delumno iznosot na pobaruvaweto na toj doveritel.

Predlog za zapirawe na izvr{uvaweto mo`e da se podnese vo rok od osum dena od denot na dostavuvaweto na zaklu~okot za proda`ba.

Sudot, spored okolnostite na slu~ajot, }e ceni dali proda`bata e celesoobrazna so ogled na verojatnata visina na iznosot za delumno namiruvawe na doveritelot koj predlo`il izvr{uvawe.

4. Proda`ba na nedvi`nosti

Zaklu~ok za proda`ba

^len 156

Po pravosilnosta na re{enieto za utvrduvawe na vrednosta sudot vo rok od osum dena donesuva zaklu~ok za proda`ba na nedvi`nosta so koj se opredeluvaat na~inot i uslovite na proda`bata, kako i vremeto i mestoto na proda`bata ako proda`bata se vr{i so naddavawe.

Sudot mo`e da donese zaklu~ok za proda`ba na nedvi`nosta i pred pravosilnosta na re{enieto za izvr{uvawe ako doveritelot toa go bara i izjavi deka }e gi podnese tro{ocite za utvrduvawe na vrednosta vo slu~aj izvr{uvaweto da bide zapreno.

Vo zaklu~okot za proda`ba posebno }e se istakne mo`nosta vrednosta na nedvi`nosta kone~no da se utvrdi na ro~i{teto za proda`ba (~len 153).

Zaklu~okot za proda`ba se objavuva na sudskata tabla i na drug voobi~aen na~in.

Od objavuvaweto na zaklu~okot za proda`ba na sudskata tabla do denot na proda`bata moraat da izminat najmalku 15 dena.

Zaklu~okot za proda`ba se dostavuva do strankite, do zalo`nite doveriteli, do u~esnicite vo postapkata, do licata koi imaat zapi{ano ili zakonsko pravo na prvenstveno kupuvawe i do nadle`niot organ na upravata.

Pravo na prvenstveno kupuvawe

^len 157

Liceto koe ima zakonsko pravo na prvenstveno kupuvawe na nedvi`nost koja e predmet na izvr{uvawe so proda`ba ima prvenstvo pred najpovolniot ponuduva~ ako vedna{ po zaklu~uvaweto na naddavaweto izjavi deka nedvi`nosta ja kupuva pod isti uslovi.

Ako nedvi`nosta e prodadena so neposredna pogodba, sudot }e go povika nositelot na zakonsko pravo na prvenstveno kupuvawe vo zapisnik kaj sudot da se izjasni dali saka da go koristi toa pravo.

Na~in na proda`ba

^len 158

Proda`ba na nedvi`nosta se vr{i so usno javno naddavawe naredniot raboten den po istekot na rokot opredelen soglasno so ~len 156 stav 5 od ovoj zakon.

Ro~i{teto za proda`ba na nedvi`nost se odr`uva vo sudskata zgrada, ako sudot poinaku ne opredelil.

Ro~i{teto za proda`ba se odr`uva pred sudija poedinec.

Strankite i zalo`nite doveriteli mo`at vo sekoe vreme da se spogodat proda`ba na nedvi`nosta da se izvr{i vo opredelen rok so neposredna pogodba preku ovlasteno, pravno ili fizi~ko lice za promet so nedvi`nosti, ili preku slu`beno lice, ili na drug na~in.

Dogovorot za proda`ba so neposredna pogodba se sklu~uva vo pismena forma.

Toj dogovor proizveduva dejstvo od denot na pravosilnosta na re{enieto za dosuduvawe (~len 165).

Uslovi za proda`ba

^len 159

Uslovite za proda`bata, pokraj drugite podatoci, sodr`at:

1) poblizok opis na nedvi`nosta so pripadocite;

2) nazna~uvawe na slu`benostite i na stvarnite tovari {to gi prezema kupuva~ot;

3) vrednost na nedvi`nosta utvrdena so re{enie na sudot;

4) cena po koja nedvi`nosta mo`e da se prodade;

5) rok vo koj kupuva~ot e dol`en da ja polo`i cenata;

6) na~in na proda`ba i

7) iznos na garancijata.

Rokot vo koj kupuva~ot e dol`en da ja polo`i cenata ne mo`e da bide podolg od 15 dena od denot na proda`bata.

Po isklu~ok, a po prethodna soglasnost od doveritelot, rokot od stav 2 na ovoj ~len, mo`e da bide prodol`en do tri meseci.

Polagawe garancija

^len 160

Vo javnoto naddavawe mo`at da u~estvuvaat samo lica koi prethodno polo`ile garancija.

Pri proda`ba so neposredna pogodba, kupuva~ot mu polaga garancija na liceto so koe sklu~il dogovor i toa neposredno pred sklu~uvaweto na dogovorot.

Od polagawe garancija se oslobodeni doveritelot po ~ij predlog e dozvoleno izvr{uvawe i zalo`niot doveritel, dokolku nivnite pobaruvawa go dostigaat iznosot na garancijata i ako, so ogled na nivniot red na prvenstvo i utvrdenata vrednost na nedvi`nosta, toj iznos bi mo`el da se namiri od kupovnata cena.

Garancijata iznesuva edna desettina od utvrdenata vrednost na nedvi`nosta.

Na ponuduva~ite ~ija ponuda ne e prifatena garancijata }e im se vrati vedna{ po zaklu~uvaweto na javnoto naddavawe.

Prisustvuvawe na eden ponuduva~

na proda`bata

^len 161

Ro~i{teto za proda`ba na nedvi`nost }e se odr`i i koga prisustvuva samo eden ponuduva~.

Sudot mo`e, na predlog od strankata ili od zalo`niot doveritel, da opredeli, spored okolnostite na slu~ajot, ro~i{teto za proda`ba da se odlo`i ako e prisuten samo eden ponuduva~.

Koj ne mo`e da bide kupuva~

^len 162

Kupuva~ ne mo`e da bide, nitu vrz osnova na naddavawe nitu vrz osnova na neposredna pogodba, dol`nikot, sudijata ili drugo lice koe slu`beno u~estvuva vo postapkata na proda`ba.

Proda`na cena

^len 163

Na prvoto ro~i{te za proda`ba, nedvi`nosta ne mo`e da se prodade pod utvrdenata vrednost.

Ako nedvi`nosta ne mo`ela da se prodade na prvoto ro~i{te, sudot }e zaka`e vtoro ro~i{te na koe nedvi`nosta mo`e da se prodade pod utvrdenata vrednost, no ne pod dve tretini od taa vrednost.

Od prvoto do vtoroto ro~i{te moraat da izminat najmalku 15 dena no ne pove}e od 30 dena.

Zalo`nite i drugite doveriteli mo`at, so izjava dadena na zapisnik kaj sudot pred koj te~e izvr{nata postapka ili kaj drug sud, da predlo`at nedvi`nosta da se prodade so naddavawe i za cena poniska od utvrdenata vrednost, odnosno poniska od dve tretini od taa vrednost.

Odredbite od stavovite 2 i 4 na ovoj ~len soglasno se primenuvaat i za slu~aj nedvi`nosta da ne mo`ela da se prodade so neposredna pogodba za utvrdenata vrednost.

Ro~i{te za proda`ba i dosuduvawe

^len 164

Otkako }e utvrdi deka se ispolneti uslovite za odr`uvawe na ro~i{te, sudot objavuva deka se pristapuva kon naddavawe.

Naddavaweto se zaklu~uva po istekot na tri minuti neposredno po stavaweto na najpovolna ponuda.

Po zaklu~enoto naddavawe, sudot utvrduva koj ponuduva~ ponudil najgolema cena i objavuva deka na toj ponuduva~ mu se dosuduva nedvi`nosta.

Za dosuduvaweto na nedvi`nosta sudot donesuva i pismeno re{enie, koe se objavuva na sudskata tabla i se dostavuva do site lica do koi se dostavuva zaklu~okot za proda`bata, kako i do site u~esnici vo naddavaweto vo rok od osum dena po zaklu~enoto naddavawe.

Dosuduvawe vo slu~aj na proda`ba

so neposredna pogodba

^len 165

Sudot }e donese re{enie za dosuduvawe na nedvi`nosta prodadena so neposredna pogodba, otkako }e utvrdi deka se ispolneti uslovite za polnova`nost na proda`bata.

Re{enieto za dosuduvawe se objavuva na sudskata tabla i se dostavuva do site lica do koi se dostavuva zaklu~okot za proda`bata, kako i do kupuva~ot, vo rokot predviden vo ~len 164 stav 4 od ovoj zakon.

Polagawe na cenata

^len 166

Kupuva~ot e dol`en da ja polo`i cenata vo rokot opredelen vo ~len 159 stav 2 od ovoj zakon.

Ako kupuva~ot vo opredeleniot rok ne ja polo`i cenata, sudot so re{enie }e ja oglasi proda`bata kako neva`e~ka i }e opredeli nova proda`ba.

Od polo`enata garancija }e se namirat tro{ocite na novata proda`ba i }e se nadomesti razlikata pome|u cenata postignata na porane{nata i na novata proda`ba.

 

 

 

 

Predavawe na nedvi`nosta na kupuva~ot

^len 167

Po polo`enata cena i po pravosilnosta na re{enieto za dosuduvawe, vo rok od osum dena sudot }e donese re{enie nedvi`nosta da mu se predade na kupuva~ot i po pravosilnosta na toa re{enie vo javnata kniga da se zapi{e vo negova korist pravoto na sopstvenost, odnosno soodvetno pravo vrz nedvi`nost vo op{testvena sopstvenost.

Re{enieto za predavawe na nedvi`nosta se dostavuva do site lica do koi se dostavuva zaklu~okot za proda`bata.

Nedvi`nosta mu se predava na kupuva~ot i pred pravosilnosta na re{enieto za predavawe.

Za{tita na pravata na kupuva~ot

^len 168

Ukinuvaweto ili preina~uvaweto na re{enieto za izvr{uvawe po pravosilnosta na re{enieto za predavawe na nedvi`nosta na kupuva~ot nema vlijanie vrz negovite prava steknati spored ~len 167 od ovoj zakon.

Zapirawe na izvr{uvaweto

^len 169

Ako nedvi`nosta ne mo`ela da se prodade ni na vtoroto ro~i{te, na predlog od doveritelot nedvi`nosta }e mu bide dosudena po cena opredelena za proda`ba na vtoroto ro~i{te, so obvrska doveritelot pozitivnata razlika vo cenata da ja polo`i vo sudot vo rok {to toj }e mu go opredeli.

Ako doveritelot ne predlo`il nedvi`nosta da mu bide dosudena, sudot }e opredeli nova proda`ba samo na predlog od doveritelot.

Predlog za opredeluvawe na nova proda`ba doveritelot ne mo`e da stavi pred istekot na tri meseci od denot na vtoroto ro~i{te, nitu po istekot na edna godina od toj den.

Sudot }e go zapre izvr{uvaweto ako doveritelot ne stavi predlog vo rokot opredelen vo stav 3 od ovoj ~len ili ako nedvi`nosta ne mo`ela da se prodade na prvoto ro~i{te vo prodol`enata postapka (~len 163 stav 2), ni za dve tretini od utvrdenata vrednost.

Izvr{uvawe so proda`ba so neposredna pogodba, }e se zapre ako nedvi`nosta ne mo`ela da se prodade vo rokot opredelen so spogodbata na strankite i zalo`nite doveriteli (~len 158 stav 4).

5. Namiruvawe na doveritelite

Koga se pristapuva kon namiruvawe

^len 170

Sudot pristapuva kon namiruvawe po pravosilnosta na re{enieto za predavawe na nedvi`nosta na kupuva~ot.

Lica koi se namiruvaat

^len 171

Od proda`nata cena se namiruvat doveritelite po ~ij predlog e dozvoleno izvr{uvawe, zalo`nite doveriteli, i ako ne gi prijavile svoite pobaruvawa, licata koi imaat pravo na nadomest za li~ni slu`benosti i stvarni tovari, nadle`nite organi za pobaruvawa na dava~ki i licata koi imaat pobaruvawa navedeni vo ~len 172 stav 1 to~ki 2 i 3 od ovoj zakon.

 

 

Prvenstveno namiruvawe

^len 172

Od iznosot dobien so proda`bata se namiruvaat prvenstveno, i toa po ovoj red:

1) tro{ocite na izvr{nata postapka i

2) dava~ki vtasani za poslednata godina, koi ja tovarat prodadenata nedvi`nost.

Pobaruvawata od stav 1 to~ka 2 na ovoj ~len se namiruvaat ako se prijaveni najdocna na ro~i{teto za delba i ako se doka`uvaat so izvr{na isprava.

Vremeto opredeleno vo stav 1 to~ka 2 na ovoj ~len se smeta do denot na donesuvaweto na re{enieto za predavawe na nedvi`nosta na kupuva~ot.

 

Red na namiruvawe na drugi pobaruvawa

^len 173

Po namiruvaweto na pobaruvawata od ~len 172 na ovoj zakon, se namiruvaat pobaruvawata obezbedeni so zalo`no pravo, pobaruvawata na doveritelite po ~ij predlog e dozvoleno izvr{uvawe i nadomest za li~ni slu`benosti i stvarni tovari koi gasnat so proda`bata.

Doveritelite od stav 1 na ovoj ~len se namiruvaat po redot na steknuvaweto na zalo`no pravo i pravo na namiruvawe na doveritelite koi predlo`ile izvr{uvawe, odnosno po redot na zapi{uvaweto vo javnata kniga na li~nite slu`benosti i stvarnite tovari.

Tro{ocite i kamatite za poslednite tri godini do donesuvaweto na re{enieto za predavawe na nedvi`nosta na kupuva~ot, opredeleni so izvr{na isprava, se namiruvaat po istiot red kako i glavnoto pobaruvawe.

Po namiruvaweto na pobaruvawata od stav 1 na ovoj ~len se namiruvaat pobaruvawata navedeni vo ~len 172 stav 1 to~ka 2 na ovoj zakon za vremeto za koe ne se namiruvaat spored tie odredbi.

Visina na nadomestot za li~ni slu`benosti

i stvarni tovari

^len 174

Ako za visinata na nadomestot za li~nite slu`benosti ili stvarnite tovari, koi gasnat so proda`bata, ne se postigne spogodba me|u nositelite na tie prava i doveritelite koi po redot za namiruvawe doa|aat po niv, visinata na nadomestot ja opredeluva sudot, pri {to go zema predvid osobeno vremeto za koe slu`benosta, odnosno tovarot u{te bi trael, nivnata vrednost i godinite na vozrast na nositelite na tie prava.

Kupuva~ot i nositelot na pravoto na li~na slu`benost ili stvaren tovar mo`at da se spogodat kupuva~ot da ja prezeme slu`benosta, odnosno stvarniot tovar, a iznosot na nadomestot, utvrden spored stav 1 na ovoj ~len, da se odbie od kupovnata cena.

Srazmerno namiruvawe

^len 175

Pove}e pobaruvawa koi imaat ist red na namiruvawe se namiruvaat srazmerno na iznosite, ako iznosot dobien so proda`bata ne e dovolen za celosno namiruvawe.

 

 

 

 

Osporuvawe na pobaruvawa

^len 176

Doveritelot ili drugo lice koe se namiruva od proda`nata cena, mo`e dokolku e toa od vlijanie vrz negovoto namiruvawe, da mu ospori na drug postoewe na pobaruvawe, negovata visina i redot po koj ima pravo da se namiri.

Osporuvaweto mo`e da se stori najdocna na ro~i{teto za delba.

Upatuvawe na spor

^len 177

Liceto koe go osporilo pobaruvaweto sudot }e go upati vo opredelen rok da povede spor ako odlukata zavisi od spornite fakti, a vo sprotivno sam }e odlu~i za pra{aweto na koe se odnesuva osporuvaweto.

Donesuvaweto na re{enie za namiruvawe na liceto ~ie pobaruvawe e osporeno sudot }e go odlo`i do zavr{uvaweto na sporot.

Iznosot koj se odnesuva na osporenoto pobaruvawe }e se polo`i vo sudski depozit.

Ako spor ne se povede vo opredeleniot rok, sudot }e postapi kako pobaruvaweto da ne e osporeno.

So odredbata na stav 4 od ovoj ~len ne se giba vo pravoto na liceto koe go osporilo pobaruvaweto, i po zavr{uvaweto na postapkata da povede spor protiv liceto ~ie pobaruvawe go osporilo.

 

 

 

 

 

6. Posebni odredbi za na~inot na namiruvawe

na nekoi pobaruvawa

 

Nepristignato pobaruvawe

^len 178

Pobaruvaweto na zalo`niot doveritel koe ne pristignalo do denot na donesuvaweto na re{enieto za namiruvawe, a za koe ne e dogovorena kamata, }e se isplati, po odbivawe na iznosot koj & odgovara na zakonskata kamata, od denot na donesuvaweto na re{enieto za namiruvawe do denot na pristignatosta na toa pobaruvawe.

Nepristignatoto pobaruvawe za koe e dogovorena kamata }e se isplati zaedno so iznosot na dogovorenata kamata presmetana od denot na donesuvaweto na re{enieto za namiruvawe.

Nevtasano pobaruvawe na

povremeni primawa

^len 179

Pobaruvawata na povremeni primawa po osnova na zakonska izdr{ka, po osnova na nadomest na {teta nastanata poradi naru{uvawe na zdravjeto ili namaluvawe, odnosno zagubuvawe na rabotnata sposobnost i po osnova na nadomest na {teta za zagubena izdr{ka poradi smrt na dava~ot na izdr{ka, koi se obezbedeni so zalog, a pristignuvaat po denot na donesuvaweto na re{enieto za namiruvawe, se namiruvaat na izri~no barawe od doveritelot.

Tie pobaruvawa se presmetuvaat soglasno so na~inot na koj se presmetuva nadomestot za li~na slu`benost ili stvaren tovar.

Pobaruvawe pod uslov

^len 180

Iznosot na pobaruvaweto koe e obezbedeno so zalo`no pravo, a zavisi od uslov, }e se izdvoi i }e se stavi vo sudski depozit i }e se isplati koga }e nastapi odlo`niot uslov ili koga }e bide izvesno deka nema da nastapi raskinuva~ki uslov.

Ako odlo`en uslov ne nastapi ili raskinuva~ki uslov nastapi, izdvoeniot iznos slu`i za namiruvawe na doveritelite ~ii pobaruvawa ne se celosno ili ne se voop{to namireni, a ako takvi doveriteli nema ili celiot iznos ne e iscrpen so nivnoto namiruvawe, toj iznos, odnosno ostatokot, }e mu se predade na dol`nikot.

Pribele{ka na zalo`no pravo i

pribele{ka na spor

^len 181

Ako vo javnata kniga e zapi{ana pribele{ka na zalo`no pravo, a liceto vo ~ija korist e zapi{ana pribele{kata doka`e deka e vo tek postapkata za nejzino opravduvawe, odnosno deka u{te ne izminal rokot za poveduvawe na taa postapka, pobaruvaweto na koe se odnesuva pribele{kata se namiruva na na~inot na koj se namiruva pobaruvawe pod odlo`en uslov.

Pobaruvawe za koe vo javnata kniga e zapi{ana pribele{ka na spor zaradi bri{ewe na zalo`no pravo ili pribele{ka za drug spor se namiruva na na~inot na koj se namiruva pobaruvawe pod raskinuva~ki uslov.

 

 

 

 

7. Ro~i{te za delba, re{enie za namiruvawe

i bri{ewe na pravo i tovar

Ro~i{te za delba

^len 182

Po pravosilnosta na re{enieto za predavawe na nedvi`nost na kupuva~ot, sudot opredeluva ro~i{te za delba na iznosot postignat so proda`bata vo rok od osum dena.

Na ro~i{teto se povikuvaat, pokraj strankite i licata koi, spored sostojbata na spisite i spored podatocite od javnata kniga, polagaat pravo da se namirat od toj iznos.

Vo pokanata tie lica }e se predupredat deka pobaruvaweto na doveritelot koj nema da dojde na ro~i{teto }e se zeme spored sostojbata koja proizleguva od javnata kniga i od spisite, kako i deka mo`e, najdocna na ro~i{teto za delba na drug da mu ospori postoewe na pobaruvawe, negovata visina i redot po koj ima pravo da se namiri.

Na ro~i{teto se rasprava za namiruvawe na doveritelite i na drugi lica koi postavuvaat barawe za namiruvawe.

Re{enie za namiruvawe

^len 183

Za namiruvaweto na doveritelite i na drugi lica koi polagaat pravo na namiruvawe, sudot odlu~uva so re{enie po odr`anoto ro~i{te i vo rok od osum dena go dostavuva do doveritelite i drugite lica koi polagaat pravo na namiruvawe zemaj}i ja predvid sostojbata koja proizleguva od spisite i od javnata kniga, kako i sostojbata utvrdena na ro~i{teto.

Pri donesuvaweto na re{enieto od stav 1 na ovoj ~len }e se zemat predvid samo onie pobaruvawa po koi re{enieto za izvr{uvawe stanalo pravosilno najdocna na denot na ro~i{teto za delba.

Ako ima pobaruvawa po koi re{enieto za izvr{uvawe ne stanalo pravosilno najdocna na denot na ro~i{teto za delba, tie pobaruvawa }e se namirat, po pravosilnosta na re{enieto za izvr{uvawe, od preostanatiot iznos na proda`nata cena, dokolku go ima, a ostatokot }e mu se vrati na dol`nikot.

@albata protiv re{enieto za namiruvawe go odlo`uva izvr{uvaweto na re{enieto, dokolku re{enieto so koe se usvojuva `albata bi mo`elo da ima vlijanie vrz namiruvaweto.

Bri{ewe na prava i na tovari

^len 184

Po pravosilnosta na re{enieto za namiruvawe, sudot so re{enie }e opredeli vo javnata kniga da se bri{at zapi{anite prava i tovari, osven onie koi ostanuvaat vrz nedvi`nosta i po predavaweto na nedvi`nosta na kupuva~ot ili koi gi prezel kupuva~ot.

8. Prestanok na pravoto na dol`nikot

vrz prodaden stan

^len 185

Dol`nikot koj kako sopstvenik domuva vo prodadena semejna stanbena zgrada ili stan ne go zadr`uva pravoto da domuva tuka i natamu i e dol`en zgradata, odnosno stanot da gi isprazni vo rok od 60 dena.

Ako dol`nikot vo rokot od stav 1 na ovoj ~len ne ja isprazni zgradata odnosno stanot, sudot na predlog od kupuva~ot }e go izvr{i ispraznuvaweto spored odredbite za ispraznuvawe i predavawe na nedvi`nosti (~lenovi 213 do 216).

9. Primena na odredbite na ovaa glava na

podra~je kade {to ne e ustanoven noviot katastar

^len 186

Na podra~jeto za koe ne e ustanoven katastar spored Zakonot za premer, katastar i zapi{uvawe na pravata na nedvi`nostite soglasno }e se primenuvaat pravnite pravila za tapiite i intabulaciite koi na toa podra~je va`at za ispravite {to kon predlogot za ivr{uvawe se podnesuvaat za doka`uvawe na pravoto na sopstvenost vrz nedvi`nosta koja e predmet na izvr{uvaweto, kako i pravnite pravila za knigata na tapiite i knigite na intabulaciite vo koi od tie javni knigi }e se izvr{i zapi{uvawe na re{enieto za izvr{uvawe vrz nedvi`nost.

Ako ne e mo`no, od koja i da e pri~ina, da se pribavi dokaz za sopstvenosta soglasno so pravnite pravila koi va`at na toa podra~je, namesto dokaz za sopstvenosta doveritelot e dol`en vo predlogot za izvr{uvawe da go nazna~i mestoto na koe se nao|a nedvi`nosta, nejziniot naziv, granicite i povr{inata.

Vo toj slu~aj sudot }e izvr{i popis na nedvi`nosta za koja e predlo`eno izvr{uvawe i na ro~i{teto za popis }e go povika doveritelot, dol`nikot i negoviot bra~en drugar i licata so ~ii nedvi`nosti se grani~i taa nedvi`nost.

Zapisnikot za popisot ima zna~ewe na pribele{ka na izvr{uvawe i se objavuva na sudskata tabla.

Odredbite na ovoj ~len }e se primenuvaat i ako nedvi`nosta ne e zapi{ana vo javna kniga.

Odredbite na ovoj ~len }e se primenuvaat i koga nedvi`nosta vo katastarot {to ne e ustroen spored Zakonot za premer, katastar i zapi{uvawe na pravata na nedvi`nostite se vodi na ime na dol`nikot, ako tapiskiot sopstvenik, odnosno negovite naslednici so izjava zaverena od nadle`niot organ potvrdat deka dol`nikot e sopstvenik na nedvi`nosta koja e predmet na izvr{uvawe.

 

Glava trinaesetta

Sudski penali

^len 187

Za baraweto na doveritelot sudot da go obvrze dol`nikot na nepari~na obvrska, utvrdena so pravosilna presuda, na pla}awe na sudskite penali vo smisla na Zakonot za obligacionite odnosi, se odlu~uva vo izvr{na postapka.

Vrz osnova na pravosilno re{enie za pla}awe na sudski penali sudot, na predlog od doveritelot, }e donese re{enie za izvr{uvawe.

Pla}awe na sudskite penali mo`e da se bara se dodeka ne e predlo`eno izvr{uvawe na sudskata odluka.

Pravoto na sudskite penali ne mu pripa|a na doveritelot od denot na podnesuvaweto predlog na izvr{uvawe.

 

 

 

Glava ~etirinaesetta

Posebni odredbi za izvr{uvawe vrz

imotot na pravni lica zaradi naplata

na pari~no pobaruvawe

1. Izzemawe i ograni~uvawe

Predmeti nadvor od promet i

prirodni bogatstva

^len 188

Predmet na izvr{uvawe ne mo`at da bidat predmeti nadvor od promet, kako ni rudno blago i drugi prirodni bogatstva.

Sredstva potrebni za odbrana, dr`avna i javna

bezbednost i za izvr{uvawe na sankciite

^len 189

Predmet na izvr{uvawe ne mo`at da bidat objekti, vooru`uvawe i oprema nameneti za odbrana, dr`avna i javna bezbednost i za izvr{uvawe na sankciite.

2. Izvr{uvawe vrz sredstva na

smetka na dol`nikot

 

 

 

Mesna nadle`nost

^len 190

Za odlu~uvawe za predlog za izvr{uvawe i za sproveduvawe na izvr{uvawe vrz pari~ni sredstva {to se vodat na smetka na dol`nikot kaj nositelot na platniot promet, mesno e nadle`en sudot na ~ie podra~je se nao|a edinicata na nositelot na platniot promet kaj koja se vodi smetkata na dol`nikot.

Obem na izvr{uvaweto sprema

pravno lice

^len 191

Izvr{uvawe zaradi ostvaruvawe na pari~no pobaruvawe sprema pravno lice mo`e da se sprovede vrz site sredstva na negovite smetki kaj nositelot na platen promet, kako i vrz denarskata vrednost na deviznite sredstva {to gi ima na devizna smetka kaj banka.

Obem na izvr{uvaweto vrz sredstvata na

Republika Makedonija i na nejzinite organi

i edinicite na lokalnata samouprava

^len 192

Izvr{uvawe vrz pari~ni sredstva na smetka na Republika Makedonija i edinicite na lokalnata samouprava kaj nositelot na platen promet, kako i vrz denarska vrednost na deviznite sredstva {to tie gi imaat na deviznata smetka kaj bankata, ne mo`e da se dozvoli dokolku tie sredstva se neophodni za vr{ewe na osnovnite zada~i na Republika Makedonija i na edinicite na lokalnata samouprava.

Odredbite na stav 1 od ovoj ~len se primenuva i vrz organite na Republika Makedonija.

Sudot, po potreba, pred donesuvaweto na re{enie po predlog za izvr{uvawe, }e gi soslu{a strankite za okolnostite od koi zavisi primenata na stavovite 1 i 2 od ovoj ~len.

Redosled na naplatata

^len 193

Nositelot na platen promet vr{i naplata po red, spored vremeto na priemot na re{enijata za izvr{uvawe, ako so zakon poinaku ne e opredeleno.

Nositelot na platen promet vodi evidencija za redosledot na re{enijata za izvr{uvawe po denot i ~asot na priemot i mu izdava na doveritelot, po negovo barawe, potvrda za mestoto na negovoto pobaruvawe vo toj redosled.

Nositelot na platen promet ne mo`e da izvr{i nalog na dol`nikot pred isplatata na pobaruvaweto po re{enieto za izvr{uvawe, ako so zakon poinaku ne e opredeleno.

So re{enieto za izvr{uvawe se izedna~uva ispravata za koja e toa predvideno so zakon.

Ako izvr{uvaweto e odlo`eno na predlog od dol`nikot, soodveten iznos na sredstvata se izdvojuva zaradi zadr`uvawe na redot na naplata na pobaruvaweto.

Nazna~uvawe na smetkite

^len 194

Doveritelot e dol`en vo predlogot za izvr{uvawe, pokraj drugoto, da ja nazna~i edinicata na nositelot na platen promet kaj koja se vodat negovite i dol`nikovite pari~ni sredstva, kako i brojot na svojata i dol`nikovata `iro-smetka.

Re{enie za izvr{uvawe

^len 195

So re{enieto za izvr{uvawe vrz pari~ni sredstva {to se vodat na smetkata na dol`nikot kaj nositelot na platen promet na nositelot mu se nalo`uva pari~niot iznos za koj e dozvoleno izvr{uvawe da go prenese od smetkata na dol`nikot na smetkata na doveritelot.

Prenos spored odredbata na stav 1 od ovoj ~len se vr{i i pred pravosilnosta na re{enieto za izvr{uvawe, osven ako e toa re{enie doneseno vrz osnova na verodostojna isprava.

Pobaruvawe za koe ne e propi{ana naplata preku smetkata kaj nositelot na platen promet, se isplatuva preku smetkata na doveritelot kaj bankata, odnosno vo gotovi pari, a po pravosilnosta na re{enieto za izvr{uvawe.

Povremeni davawa

^len 196

Ako so re{enieto za izvr{uvawe na dol`nikot mu se nalo`uva pla}awe na povremeni davawa {to pristignuvaat po opredeleni vremenski intervali (pari~na renta poradi gubewe ili namaluvawe na `ivotnata ili rabotnata sposobnost ili poradi li{uvawe od `ivot na dava~ot na izdr{kata i drugo.), nositelot na platen promet bez povtorno barawe }e vr{i isplata na tie davawa po nivnata pristignatost.

Vo slu~ajot od stav 1 na ovoj ~len redosledot na naplatata na site idni rati se smeta spored vremeto na priemot na re{enieto za izvr{uvawe.

Nositelot na platen promet vodi posebna evidencija za re{enijata za izvr{uvawe za naplatata na idni povremeni davawa.

Zastanuvawe so izvr{uvawe

^len 197

Edinicata na nositelot na platen promet do koja e dostaveno re{enie za izvr{uvawe vrz sredstva na smetkata na dol`nikot }e zastane so izvr{uvaweto na barawe od doveritelot koj }e podnese dokaz deka pred sudot izjavil deka se otka`uva od natamo{no izvr{uvawe.

Vo slu~aj na zastoj spored stav 1 na ovoj ~len nema da se vr{i izdvojuvawe na pari~ni sredstva.

Slu~aj koga nema sredstva na smetkata

^len 198

Ako vo vremeto koga nositelot na platen promet go primil re{enieto za izvr{uvawe, nema sredstva na smetkata na dol`nikot, sudot nema da go zapre izvr{uvaweto, a nositelot }e go dr`i toa re{enie vo evidencija i spored nego }e izvr{i prenos koga }e pristignat sredstva na smetkata.

 

Izvr{uvawe sprema solidaren dol`nik

^len 199

Protiv dvajca ili pove}e dol`nici koi solidarno odgovoraat spored izvr{nata isprava, sudot }e donese edno re{enie za izvr{uvawe.

Doveritelot mo`e vo predlogot za izvr{uvawe da go opredeli redosledot na dol`nicite spored koj }e se vr{i naplatata, a ako toa ne go storil, naplatata }e se vr{i po onoj red po koj dol`nicite se navedeni vo predlogot za izvr{uvawe.

Ako smetkite na solidarnite dol`nici se vodat kaj razni edinici na nositelot na platen promet, sudot re{enieto za izvr{uvawe }e go dostavi do onaa edinica na nositelot na platen promet kaj koja se vodi smetkata na dol`nikot koj doveritelot vo predlogot za izvr{uvawe go opredelil kako prv solidaren dol`nik, odnosno koj vo predlogot e ozna~en na prvo mesto.

Ako vo slu~ajot od stav 3 na ovoj ~len na `iro-smetkata na dol`nikot nema sredstva, edinicata na nositelot na platen promet, na barawe od doveritelot, }e dostavi re{enie za izvr{uvawe do onaa edinica na nositelot kaj koja se vodi `iro-smetkata na eden od drugite solidarni dol`nici.

Redosled na namiruvaweto od oddelni

smetki na pravno lice

^len 200

Pobaruvaweto sprema pravno lice se namiruva prvenstveno od sredstvata na negovata `iro-smetka.

Ako na `iro-smetkata nema sredstva, nositelot na platen promet }e izvr{i vo korist na `iro-smetkata na dol`nikot prenos na negovite sredstva vo soodveten iznos od drugi smetki, a spored redosledot propi{an so zakon.

Pravno lice mo`e odnapred da opredeli i poinakov redosled na sredstvata.

Prenos na sredstva od devizna smetka

^len 201

Prenos na sredstva od devizna smetka na dol`nikot kaj banka, presmetani vo denari vo korist na `iro-smetkata na dol`nikot, vr{i bankata kaj koja se vodi taa devizna smetka na barawe od nositelot na platniot promet.

Bankata e dol`na baraweto na nositelot da go izvr{i istiot den koga go primila, a ako na deviznata smetka nema sredstva, bankata }e postapi po baraweto koga }e pristignat devizni sredstva, osven ako od nositelot primi izvestuvawe deka prestanala potrebata od prenesuvawe na sredstva od deviznata smetka.

Dodeka ne go izvr{i baraweto na nositelot, odnosno dodeka od nositelot ne dobie izvestuvawe vo smisla na stav 2 od ovoj ~len, bankata ne mo`e da gi izvr{uva nalozite na dol`nikot {to se odnesuvaat na raspolagaweto so sredstvata na negovata devizna smetka.

3. Izvr{uvawe vrz pari~no

pobaruvawe na dol`nikot

Na~in na izvr{uvawe

^len 202

Vo pogled na izvr{uvawe vrz pari~no pobaruvawe na dol`nikot sprema negoviot dol`nik na sredstva na negovata smetka kaj nositelot na platniot promet soglasno se primenuvaat odredbite od ovoj zakon za izvr{uvawe vrz pari~no pobaruvawe.

Vo toj slu~aj dol`nikoviot dol`nik, ako saka da ja namiri svojata obvrska, ja namiruva taka {to mu dava nalog na nositelot na platniot promet da go prenese iznosot za koj e dozvoleno izvr{uvawe na smetkata na doveritelot.

Vo slu~aite od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len se primenuvaat odredbite na stav 3 od ~len 195 na ovoj zakon.

 

 

 

 

Izvr{uvawe vrz pobaruvawe po devizna

smetka za naplata na pobaruvawa

vo stranska valuta

^len 203

Ako obvrskata po izvr{nata isprava glasi na stranska valuta, izvr{uvaweto }e se dozvoli, na predlog od doveritelot i vrz pobaruvawe {to vo taa valuta dol`nikot go ima sprema bankata po devizna smetka.

Isplatata po pobaruvaweto vo stranska valuta bankata }e ja izvr{i na na~inot opredelen so deviznite propisi.

Izvr{uvawe vrz pobaruvawe vo stranska valuta na Republika Makedonija i nejzinite organi, kako i na edinicite na lokalnata samouprava ne mo`e da se dozvoli, ako tie sredstva se neophodni za izvr{uvawe na nivnite osnovni zada~i.

Vo toj slu~aj sudot pred donesuvaweto na re{enieto za predlogot za izvr{uvawe }e gi soslu{a strankite.

Izzemawe na dava~ki od izvr{uvawe

^len 204

Predmet na izvr{uvawe ne mo`at da bidat pobaruvawa na Republika Makedonija i na edinicite na lokalnata samouprava i fondovite po osnova na pridonesi, danoci i drugi dava~ki.

 

 

 

 

 

 

4. Izvr{uvawe vrz podvi`ni predmeti i prava

Sprema Republika Makedonija i nejzinite

organi, edinicite na lokalnata samouprava

i javnite pretprijatija

^len 205

Vrz predmeti i prava na Republika Makedonija i nejzinite organi, edinicite na lokalnata samouprava i javnite pretprijatija ne mo`e da se dozvoli izvr{uvawe za naplata na pari~ni pobaruvawa, dokolku tie se neophodni za vr{ewe na nivnata dejnost odnosno zada~i.

Koi predmeti i prava se neophodni za vr{ewe na dejnosta i zada~ite na dol`nikot }e opredeli sudot, ako vo tekot na sproveduvaweto na izvr{uvaweto, strankite za toa pra{awe ne se soglasat ili inaku se uka`e toa kako potrebno.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

R a z d e l t r e t

IZVR[UVAWE ZARADI OSTVARUVAWE

NA NEPARI^NO POBARUVAWE

Glava petnaesetta

Predavawe i isporaka na

podvi`ni predmeti

1. Mesna nadle`nost

^len 206

Za odlu~uvawe po predlog za izvr{uvawe zaradi predavawe na eden ili pove}e opredeleni predmeti ili zaradi isporaka na opredeleno koli~estvo zamenlivi predmeti i sproveduvawe na izvr{uvawe mesno e nadle`en sudot na ~ie podra~je se nao|aat predmetite.

2. Predavawe na opredeleni predmeti

Koga predmetite se nao|aat kaj dol`nikot

ili kaj treto lice

^len 207

Izvr{uvawe zaradi predavawe na eden ili pove}e opredeleni predmeti {to se nao|aat kaj dol`nikot se sproveduva taka {to slu`benoto lice gi odzema tie predmeti od dol`nikot i so potvrda mu gi predava na doveritelot.

Spored odredbata na stav 1 od ovoj ~len, izvr{uvawe se sproveduva i koga predmetite se nao|aat kaj treto lice koe saka da mu gi predade na slu`benoto lice.

Ako tretoto lice ne saka da gi predade predmetite, doveritelot mo`e da mu predlo`i na sudot vrz nego da go prenese dol`nikovoto pobaruvawe sprema treto lice na predavawe na predmeti.

Vrz postapkata po predlogot od stav 3 na ovoj ~len se primenuvaat odredbite za izvr{uvawe vrz pobaruvawe da se predadat ili ispora~aat podvi`ni predmeti.

Koga predmetite ne se najdeni ni kaj

dol`nikot ni kaj treto lice

^len 208

Koga predmetite ne se najdeni ni kaj dol`nikot ni kaj treto lice, sudot na predlog od doveritelot, }e ja proceni vrednosta na predmetite i so re{enie }e opredeli dol`nikot vo opredelen rok da mu go isplati iznosot na taa vrednost.

Doveritelot mo`e da stavi predlog vo smisla na stav 1 od ovoj ~len vo rok od osum dena od denot na izvestuvaweto deka predmetite ne se najdeni.

Vrz osnova na toa re{enie doveritelot mo`e da predlo`i izvr{uvawe protiv dol`nikot.

Ako doveritelot vo opredelen rok ne stavi predlog dol`nikot da mu ja isplati vrednosta na predmetite, sudot }e go zapre izvr{uvaweto.

 

 

 

 

 

 

3. Isporaka na zamenlivi predmeti

Koga predmetite se nao|aat kaj dol`nikot

ili kaj treto lice

^len 209

Koga izvr{nata isprava glasi na isporaka na opredeleno koli~estvo na zamenlivi predmeti {to se nao|aat kaj dol`nikot ili kaj treto lice, izvr{uvaweto se sproveduva na na~inot propi{an za predavawe na opredeleni predmeti.

Koga predmetite ne se najdeni ni kaj

dol`nikot ni kaj treto lice

^len 210

Koga predmetite ne se najdeni ni kaj dol`nikot ni kaj treto lice, doveritelot mo`e da predlo`i izvr{uvaweto da se sprovede taka {to sudot }e go ovlasti, vo opredelen rok, na dol`nikov tro{ok da gi nabavi tie predmeti na druga strana.

Sudot, na predlog od doveritelot, so re{enie }e mu nalo`i na dol`nikot odnapred da mu go polo`i na sudot iznosot potreben za nabavka na predmetite.

Vrz osnova na toa re{enie, doveritelot mo`e da predlo`i izvr{uvawe protiv dol`nikot.

Predlog da gi nabavi predmetite na druga strana doveritelot mo`e da stavi vo rok od osum dena od denot koga sudot go izvestil deka izvr{uvaweto ne mo`elo da se sprovede.

Ako doveritelot vo toj rok ne stavil predlog za nabavka na predmeti na druga strana, sudot }e go zapre izvr{uvaweto, osven koga doveritelot navremeno stavil i predlog dol`nikot da mu ja isplati vrednosta na predmetite {to bil dol`en da gi ispora~a.

Koga predmetite ne mo`ele da se

nabavat ni na druga strana

^len 211

Ako doveritelot ne mo`el, vo rokot {to go opredelil sudot, predmetite da gi nabavi na druga strana ili ako doveritelot storil verojatno deka predmetite ne mo`at da se nabavat ni na druga strana, sudot na negov predlog, }e ja proceni vrednosta na predmetite i so re{enie }e opredeli dol`nikot vo opredelen rok da mu go isplati iznosot na taa vrednost.

Vrz osnova na toa re{enie, doveritelot mo`e da predlo`i izvr{uvawe protiv dol`nikot.

Predlog dol`nikot da mu ja isplati vrednosta na predmetite, doveritelot mo`e da stavi vo rok od osum dena od denot na istekot na rokot za nabavka na predmetite na druga strana, odnosno vo rokot {to sudot }e mu go opredeli koga doveritelot storil verojatno deka predmetite ne mo`at da se nabavat na druga strana.

Ako doveritelot vo toj rok ne stavi predlog, sudot }e go zapre izvr{uvaweto.

4. Pravo na nadomest na {teta

^len 212

So odredbite na ovoj zakon za nabavka na zamenlivi predmeti na druga strana i za isplata na vrednosta na opredeleni ili zamenlivi predmeti ne se giba vo pravoto na doveritelot vo parnica da bara od dol`nikot nadomest na {tetata {to mu e nanesena so toa {to predavaweto, odnosno isporakata na predmetite ne mu e izvr{ena.

 

 

Glava {esnaesetta

Ispraznuvawe i predavawe na nedvi`nosti

Mesna nadle`nost

^len 213

Za odlu~uvawe za predlog za izvr{uvawe zaradi ispraznuvawe i predavawe na nedvi`nosti i za sproveduvawe na toa izvr{uvawe mesno e nadle`en sudot na ~ie podra~je se nao|a nedvi`nosta.

Na~in na sproveduvawe na izvr{uvaweto

^len 214

Izvr{uvawe zaradi ispraznuvawe i predavawe na nedvi`nosti od ~len 213 na ovoj zakon se sproveduva taka {to slu`benoto lice, otkako }e gi otstrani licata i predmetite od taa nedvi`nost, mu ja predava nedvi`nosta vo posed na doveritelot.

Kon ispraznuvawe i predavawe na nedvi`nosti mo`e da se pristapi po istekot na osum dena od denot na dostavuvaweto na re{enieto za izvr{uvawe do dol`nikot.

 

 

 

 

 

 

 

Otstranuvawe na podvi`ni predmeti

^len 215

Podvi`nite predmeti {to treba da se otstranat mu se predavaat na dol`nikot, a ako ovoj ne e prisuten,na vozrasen ~len na negovoto doma}instvo ili na negov polnomo{nik.

Ako pri prezemaweto na izvr{nite dejstvija ne e prisutno niedno od licata na koi mo`at da im se predadat predmetite ili tie lica ne sakaat da gi primat, predmetite }e mu se predadat na ~uvawe na drugo lice, na tro{ok na dol`nikot.

Za ova predavawe i za tro{ocite za ~uvawe sudot go izvestuva dol`nikot, ostavaj}i mu primeren rok vo koj mo`e da bara predmetite da mu se predadat, otkako }e gi nadomesti tro{ocite za ~uvawe.

Pokraj ova izvestuvawe, sudot }e go predupredi dol`nikot deka, po istekot na toj rok, predmetite }e bidat prodadeni i od proda`nata cena namireni tro{ocite za ~uvawe i proda`ba na predmetite.

 

Proda`ba na podvi`ni predmeti

^len 216

Sudot, po slu`bena dol`nost, }e dozvoli proda`ba na predmetite za smetka na dol`nikot, ako ovoj vo ostaveniot rok ne bara predavawe na predmetite i ne gi nadomesti tro{ocite za ~uvawe.

Del od cenata postignata so proda`bata, {to }e preostane po namiruvaweto na tro{ocite za ~uvawe i proda`ba na predmetite, se polaga kaj sudot vo korist na dol`nikot.

Proda`bata na predmetite se vr{i spored odredbite na ovoj zakon za izvr{uvawe vrz podvi`ni predmeti.

Glava sedumnaesetta

Obvrska na dejstvie, trpewe ili nestoruvawe

Mesna nadle`nost

^len 217

Ako dol`nikot spored izvr{nata isprava e dol`en da stori opredeleno dejstvie ili da trpi prezemawe na opredeleno dejstvie ili da se vozdr`i od opredeleno dejstvie, za odlu~uvawe za predlogot za izvr{uvawe i za sproveduvawe na izvr{uvaweto mesno e nadle`en sudot na ~ie podra~je dol`nikot treba da ja izvr{i obvrskata po izvr{nata isprava.

Dejstvie {to mo`e da izvr{i i drugo lice

^len 218

Spored izvr{nata isprava po koja dol`nikot e dol`en da stori opredeleno dejstvie {to mo`e da go stori drugo lice, izvr{uvaweto se sproveduva taka {to sudot go ovlastuva doveritelot na tro{ok na dol`nikot da mu doveri na drugo lice da go stori toa dejstvie ili da go stori toj sam.

Vo predlogot za izvr{uvawe doveritelot mo`e da predlo`i sudot so re{enie da mu nalo`i na dol`nikot odnapred da go polo`i iznosot potreben za namiruvawe na tro{ocite {to }e nastanat so izvr{uvaweto na dejstvieto od strana na drugo lice ili od doveritelot.

Kone~no re{enie za visinata na tro{ocite od stav 2 na ovoj ~len donesuva sudot, na predlog od doveritelot, odnosno dol`nikot.

Vrz osnova na re{enieto doneseno spored stav 2 na ovoj ~len mo`e da se predlo`i izvr{uvawe pred negovata pravosilnost, a vrz osnova na re{enieto doneseno spored stav 3 na ovoj ~len duri po negovata pravosilnost.

Dejstvie {to mo`e da izvr{i samo dol`nik

^len 219

Ako spored izvr{nata isprava dol`nikot e dol`en da stori opredeleno dejstvie koe namesto nego ne mo`e da go stori drugo lice, sudot so re{enieto za izvr{uvawe }e mu ostavi na dol`nikot primeren rok za ispolnuvawe na obvrskata.

So re{enieto za izvr{uvawe sudot istovremeno, ako dol`nikot vo opredeleniot rok ne ja ispolni obvrskata }e izre~e pari~na kazna i toa na poedinec do 4.500,00 denari, a na pravno lice do 15.000,00 denari.

Ako dol`nikot vo toj rok ne ja ispolni obvrskata, sudot po slu`bena dol`nost }e sprovede izvr{uvawe na re{enieto za izre~enata pari~na kazna.

Vo toj slu~aj istovremeno }e donese novo re{enie, so koe na dol`nikot }e mu ostavi nov rok za ispolnuvawe na obvrskata i }e izre~e nova pari~na kazna vo pogolem iznos otkolku so prethodnoto re{enie, ako ni vo toj rok ne ja ispolni obvrskata.

Protiv dol`nikot koj i pokraj taa kazna nema da ja ispolni svojata obvrska, sudot i natamu }e postapi na na~inot opredelen vo stavovite 2, 3 i 4 od ovoj ~len, se dodeka vkupniot zbir na pari~nite kazni po oddelni re{enija ne }e dostigne desetkraten iznos na prvata izre~ena kazna.

Pri odmeruvaweto na visinata na pari~nata kazna vo propi{anite granici, sudot }e vodi smetka za zna~eweto na dejstvieto {to dol`nikot bil dol`en da go izvr{i, kako i za drugite okolnosti na slu~ajot.

 

Trpewe i nestoruvawe

^len 220

Na na~inot predviden vo ~len 219 stavovite 1 do 4 i stav 6 na ovoj zakon izvr{uvawe se sproveduva i koga dol`nikot se odnesuva sprotivno na obvrskata da trpi prezemawe na opredeleno dejstvie ili da ne stori opredeleno dejstvie.

Sudot, na predlog od doveritelot, so re{enie }e mu nalo`i na dol`nikot da polo`i garancija za {tetata, ako doveritelot stori verojatno deka bi pretrpel {teta so toa {to dol`nikot i natamu bi se odnesuval sprotivno na svojata obvrska.

Vremeto na traeweto na garancijata, spored okolnostite na slu~ajot, go opredeluva sudot.

Vrz osnova na re{enieto za polagawe garancija, izvr{uvaweto se sproveduva na predlog od doveritelot.

Vospostavuvawe na porane{nata sostojba

^len 221

Ako poradi dol`nikovoto odnesuvawe sprotivno na obvrskata od izvr{nata isprava nastanala promena koja ne e vo soglasnost so doveritelovoto pravo, sudot }e go ovlasti doveritelot, na negov predlog, sam, a po potreba i so pomo{ na slu`beno lice, da ja vospostavi porane{nata sostojba na dol`nikov tro{ok i opasnost.

Vo pogled na polagaweto na iznosot potreben za namiruvawe na tro{ocite za vospostavuvawe na porane{nata sostojba i za opredeluvawe na kone~nata visina na tie tro{oci se primenuvaat odredbite za tro{ocite za izvr{uvawe na dejstvie {to mo`e, pokraj dol`nikot, da go izvr{i i drugo lice.

Povtorno sme}avawe na posed

^len 222

Ako vrz osnova na izvr{nata isprava, donesena vo postapkata po tu`ba poradi sme}avawe na posed, izvr{uvaweto e sprovedeno ili dol`nikot dobrovolno ja ispolnil svojata obvrska, pa potoa povtorno stori sme}avawe na posed, koe vsu{nost ne se razlikuva od porane{noto, sudot na predlog od doveritelot, vrz osnova na istata izvr{na isprava }e donese novo re{enie za izvr{uvawe so koe se dozvoluva vra}awe na predmetite vo posed, odnosno re{enie za izvr{uvawe so koe se izrekuvaat kazni za neizvr{uvawe na dejstvieto {to mo`e da go izvr{i samo dol`nikot.

Predlog za izvr{uvawe spored stav 1 na ovoj ~len doveritelot mo`e da stavi vo rok od 30 dena od denot na doznavaweto za povtorno sme}avawe na posed, a najdocna vo rok od edna godina po povtornoto sme}avawe.

 

 

 

 

Glava osumnaesetta

Vra}awe na rabotnik na rabota

Mesna nadle`nost

^len 223

Za odlu~uvawe za predlogot za izvr{uvawe i za sproveduvawe na izvr{uvaweto po izvr{nata isprava spored koja pravno lice e dol`no rabotnikot da go vrati na rabota ili odnovo da mu gi doveri rabotite odnosno rabotnite zada~i {to gi vr{el porano, mesno e nadle`en sudot na ~ie podra~je se nao|a sedi{teto na toa pravno lice.

Rok za podnesuvawe predlog za izvr{uvawe

^len 224

Predlog za izvr{uvawe spored ~len 223 od ovoj zakon mo`e da se podnese vo rok od {est meseci od denot koga rabotnikot steknal pravo da go podnese toj predlog.

Na~in na sproveduvawe na izvr{uvaweto

^len 225

Izvr{uvaweto spored izvr{na isprava po koja pravnoto lice e dol`no rabotnikot povtorno da go vrati na rabota ili odnovo da mu gi doveri rabotite, odnosno rabotnite zada~i {to gi vr{el porano, se sproveduva so izrekuvawe na pari~na kazna sprema pravnoto lice.

Pari~na kazna se izrekuva spored odredbite na ovoj zakon za izvr{uvawe na dejstvie {to mo`e da go izvr{i samo dol`nikot.

Nadomest na plata vo slu~aj na

vra}awe na rabotnik vo pravno lice

^len 226

Rabotnik koj podnel predlog da bide vraten na rabota vo pravno lice mo`e da predlo`i sudot da donese re{enie so koe se opredeluva deka pravnoto lice e dol`no da mu gi isplati na ime plata mese~nite iznosi pristignati od pravosilnosta na presudata dodeka ne bide povtorno vraten na rabota.

Predlog za nadomest mo`e da se spoi so predlogot za izvr{uvawe ili mo`e da bide podnesen dopolnitelno do zavr{uvaweto na izvr{nata postapka.

Re{enieto so koe predlogot za nadomest se usvojuva ima dejstvo na re{enie za izvr{uvawe.

Pravnoto lice mo`e da mu predlo`i na sudot da go stavi von sila toa re{enie, ako, po donesuvaweto na re{enieto, se izmenile okolnostite vrz osnova na koi e toa doneseno.

Nadomestot na mese~nata plata se opredeluva vo iznosot {to rabotnikot bi go ostvaril da bil na rabota.

So odredbite na ovoj ~len ne se giba vo pravoto na rabotnikot svoeto pobaruvawe za nadomest na mese~nata plata da go ostvaruva vo postapka pred nadle`niot sud.

Ako sudot delumno go usvoil baraweto za isplata na nadomest na plata, }e go upati rabotnikot da go ostvaruva ostatokot vo postapka pred nadle`niot sud.

 

 

 

 

 

Primena na odredbite od ovaa glava

^len 227

Odredbite od ovaa glava soglasno se primenuvaat i na vra}awe na rabotnik na rabota koj e vo raboten odnos so drugi lica.

 

 

Glava devetnaesetta

Zapi{uvawe na prava vo javna kniga

Mesna nadle`nost

^len 228

Za odlu~uvawe za predlogot za izvr{uvawe zaradi zasnovawe pravo na nedvi`nost so zapi{uvawe vo javna kniga, kako i zaradi prenos, ograni~uvawe ili ukinuvawe na pravoto zapi{ano vo javna kniga, mesno e nadle`en sudot koj ja vodi javnata kniga vo koja treba da se izvr{i zapi{uvaweto, odnosno drug sud opredelen so zakon na ~ie podra~je se nao|a sudot {to ja vodi javnata kniga.

Za sproveduvawe na izvr{uvaweto e nadle`en sudot {to ja vodi javnata kniga za taa nedvi`nost.

Na~in na sproveduvawe na izvr{uvaweto

^len 229

Izvr{uvawe spored ~len 228 od ovoj zakon se sproveduva taka {to sudot dozvoluva vo javnata kniga da se izvr{i soodvetno zapi{uvawe.

 

Zapi{uvawe na pravo na sopstvenost koga

dol`nikot ne e zapi{an kako sopstvenik

^len 230

Koga dol`nikot ne e zapi{an kako sopstvenik na nedvi`nost, zapi{uvawe na doveritelovoto pravo na sopstvenost na taa nedvi`nost mo`e da se izvr{i ako doveritelot, zaedno so predlogot za izvr{uvawe podnese dokaz, deka praven prethodnik na dol`nikot e liceto koe e zapi{ano kako sopstvenik.

Zapi{uvawe na drugo pravo koga dol`nikot

ne e zapi{an kako sopstvenik

^len 231

Koga spored izvr{nata isprava doveritelot e ovlasten sprema dol`nikot da bara zapi{uvawe na zalo`no ili nekoe drugo pravo na nedvi`nost, osven pravoto na sopstvenost, a dol`nikot ne e zapi{an kako sopstvenik na taa nedvi`nost, doveritelot mo`e vo predlogot za izvr{uvawe da bara pravoto na sopstvenost da se zapi{e na dol`nikot, a potoa da se izvr{i zapi{uvawe na doveritelovoto pravo, ako podnese dokaz deka dol`nikot steknal pravo na sopstvenost vrz taa nedvi`nost.

 

 

 

 

 

 

Glava dvaesetta

Delba na predmeti

Mesna nadle`nost

^len 232

Za odlu~uvawe za predlogot za izvr{uvawe so delba na zaedni~ka nedvi`nost, ostavina ili drug zaedni~ki predmet i za sproveduvawe na toa izvr{uvawe, mesno e nadle`en sudot na ~ie podra~je se nao|a predmetot.

Fizi~ka delba

^len 233

Fizi~ka delba na zaedni~ki predmet sudot }e dozvoli ako takvata delba e predvidena so izvr{nata isprava.

Oddelni dejstvija na sproveduvawe fizi~ka delba gi prezema, spored okolnostite na slu~ajot sudijata ili slu`benoto lice.

Sudot }e gi povika u~esnicite da prisustvuvaat na sproveduvaweto na delbata.

Delba so proda`ba

^len 234

Ako vrz osnova na izvr{nata isprava zaedni~kiot predmet treba da se prodade zaradi negova delba, proda`bata }e se sprovede na na~inot propi{an so ovoj zakon za izvr{uvaweto vrz podvi`en odnosno nepodvi`en predmet, dokolku strankite za oddelni pra{awa poinaku ne se spogodat.

Opredeluvawe na na~inot na delba

so re{enie na sudot

^len 235

Sudot pred koj te~e izvr{nata postapka odlu~uva, spored pravilata na imotnoto pravo, dali delbata }e se izvr{i fizi~ki ili so proda`ba, ako so izvr{nata isprava na~inot na delba ne e opredelen nitu strankite se spogodile za toa.

Delbata }e se izvr{i so proda`ba ako vo izvr{nata postapka se utvrdi deka fizi~kata delba, opredelena so izvr{nata isprava, ne e mo`na.

Tro{oci na postapkata

^len 236

Tro{oci za sproveduvawe na izvr{uvaweto spored odredbite na ovaa glava gi podnesuvaat site sopstvenici odnosno nositeli na pravoto na raspolagawe srazmerno na vrednosta na svoite delovi vo zaedni~kiot predmet.

Sopstvenikot, odnosno nositelot na pravoto na raspolagawe {to predizvikal posebni tro{oci e dol`en da im gi nadomesti na onie sopstvenici, odnosno nositeli na pravoto na raspolagawe {to gi imale.

 

 

 

 

 

 

 

 

Glava dvaeset i prva

Davawe izjava na volja

^len 237

Obvrska za davawe izjava na volja, sodr`ana vo odlukata {to ima svojstvo na izvr{na isprava, se smeta kako ispolneta so pravosilnosta na taa odluka.

Obvrskata za davawe izjava na volja, sodr`ina vo poramnuvawe (~len 18), }e se smeta kako ispolneta so denot na nejzinata pristignatost.

Koga ispolnuvaweto na obvrskata za davawe izjava na volja zavisi od ispolnuvaweto na nekoja obvrska na doveritelot, }e se smeta deka dol`nikot dal izjava koga doveritelot ja ispolnil svojata obvrska.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

D e l t r e t i

POSTAPKA ZA OBEZBEDUVAWE

Primena na odredbite za

postapkata za izvr{uvawe

^len 238

Odredbite na ovoj zakon za postapkata za izvr{uvawe soglasno se primenuvaat i vrz postapkata za obezbeduvawe, ako so odredbite na ovoj del od zakonot poinaku ne e opredeleno.

Sredstva na obezbeduvawe

^len 239

Kako sredstva na obezbeduvawe mo`at da se dozvolat samo zalo`no pravo na nedvi`nost, zasnovawe na zalo`no pravo nad nedvi`ni i podvi`ni predmeti vrz osnova na spogodba na strankite, prethodni merki i privremeni merki.

Nedopu{tenost na obezbeduvawe

^len 240

Obezbeduvawe ne e dozvoleno vrz predmet i prava {to spored ovoj ili drug zakon ne mo`at da bidat predmet na izvr{uvawe.

 

 

 

Prigovor protiv re{enie za obezbeduvawe

^len 241

Re{enieto so koe se dozvoluva obezbeduvawe dol`nikot mo`e da go pobiva so prigovor, samo ako prethodno ne mu e dadena mo`nost da se izjasni po predlogot za donesuvawe re{enie za obezbeduvawe.

Vo prigovorot od stav 1 na ovoj ~len dol`nikot mo`e da istaknuva samo deka ne postojat uslovi za donesuvawe na re{enie za obezbeduvawe (~lenovi 243, 254, 255, 266 i 268).

 

 

Glava dveset i vtora

Zalo`no pravo vrz nedvi`nost

Mesna nadle`nost

^len 242

Za odlu~uvawe za predlogot za obezbeduvawe na pari~no pobaruvawe so zasnovawe zalo`no pravo vrz nedvi`nosti i za sproveduvawe na toa obezbeduvawe e nadle`en sudot na ~ie podra~je se vodi katastarot ustanoven spored Zakonot za premer, katastar i zapi{uvawe na pravata na nedvi`nostite, vo koj treba da se izvr{i zapi{uvaweto.

 

 

 

 

 

Uslovi za zasnovawe

^len 243

Vrz osnova na izvr{nata isprava {to glasi na pari~no pobaruvawe doveritelot ima pravo da bara obezbeduvawe na toa pobaruvawe so zasnovawe zalo`no pravo vrz nedvi`nost na dol`nikot.

 

Na~in na zasnovawe vrz nedvi`nost

zapi{ana vo javna kniga

^len 244

Vrz nedvi`nost zapi{ana vo katastarot zalo`no pravo se zasnova so zapi{uvawe.

Pri zapi{uvaweto na zalo`no pravo od stav 1 na ovoj ~len, vo katastarot od ~len 242 na ovoj zakon, }e se nazna~i izvr{livosta na pobaruvaweto za koe e dozvoleno zalo`no pravo.

Ako doveritelot, pred da stanalo pobaruvaweto izvr{livo, ve}e steknal vrz osnova na dogovor zalo`no pravo za toa pobaruvawe vrz ista nedvi`nost ili zalo`noto pravo e zabele`ano, sudot, na predlog od doveritelot, }e dozvoli vo katastarot od stav 1 na ovoj ~len da se zabele`i izvr{livosta na pobaruvaweto.

 

 

 

 

 

 

 

Na~in na zasnovawe vrz nedvi`nost na podra~jeto

za koe ne se vodi javna kniga

^len 245

Zalo`no pravo vrz nedvi`nost na podra~je za koe ne se vodi katastar od ~len 242 na ovoj zakon se zasnova so zapi{uvawe vo intabulaciona kniga.

 

Dejstvo na zapi{uvaweto i pribele{kata

^len 246

Zapi{uvaweto na zalo`no pravo i pribele{kata na izvr{livosta na pobaruvaweto go imaat toa dejstvo {to izvr{uvawe vrz taa nedvi`nost da mo`e da se sprovede i sprema treto lice koe taa nedvi`nost ja steknalo podocna.

 

Glava dvaeset i treta

Zasnovawe na zalo`no pravo nad nedvi`ni i podvi`ni

predmeti vrz osnova na spogodba na strankite

Mesna nadle`nost

^len 247

Za odlu~uvawe za predlog za obezbeduvawe na pari~no pobaruvawe so zasnovawe na zalo`no pravo nad nedvi`nosti vrz osnova na spogodba na strankite e nadle`en sudot na ~ie podra~je se vodi javnata kniga (~lenovi 242 i 248), vo koja treba da se izvr{i zapi{uvaweto.

Ako za obezbeduvawe na pari~no pobaruvawe se zasnova zalo`no pravo vrz nedvi`nosti koe treba da se zapi{e vo javni knigi od podra~jata na pove}e sudovi, nadle`en e sekoj od tie sudovi kaj koj strankite }e go podnesat predlogot.

Za odlu~uvawe za predlog za obezbeduvawe na pari~no pobaruvawe so zasnovawe na zalo`no pravo nad podvi`en predmet vrz osnova na spogodba na strankite i za sproveduvawe na obezbeduvaweto e nadle`en sudot na ~ie podra~je se nao|a toj predmet.

Za sproveduvawe na obezbeduvaweto od stavovi 1 i 2 na ovoj ~len e nadle`en organot, odnosno sudot {to ja vodi javnata kniga za taa nedvi`nost.

Vo slu~aite od stav 2 na ovoj ~len, sudot pred koj e sklu~ena spogodbata po slu`bena dol`nost re{enieto za obezbeduvawe }e im go dostavi na sudovite na ~ie podra~je se nao|aat javnite knigi zaradi zapi{uvawe na zalo`no pravo istiot den koga re{enieto e doneseno.

 

Predlog za obezbeduvawe

^len 248

Doveritelot i dol`nikot mo`at soglasno da baraat od sudot da dozvoli i da sprovede zapi{uvawe na zalo`noto pravo nad nedvi`nost na dol`nikot odnosno da dozvoli i da sprovede popis na podvi`nite predmeti na dol`nikot zaradi obezbeduvawe na pari~no pobaruvawe na doveritelot so obezbeduvawe na zalo`no pravo nad nedvi`en ili podvi`en predmet na dol`nikot.

Kon predlogot za obezbeduvawe so zalo`no pravo nad nedvi`nost dokaz za sopstvenost nad nedvi`nosta se obezbeduva spored odredbite na ~len 142 od ovoj zakon, a dokolku takov dokaz ne mo`e da se obezbedi spored taa odredba, sopstvenosta se doka`uva samo so tapija.

Ro~i{te za predlog i spogodba na strankite

^len 249

Na predlog od strankite sudot }e go opredeli ro~i{teto na koe vo zapisnikot }e ja utvrdi spogodbata na strankite za postoeweto na pobaruvawe i za vremeto na negovoto pristignuvawe i nivnata soglasnost deka so zapi{uvaweto na zalo`noto pravo nad nedvi`nost na dol`nikot, odnosno so popisot na zalo`noto pravo nad podvi`ni predmeti na dol`nikot se obezbeduva pari~no pobaruvawe.

Potpi{aniot zapisnik za spogodbata na strankite od stav 1 na ovoj ~len ima sila na sudsko poramnuvawe.

Dozvola i sproveduvawe

na obezbeduvawe

^len 250

Vrz osnova na spogodbata od ~len 249 na ovoj zakon, sudot so re{enie }e go dozvoli zapi{uvaweto i istiot den }e prezeme se {to e potrebno zaradi sproveduvawe na zapi{uvawe na zalo`noto pravo nad nedvi`nosti na dol`nikot, odnosno }e dozvoli i }e sprovede popis na podvi`nite predmeti na dol`nikot.

Re{enieto od stav 1 na ovoj ~len ima zna~ewe na re{enie za obezbeduvawe.

Na popi{anite predmeti od stav 1 na ovoj ~len {to mu se ostaveni na dol`nikot na ~uvawe vidno }e se nazna~i deka tie predmeti se zalo`eni.

 

 

 

Primena na drugite odredbi od Zakonot

^len 251

Na obezbeduvaweto pari~ni pobaruvawa na doveritelot so zasnovawe na zalo`no pravo nad nedvi`nost na dol`nikot vrz osnova na spogodba na strankite, soobrazno se primenuvaat odredbite od ~lenovite 245 i 246 na ovoj zakon.

Na obezbeduvaweto na pari~no pobaruvawe na doveritelot so zasnovawe na zalo`no pravo nad podvi`en predmet na dol`nikot vrz osnova na spogodba na strankite, soobrazno se primenuvaat odredbite od ~lenovite 73 do 78 na ovoj zakon.

 

Proda`ba na nedvi`ni odnosno na

podvi`ni predmeti na dol`nikot

^len 252

Na predlog od doveritelot, sudot so re{enie, otkako }e utvrdi deka spogodbata na strankite od ~len 249 na ovoj zakon stanala izvr{na (~len 18), }e dozvoli i }e sprovede izvr{uvawe nad nedvi`en odnosno podvi`en predmet na dol`nikot, zaradi namiruvawe na obezbedenoto pari~no pobaruvawe na doveritelot spored odredbite za izvr{uvawe nad nedvi`nosti (~lenovi 140 do 186), odnosno spored odredbite za izvr{uvawe nad podvi`ni predmeti (~lenovi 69 do 90), osven odredbite za izzemawe od izvr{uvawe.

Re{enieto od stav 1 na ovoj ~len ima zna~ewe na re{enie za izvr{uvawe.

Pribele{kata na re{enieto za izvr{uvawe nad nedvi`nost (~len 144 stav 1) ima pravno dejstvo od denot na zapi{uvaweto na zalo`noto pravo nad nedvi`nosti vo postapkata na obezbeduvawe (~lenovi 250 i 251).

Dejstvoto na popisot na nedvi`nite predmeti ne se povtoruva, a izvr{eniot popis na predmetite ima pravno dejstvo od denot na steknuvaweto na zalo`noto pravo vo postapka na obezbeduvawe (~len 250 i ~len 251 stav 2).

 

Glava dvaeset i ~etvrta

Prethodni merki

Mesna nadle`nost

^len 253

Za odlu~uvawe za predlog za obezbeduvawe so prethodna merka i za sproveduvawe na takva merka, mesno e nadle`en sudot koj bi bil nadle`en za izvr{uvaweto vrz predmetot za koj e predlo`eno obezbeduvawe.

Uslovi za dozvoluvawe na

prethodna merka

^len 254

Prethodna merka se dozvoluva vrz osnova na doma{na odluka koja glasi na pari~no pobaruvawe, a ne stanala pravosilna ili ne stanala izvr{na, ako doveritelot ja stori verojatna opasnosta deka bez takvo obezbeduvawe bi se osuetilo ili zna~itelno ote`nalo ostvaruvaweto na pobaruvaweto.

Odredbata na stav 1 od ovoj ~len se primenuva i vo pogled na poramnuvaweto sklu~eno pred sud ili organ na upravata, spored koe pobaruvaweto ne pristignalo.

Prethodna merka mo`e da se dozvoli vrz osnova na platen nalog {to e izdaden vrz osnova na menica ili ~ek.

Pretpostavena opasnost

^len 255

Se smeta deka opasnost, vo smisla na ~len 254 od ovoj zakon, postoi ako predlogot za obezbeduvawe e zasnovan vrz edna od slednive odluki:

1) vrz platen nalog izdaden vrz osnova na menica ili ~ek protiv koj navremeno e podnesen prigovor;

2) vrz presuda donesena vo krivi~en predmet, so koja e usvoeno imotnopravno barawe, a protiv koja e dozvoleno povtoruvawe na krivi~nata postapka;

3) vrz odluka spored koja izvr{uvawe bi trebalo da se sprovede vo stranstvo;

4) vrz presuda vrz osnova na priznanie, protiv koja e izjavena `alba;

5) vrz poramnuvawe sklu~eno pred sud ili organ na upravata, {to se pobiva na na~in predviden so zakon.

Vo slu~aite od stav 1 to~ki 4 i 5 na ovoj ~len, sudot mo`e, na predlog na dol`nikot, obezbeduvaweto so primena na prethodna merka da go uslovi so polagawe garancija od strana na doveritelot za {tetata {to dol`nikot bi mo`el da ja pretrpi so dozvoluvaweto na prethodna merka.

Obezbeduvawe na pobaruvawe ~ii

rati ne pristignale

^len 256

Obezbeduvawe so prethodna merka za nepristignati rati na pobaruvawe po osnova na zakonska izdr{ka, pobaruvawe po osnova na nadomest na {teta za zagubena izdr{ka poradi smrt na dava~ot na izdr{kata i pobaruvawe po osnova na nadomest na {teta poradi naru{uvawe na zdravjeto ili namaluvawe odnosno zagubuvawe na rabotnata sposobnost, se dozvoluva samo za rati {to }e pristignat vo edna godina.

Vo slu~aite od stav 1 na ovoj ~len se pretpostavuva deka opasnost postoi ako protiv dol`nikot ve}e moralo da se vodi izvr{uvawe zaradi naplata na pristignata rata ili takvo izvr{uvawe e predlo`eno.

Vidovi na prethodni merki

^len 257

Kako prethodni merki sudot dozvoluva:

1) popis na podvi`ni predmeti;

2) zabrana na dol`nikoviot dol`nik da mu isplati na dol`nikot pobaruvawe ili da mu predade predmeti, kako i zabrana na dol`nikot da naplati pobaruvawe, da gi primi predmetite i so niv da raspolaga;

3) zabrana na nositel na platen promet na dol`nikot ili na treto lice, po nalog od dol`nikot, da mu go isplati od negovata smetka pari~niot iznos za koj e dozvolena prethodna merka i

4) pribele{ka na zalo`no pravo vrz nedvi`nost na dol`nikot ili vrz pravo zapi{ano vrz nedvi`nost.

Sudot mo`e, na predlog od doveritelot, da dozvoli so ogled na okolnostite na slu~ajot, dve ili pove}e prethodni merki, ako e toa potrebno.

Zabrana na isplata na pari~ni

sredstva na dol`nikot

^len 258

Iznosot na pari~nite sredstva na dol`nikot na smetka kaj nositel na platen promet, za koj e dozvolena zabrana na isplata, dodeka trae zabranata, ne mo`e da se prenese od taa smetka, osven zaradi namiruvawe na obezbedeno pobaruvawe.

Proda`ba na popi{ani predmeti i

prenos na dol`nikovo pobaruvawe

^len 259

Sudot }e dozvoli proda`ba na popi{ani podvi`ni predmeti {to se podlo`ni na brzo rasipuvawe ili ako postoi opasnost od zna~itelen pad na cenata na tie predmeti.

Proda`bata na popi{anite predmeti }e se izvr{i spored odredbite na ovoj zakon za izvr{uvawe vrz podvi`ni predmeti.

Ako prethodnata merka e dozvolena so zabrana na isplata na pobaruvaweto, sudot mo`e, na predlog od doveritelot ili dol`nikot, da dozvoli na doveritelot da se prenese zabranetoto pobaruvawe zaradi naplata, vo slu~aj koga postoi opasnost deka toa pobaruvawe, poradi zadocnuvawe vo negovoto ostvaruvawe, ne }e mo`e da se naplati ili deka }e se zagubi pravoto na regres sprema treto lice.

Iznosot {to se dobiva so proda`ba na predmeti ili so naplata na pobaruvawe se ~uva kaj sudot dodeka ne se zapre prethodnata merka ili dodeka doveritelot ne predlo`i izvr{uvawe, a najmnogu 30 dena od denot na izvr{livosta na pobaruvaweto.

 

Re{enie za dozvoluvawe na

prethodna merka

^len 260

Vo re{enieto so koe se dozvoluva prethodna merka, pokraj drugoto, moraat da bidat nazna~eni iznosot na pobaruvaweto {to se obezbeduva, so kamata i tro{ocite, merkata za obezbeduvawe i vremeto za koe taa se dozvoluva.

Toa vreme mo`e da trae najdolgo do istekot na osum dena po nastapuvaweto na uslovite za prisilno izvr{uvawe.

Ako vremeto od stav 1 na ovoj ~len istekne pred da stane pravosilna odlukata vrz osnova na koja e dozvolena prethodna merka, sudot, na predlog od doveritelot, }e go prodol`i toa vreme, pod uslov da ne se promenile okolnostite pod koi e opredelena merkata.

Ukinuvawe na prethodna merka

^len 261

Sudot, na predlog od dol`nikot }e ja zapre postapkata i }e gi ukine sprovedenite dejstvija ako:

1) dol`nikot go polo`i kaj sudot iznosot na pobaruvaweto {to se obezbeduva, so kamatata i tro{ocite;

2) dol`nikot stori verojatno deka pobaruvaweto vo vremeto na donesuvaweto re{enie za dozvoluvawe na prethodna merka ve}e bilo naplateno ili dovolno obezbedeno i

3) pravosilno e utvrdeno deka pobaruvaweto ne nastanalo ili deka prestanalo.

Sudot }e ja zapre postapkata i }e gi ukine sprovedenite dejstvija ako vo rok od 15 dena od denot na istekot na vremeto za koe e dozvolena prethodna merka nema da bidat ispolneti uslovite za prisilno izvr{uvawe.

Vo slu~aite od stav 1 to~ki 2 i 3 i stav 2 na ovoj ~len tro{ocite predizvikani so dozvoluvaweto i sproveduvaweto na prethodna merka doveritelot e dol`en da mu gi nadomesti na dol`nikot.

Vo tie slu~ai dol`nikot ima sprema doveritelot i pravo na nadomest na pri~inetata {teta.

Postoeweto i visinata na {tetata gi utvrduva sudot so re{enie, na prdlog od dol`nikot.

@albata protiv re{enieto od stav 5 na ovoj ~len go zadr`uva negovoto izvr{uvawe.

Zapirawe vo slu~aj doveritelot

da ne bara izvr{uvawe

^len 262

Vo slu~aj uslovite za prisilno izvr{uvawe da bidat ispolneti pred istekot na vremeto za koe e dozvolena prethodna merka, sudot, na predlog od dol`nikot, }e ja zapre postapkata i }e gi ukine sprovedenite dejstvija ako doveritelot ne podnese predlog za izvr{uvawe vo rok od 15 dena od nastapuvaweto na tie uslovi.

 

Glava dvaeset i petta

Privremeni merki

1. Op{ti odredbi

Mesna nadle`nost

^len 263

Vo slu~aj koga parni~na ili druga sudska postapka ne e povedena, za odlu~uvawe po predlog za obezbeduvawe so privremena merka i za sproveduvawe na privremena merka, mesno e nadle`en sudot {to bi bil nadle`en za odlu~uvawe po predlogot za izvr{uvawe.

Ako postapka e povedena, za toa odlu~uvawe e nadle`en sudot pred koj e povedena postapkata.

Sudot {to bi bil nadle`en za dozvoluvawe na predlogot za izvr{uvawe spored izvr{na isprava donesena vo upravnata postapka, e nadle`en i za odlu~uvawe po predlogot za dozvoluvawe na privremena merka po zavr{uvaweto na taa postapka.

Koga mo`e da se dozvoli

privremena merka

^len 264

Privremena merka mo`e da se dozvoli pred poveduvaweto i vo tekot na sudskata ili upravnata postapka, kako i po zavr{uvaweto na tie postapki, se dodeka izvr{uvaweto nema da bide sprovedeno.

Nedopu{tenost na privremena merka

^len 265

Privremena merka ne e dopu{tena ako postojat uslovi za dozvoluvawe na prethodna merka so koja mo`e da se postigne istata cel (~len 254).

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2. Privremeni merki za obezbeduvawe

na pari~no pobaruvawe

 

Uslovi za dozvoluvawe na

privremena merka

^len 266

Privremena merka za obezbeduvawe na pari~no pobaruvawe mo`e da se dozvoli ako doveritelot go storil verojatno postoeweto na pobaruvawe i opasnosta deka bez takva merka dol`nikot }e ja osueti ili zna~itelno ote`ne naplatata na pobaruvaweto, so toa {to svojot imot, odnosno svoite sredstva }e gi otu|i, prikrie ili na drug na~in }e raspolaga so niv.

Doveritelot ne mora da ja doka`uva opasnosta ako stori verojatno deka so predlo`enata merka dol`nikot bi pretrpel samo nezna~itelna {teta.

Se smeta deka opasnost postoi ako pobaruvaweto bi trebalo da se ostvari vo stranstvo.

Privremena merka za spre~uvawe na naplata na akcepten nalog mo`e da se dozvoli samo ako predlogot za nea e daden vo tu`ba.

 

Vidovi na privremeni merki

^len 267

Zaradi obezbeduvawe na pari~no pobaruvawe mo`e da se dozvoli sekoja merka so koja se postignuva celta na takvoto obezbeduvawe, a osobeno:

1) zabrana na dol`nikot da raspolaga so podvi`ni predmeti, kako i ~uvawe na tie predmeti,

2) zabrana na dol`nikot da gi otu|i ili optovari svoite nedvi`nosti ili stvarni prava koi vrz nedvi`nosta se zapi{ani vo negova korist, so pribele{ka na taa zabrana vo javnata kniga;

3) zabrana na dol`nikoviot dol`nik da mu isplati na dol`nikot pobaruvawe ili da mu predade predmeti, kako i zabrana na dol`nikot da primi predmeti, da naplati pobaruvawe i da raspolaga so niv i

4) nalog na nositelot na platen promet na dol`nikot ili na treto lice, po nalog od dol`nikot, da ne dozvoli od dol`nikovata smetka isplata na pari~niot iznos za koj e dozvolena privremena merka.

So privremena merka ne se steknuva zalo`no pravo.

3. Privremeni merki za obezbeduvawe

na nepari~no pobaruvawe

Uslovi za dozvoluvawe na

privremena merka

^len 268

Zaradi obezbeduvawe na nepari~no pobaruvawe mo`e da se dozvoli privremena merka ako doveritelot go storil verojatno postoeweto na pobaruvawe i opasnost deka inaku ostvaruvaweto na pobaruvaweto }e se osueti ili zna~itelno ote`ne.

Privremena merka mo`e da se dozvoli i koga doveritelot stori verojatno deka merkata e potrebna za da se spre~i upotrebata na sila ili nastanuvaweto na nedomestliva {teta.

Odredbite od ~len 266 stavovi 2 i 3 na ovoj zakon se primenuvaat i vo pogled na privremenata merka za obezbeduvawe na nepari~no pobaruvawe.

 

 

Vidovi na privremeni merki

^len 269

Zaradi obezbeduvawe na nepari~no pobaruvawe mo`e da se dozvoli sekoja merka so koja se postignuva celta na takvoto obezbeduvawe, a osobeno:

1) zabrana na otu|uvawe i optovaruvawe na podvi`ni predmeti kon koi e naso~eno pobaruvaweto, kako i ~uvawe na tie predmeti;

2) zabrana na otu|uvawe i optovaruvawe na nedvi`nost kon koja e naso~eno pobaruvaweto, so pribele{ka na zabranata vo javnata kniga;

3) zabrana na dol`nikot da prezema dejstvija {to mo`at da mu nanesat {teta na doveritelot, kako i zabrana da se izvr{at promeni na predmetite kon koi e naso~eno pobaruvaweto;

4) zabrana na dol`nikoviot dol`nik na dol`nikot da mu gi predade predmetite kon koi e naso~eno pobaruvaweto i

5) pla}awe na nadomest na plata na rabotnikot za vreme na spor za nezakonitost na odlukata za prestanuvawe na rabotniot odnos, ako e toa neophodno za negova izdr{ka i izdr{kata na licata {to spored zakonot e dol`en da gi izdr`uva.

4. Zaedni~ki odredbi

Garancija namesto privremena merka

^len 270

Doveritelot mo`e vo predlogot za dozvoluvawe na privremena merka ili dopolnitelno da izjavi deka, namesto privremena merka, se zadovoluva so polagawe od strana na dol`nikot na opredelen iznos na ime garancija.

Polagawe na garancija, namesto privremena merka, mo`e da se dozvoli i na predlog od dol`nikot.

Ako dol`nikot polo`i garancija, sudot }e ja zapre postapkata i }e gi ukine ve}e sprovedenite dejstvija.

 

Garancija kako uslov za dozvola

na privremena merka

^len 271

Sudot mo`e, na predlog od doveritelot, da dozvoli privremena merka i koga ne go stori verojatno postoeweto na pobaruvawe i opasnost, ako prethodno go polo`i, vo rokot {to mu e ostaven, iznosot {to sudot }e go opredeli kako garancija za {tetata {to na dol`nikot bi mo`ela da mu bide nanesena so dozvoluvaweto i sproveduvaweto na privremena merka.

Sudot mo`e, na predlog od dol`nikot, spored okolnostite na slu~ajot, da postapi spored odredbata od stav 1 na ovoj ~len i koga doveritelot go storil verojatno postoeweto na pobaruvawe i opasnost.

Dozvoluvawe na pove}e privremeni merki

^len 272

Sudot mo`e, so ogled na okolnostite na slu~ajot, na predlog od doveritelot, da dozvoli i pove}e privremeni merki, ako e toa potrebno.

Vreme za koe se dozvoluva

privremena merka

^len 273

Vo re{enieto so koe se dozvoluva privremena merka }e se opredeli vremeto na traewe na taa merka, a ako merkata e dozvolena pred podnesuvawe tu`ba ili poveduvawe na druga postapka - i rokot vo koj doveritelot mora da podnese tu`ba, odnosno predlog za poveduvawe na druga postapka, zaradi opravduvawe na merkata.

Sudot, na predlog od doveritelot, }e go prodol`i vremeto na traewe na privremenata merka, pod uslov da ne se promenile okolnostite pod koi e dozvolena taa merka.

Predlogot od stav 2 na ovoj ~len mo`e da se podnese samo pred da pomine vremeto za koe e dozvolena privremena merka.

Ukinuvawe na privremena merka

^len 274

Ako doveritelot vo opredeleniot rok ne podnel tu`ba, odnosno ne povel druga postapka zaradi opravduvawe na privremenata merka ili vremeto za koe e dozvolena privremenata merka pominalo, sudot, na predlog od dol`nikot, }e ja zapre postapkata i }e gi ukine sprovedenite dejstvija.

Na predlog od dol`nikot, postapkata }e se zapre i }e se ukinat sprovedenite dejstvija ako okolnostite poradi koi e dozvolena merkata podocna se promenile taka {to pove}e ne e potrebna.

Postapkata }e se zapre i }e se ukinat sprovedenite dejstvija vo slu~aite navedeni vo ~len 261 stav 1 od ovoj zakon.

Nadomest na {teta na dol`nikot

^len 275

Dol`nikot ima sprema doveritelot pravo na nadomest na {tetata {to mu e nanesena so privremenata merka za koja e utvrdeno deka bila neosnovana ili koja doveritelot ne ja opravdal.

Vo toj slu~aj soglasno se primenuvaat odredbite od ~len 261 stavovi 5 i 6 na ovoj zakon.

 

 

 

 

Glava dvaeset i {esta

Soobrazna primena na odredbite od

ovoj zakon vrz drugi organizacii

i zaednici

^len 276

Ako so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno, odredbite za pravnite lica soobrazno se primenuvaat i vrz drugite organizacii i zaednici.

 

D e l ~ e t v r t i

PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI

^len 277

Postapkata za izvr{uvawe i obezbeduvawe zapo~nata do denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon }e se dovr{i spored dosega{nite propisi.

 

^len 278

So denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon prestanuva da va`i Zakonot za izvr{nata postapka ("Slu`ben list na SFRJ" broj. 20/78, 6/82, 74/87, 57/89, 27/90 i 35/91).

 

^len 279

Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".