ZAKON

ZA PARNI^NATA POSTAPKA

D e l p r v i

OP[TI ODREDBI

G l a v a p r v a

OSNOVNI ODREDBI

 

^len 1

So ovoj zakon se opredeluvaat pravilata na postapkata vrz osnova na koi sudot rasprava i odlu~uva vo sporovite od li~nite i semejnite odnosi, od rabotnite odnosi, kako i od imotnite i drugite gra|anskopravni odnosi na fizi~kite i pravnite lica, osven ako nekoi od navedenite sporovi so poseben zakon se staveni vo nadle`nost na drug dr`aven organ.

^len 2

Vo parni~nata postapka sudot odlu~uva vo granicite na barawata {to se staveni vo postapkata.

Sudot ne mo`e da odbie da odlu~uva po barawe za koe e nadle`en.

^len 3

Strankite mo`at slobodno da raspolagaat so barawata {to gi stavile vo tekot na postapkata.

Tie mo`at da se odre~at od svoeto barawe, da go priznaat baraweto na protivnikot i da se poramnat.

Sudot nema da gi uva`i raspolagawata na strankite:

1) koi se vo sprotivnost so prisilnite propisi;

2) koi se vo sprotivnost so odredbite na me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot;

3) koi se vo sprotivnost na moralot.

^len 4

Sudot odlu~uva za tu`benoto barawe, po pravilo, vrz osnova na usno, neposredno i javno raspravawe.

^len 5

Sudot na sekoja stranka }e i dade mo`nost da se izjasni za barawata i navodite na protivnata stranka.

Samo koga toa e opredeleno so ovoj zakon, sudot e ovlasten da odlu~i za barawe za koe na protivna stranka ne i bila dadena mo`nost da se izjasni.

^len 6

Parni~nata postapka se vodi na makedonski jazik i negovoto kirilsko pismo.

Na strankite i drugite u~esnici vo postapkata dr`avjani na Republika Makedonija, koi ne go znaat slu`beniot jazik, na nivno barawe na ro~i{tata im se obezbeduva tolkuva~.

^len 7

Sudot e dol`en napolno i vistinito da gi utvrdi spornite fakti od koi zavisi osnovanosta na baraweto.

Strankite se dol`ni da gi iznesat site fakti vrz koi gi zasnovaat svoite barawa i da predlo`at dokazi so koi se utvrduvaat tie fakti.

Sudot e ovlasten da gi izvede i dokazite {to strankite ne gi predlo`ile ako tie dokazi se od zna~ewe za odlu~uvaweto.

Sudot e ovlasten da gi utvrdi i faktite {to strankite ne gi iznele, ako od rezultatite od raspravata i od doka`uvaweto proizleguva deka strankite odat kon toa da raspolagaat so barawa so koi ne mo`at da raspolagaat (~len 3 stav 3), no svojata odluka ne mo`e da ja zasnova vrz fakti za koi na strankite ne im e dadena mo`nost da se izjasnat.

^len 8

Koi fakti }e gi zeme kako doka`ani odlu~uva sudot po svoe ubeduvawe vrz osnova na sovesna i gri`liva ocena na sekoj dokaz posebno i na site dokazi zaedno, kako i vrz osnova na rezultatite od celokupnata postapka.

^len 9

Strankite se dol`ni pred sudot da ja zboruvaat vistinata i sovesno da gi koristat pravata {to im se priznaeni so ovoj zakon.

^len 10

Sudot e dol`en da nastojuva postapkata da se sprovede bez odol`uvawe i so {to pomalku tro{oci i da ja onevozmo`i sekoja zloupotreba na pravata {to na strankite im pripa|aat vo postapkata.

^len 11

Strankata koja od neznaewe ne gi koristi pravata {to i pripa|aat spored ovoj zakon, sudot }e ja predupredi koi parni~ni dejstvija mo`e da gi prezeme.

^len 12

Koga odlukata na sudot zavisi od prethodnoto re{enie na pra{aweto dali postoi nekoe pravo ili praven odnos, a za toa pra{awe u{te ne donel odluka sudot ili drug nadle`en organ (prethodno pra{awe), sudot mo`e sam da go re{i toa pra{awe, ako so posebni propisi ne e opredeleno poinaku.

Odlukata na sudot za prethodnoto pra{awe ima pravno dejstvo samo vo parnicata vo koja e re{eno toa pra{awe.

Vo parni~nata postapka sudot vo pogled na postoeweto na krivi~no delo i krivi~na odgovornost na storitelot e vrzan za pravosilnata presuda na krivi~niot sud so koja optu`eniot se oglasuva za vinoven.

^len 13

Vo parni~nata postapka sudovite sudat vo zboren sostav.

So zakonot se opredeluva vo koi slu~ai sudi sudija poedinec.

^len 14

Ako za oddelni dejstvija so zakon ne e opredelena formata vo koja mo`at da se prezemat, strankite gi prezemaat parni~nite dejstvija pismeno von od ro~i{teto ili usno na ro~i{teto.

 

G l a v a v t o r a

NADLE@NOST I SOSTAV NA SUDOT

1. Zaedni~ki odredbi

^len 15

Sudot ocenuva po slu`bena dol`nost, vedna{ po priemot na tu`bata, dali e nadle`en i vo koj sostav e nadle`en.

Ocenuvaweto na nadle`nosta se vr{i vrz osnova na navodite vo tu`bata i vrz osnova na faktite {to mu se poznati na sudot.

Ako vo tekot na postapkata se promenat okolnostite vrz koi e zasnovana nadle`nosta na sudot, sudot {to bil nadle`en vo vremeto na podnesuvaweto na tu`bata ostanuva i natamu nadle`en i ako poradi ovie promeni bi bil nadle`en drug sud.

^len 16

Sudot vo tekot na celata postapka po slu`bena dol`nost vnimava dali re{avaweto na sporot spa|a vo sudska nadle`nost.

Koga sudot vo tekot na postapkata }e utvrdi deka za re{avawe na sporot ne e nadle`en sud tuku nekoj drug doma{en organ, }e se oglasi za nenadle`en, }e gi ukine sprovedenite dejstvija vo postapkata i }e ja otfrli tu`bata.

Koga sudot vo tekot na postapkata }e utvrdi deka za re{avawe na sporot ne e nadle`en makedonski sud, po slu`bena dol`nost }e se oglasi za nenadle`en, }e gi ukine sprovedenite dejstvija vo postapkata i }e ja otfrli tu`bata, osven vo slu~aite vo koi nadle`nosta na makedonskiot sud zavisi od soglasnosta na tu`eniot, a toj ja dal svojata soglasnost.

^len 17

Sekoj sud vo tekot na celata postapka po slu`bena dol`nost vnimava na svojata stvarna nadle`nost.

Ako ve}e e odr`ano podgotvitelno ro~i{te, ili ako toa ne e odr`ano otkako tu`eniot na prvoto ro~i{te za glavnata rasprava se vpu{til vo raspravawe za glavnata rabota, sudot {to ja zapo~nal postapkata ne mo`e ni po povod prigovor ni po slu`bena dol`nost da se oglasi za nenadle`en, za predmeti od nadle`nosta na drug sud od ist stepen.

^len 18

Koga sudskiot sovet vo tekot na postapkata ili pretsedatelot na sovetot na podgotvitelnoto ro~i{te, po slu`bena dol`nost ili po povod prigovorite od strankite, }e utvrdi deka se raboti za spor {to treba da go sudi sudija poedinec na istiot sud, postapkata po pravosilnosta na ova re{enie }e prodol`i pred sudijata poedinec, i toa po mo`nost pred pretsedatelot na ovoj sovet kako sudija poedinec. Sudijata poedinec e vrzan za pravosilnata odluka so koja predmetot mu se otstapuva vo nadle`nost.

Vo slu~aj od stav 1 na ovoj ~len sovetot mo`e, spored sostojbata na postapkata, da odlu~i predmetot da ne mu go otstapi na sudija poedinec, tuku toj sam da ja sprovede postapkata. Protiv ovaa odluka na sovetot ne e dozvolena `alba.

Odredbite na stav 1 i 2 od ovoj ~len }e se primenuvaat i koga vo tekot na postapkata pred sovetot }e se promenat okolnostite ili tu`itelot }e go namali tu`benoto barawe, taka {to sporot bi trebalo da go sudi sudija poedinec.

Ako sovetot donel odluka za spor {to trebalo da go sudi sudija poedinec, ovaa odluka ne mo`e da se pobiva poradi toa {to odlukata za sporot ne ja donel sudija poedinec.

Koga sudijata poedinec vo tekot na postapkata, po slu`bena dol`nost ili po povod prigovorite od strankite, }e najde deka za sudewe e nadle`en sovetot na istiot sud, postapkata }e prodol`i pred sovetot. Protiv ova re{enie na sudijata poedinec ne e dozvolena `alba.

^len 19

Do donesuvaweto na odluka za glavnata rabota sudot so re{enie }e ja zapre parni~nata postapka ako utvrdi deka postapkata bi trebalo da se sprovede spored pravilata na vonparni~nata postapka. Postapkata po pravosilnosta na re{enieto }e prodol`i spored pravilata na vonparni~nata postapka pred nadle`niot sud.

Dejstvijata {to gi sprovel parni~niot sud (uvid, ve{ta~ewe, soslu{uvawe na svedoci i dr.), kako i odlukite {to gi donel toj sud, ne se bez va`nost samo poradi toa {to se prezemeni vo parni~nata postapka.

^len 20

Sudot mo`e, po povod prigovor od tu`eniot, da se oglasi za mesno nenadle`en ako prigovorot e podnesen najdocna na podgotvitelnoto ro~i{te ili, ako toa ne e odr`ano do vpu{taweto na tu`eniot vo raspravawe za glavnata rabota na prvoto ro~i{te za glavnata rasprava.

Po slu`bena dol`nost sudot mo`e da se oglasi za mesno nenadle`en samo koga postoi isklu~itelna mesna nadle`nost na nekoj drug sud najdocna na podgotvitelnoto ro~i{te ili, ako toa ne e odr`ano, do vpu{taweto na tu`eniot vo raspravawe za glavnata rabota na prvoto ro~i{te za glavnata rasprava.

^len 21

Po pravosilnosta na re{enieto so koe se oglasil za nenadle`en (~len 16 i 20), sudot }e mu go otstapi predmetot na nadle`niot sud. Pred da mu go otstapi predmetot na nadle`niot sud, sudot, po potreba, }e pobara izvestuvawe od tu`itelot.

Sudot na koj mu e otstapen predmetot kako nadle`en }e ja prodol`i postapkata kako da bila povedena kaj nego.

Ako odlukata za nenadle`nost bila donesena na glavnata rasprava, sudot na koj mu e otstapen predmetot }e zaka`e glavna rasprava i }e postapi kako raspravata da se dr`i pred izmenet sovet (~len 300 stav 3). Ako odlukata za nenadle`nost bila donesena na podgotvitelnoto ro~i{te, nema da se zaka`e novo podgotvitelno ro~i{te ako pretsedatelot na sovetot smeta deka toa ne e potrebno so ogled na dejstvijata prezemeni na porane{noto podgotvitelno ro~i{te.

Parni~nite dejstvija na nenadle`niot sud (uvid, ve{ta~ewe, soslu{uvawe na svedoci i dr.) ne se bez va`nost samo poradi toa {to gi prezel nenadle`en sud.

^len 22

Ako sudot na koj mu e otstapen predmetot kako na nadle`en smeta deka e nadle`en sudot {to mu go otstapil predmetot ili nekoj drug sud, }e mu go dostavi predmetot na sudot koj treba da go re{i ovoj sudir na nadle`nosta, osven ako najde deka predmetot mu e otstapen poradi o~igledna gre{ka, a trebalo da mu bide otstapen na nekoj drug sud, vo koj slu~aj predmetot }e mu go otstapi na toj drug sud i za toa }e go izvesti sudot koj mu go otstapil predmetot

Koga po povod `alba protiv odlukata na prvostepeniot sud so koj ovoj se oglasil za mesno nenadle`en odluka donel vtorostepeniot sud, za taa odluka vo pra{aweto za nadle`nosta e vrzan i sudot na koj mu e otstapen predmetot, ako vtorostepeniot sud {to ja donel odlukata e nadle`en za re{avawe na sudirot na nadle`nosta pome|u tie sudovi.

^len 23

Sudirot na nadle`nosta pome|u sudovite go re{ava zaedni~ki neposredno povisokiot sud.

^len 24

Za sudirot na nadle`nosta mo`e da se odlu~i i koga strankite prethodno ne se izjasnile za nadle`nosta.

Dodeka ne se re{i sudirot na nadle`nosta sudot komu predmetot mu e otstapen e dol`en da gi prezema onie dejstvija vo postapkata za koi postoi opasnost od odlagawe.

Protiv re{enieto so koe se odlu~uva za sudirot na nadle`nosta ne e dozvolena `alba.

^len 25

Sekoj sud gi vr{i dejstvijata vo postapkata na svoeto podra~je, no ako postoi opasnost poradi odlagawe sudot }e prezema izvr{uvawe na oddelni dejstvija i na podra~jeto na sosedniot sud. Za ova }e se izvesti sudot na ~ie podra~je e prezemeno dejstvieto.

^len 26

Vo pogled na nadle`nosta na makedonskite sudovi za sudewe na stranci {to u`ivaat pravo na imunitet vo Republika Makedonija i za sudewe na stranski dr`avi i me|unarodni organizacii va`at pravilata za me|unarodnoto pravo.

Vo slu~aj na somnevawe za postoeweto i obemot na pravoto na imunitet, objasnenie dava Ministerstvoto za pravda.

2. Nadle`nost na sudovite vo sporovi

so me|unaroden element

^len 27

Makedonskiot sud e nadle`en za sudewe koga negovata nadle`nost vo spor so me|unaroden element e izre~no opredelena so zakon ili so me|unaroden dogovor. Ako vo zakonot ili vo me|unarodniot dogovor nema izre~na odredba za nadle`nosta na makedonskiot sud za opredelen vid sporovi, makedonskiot sud e nadle`en za sudewe vo toj vid sporovi i koga negovata nadle`nost proizleguva od odredbite na zakonot za mesnata nadle`nost na makedonskiot sud.

3. Stvarna nadle`nost

^len 28

Vo parni~nata postapka sudovite sudat vo granicite na svojata stvarna nadle`nost opredelena so zakon.

Utvrduvawe na vrednosta na

predmetot na sporot

^len 29

Koga za utvrduvawe na sostavot na sudot, pravoto na izjavuvawe revizija i vo drugi slu~ai predvideni vo ovoj zakon e merodavna vrednosta na predmetot na sporot, kako vrednost na predmetot na sporot se zema predvid samo vrednosta na glavnoto barawe.

Kamatite, parni~nite tro{oci, dogovornata kazna i drugite sporedni barawa ne se zemaat predvid ako ne go so~inuvaat glavnoto barawe.

^len 30

Ako baraweto se odnesuva na idni davawa {to se povtoruvaat, vrednosta na predmetot na sporot se smeta spored nivniot zbir, no najmnogu do iznosot {to mu odgovara na zbirot na davawata za vreme od pet godini.

^len 31

Ako edna tu`ba protiv istiot tu`en opfa}a pove}e barawa {to se zasnovaat vrz ist fakti~en i praven osnov, nadle`nosta se opredeluva spored zbirot na vrednosta na site barawa.

Ako barawata vo tu`bata proizleguvaat od razni osnovi, ili se istaknati protiv pove}e tu`eni, nadle`nosta se opredeluva spored vrednosta na sekoe oddelno barawe.

^len 32

Koga sporot se vodi za postoewe na naemen ili zakupen odnos, ili od odnos na koristewe na stan ili deloven prostor, vrednosta se smeta spored ednogodi{nata naemnina odnosno zakupnina, osven ako se raboti za naemen ili zakupen odnos sklu~en na pokratko vreme.

^len 33

Ako so tu`bata se bara samo davawe na obezbeduvawe za izvesno pobaruvawe ili zasnovawe na zalo`no pravo, vrednosta na predmetot na sporot se opredeluva spored iznosot na pobaruvaweto {to treba da se obezbedi. No, ako predmetot na zalogot ima pomala vrednost od pobaruvaweto {to treba da se obezbedi, kako vrednost na predmetot na sporot }e se zeme vrednosta na predmetot na zalogot.

^len 34

Ako tu`benoto barawe ne se odnesuva na pari~en iznos, no tu`itelot vo tu`bata navel deka se soglasuva namesto ispolnuvawe na toa barawe da primi opredelen pari~en iznos, kako vrednost na predmetot na sporot }e se zeme toj iznos.

Vo drugi slu~ai, koga tu`benoto barawe ne se odnesuva na pari~en iznos, merodavna e vrednosta na predmetot na sporot {to tu`itelot ja nazna~il vo tu`bata.

Ako vo slu~ajot od stav 2 na ovoj ~len vrednosta na predmetot na sporot tu`itelot o~igledno ja nazna~il mnogu visoko ili mnogu nisko, taka {to se postavuva pra{awe za sostavot na sudot ili za pravoto na izjavuvawe revizija, sudot najdocna na podgotvitelnoto ro~i{te, a ako podgotvitelnoto ro~i{te ne e odr`ano, toga{ na glavnata rasprava pred po~etokot na raspravaweto za glavnata rabota, brzo i na pogoden na~in }e ja proveri to~nosta na ozna~enata vrednost.

4. Sostav na sudot

^len 35

Vo parni~nata postapka sudovite sudat vo sovet, a Vrhovniot sud i vo op{ta sednica.

Vo koi slu~ai sudi sudija poedinec se opredeluva so ovoj zakon.

Pretsedatelot na sovetot mo`e da gi prezema samo onie dejstvija vo postapkata i da gi donesuva samo onie odluki za ~ie prezemawe odnosno donesuvawe e ovlasten so ovoj zakon.

Ako so ovoj zakon ne e opredeleno poinaku, sudijata poedinec vo re{avaweto na predmetite od svojata nadle`nost gi ima site prava i dol`nosti {to mu pripa|aat na pretsedatelot na sovetot i na sovetot.

^len 36

Vo prv stepen sporovite gi sudi sovet ili sudija poedinec.

Koga sudi vo prv stepen, sovetot e sostaven od eden sudija kako pretsedatel na sovetot i od dvajca sudii porotnici.

^len 37

Sudija poedinec sudi sporovi za imotnopravni barawa koga vrednosta na predmetot na sporot ne nadminuva 300.000 denari.

Vo tekot na postapkata strankite mo`at da se spogodat imotnopravnite sporovi da gi sudi sudija poedinec, bez ogled na vrednosta na sporot.

Sudija poedinec ja sproveduva postapkata i donesuva odluka vo predmetite na pravna pomo{.

Sporovite od avtorsko pravo, kako i sporovite {to se odnesuvaat na za{tita ili na upotreba na pronajdoci i tehni~ki unapreduvawa, mostri, modeli ili `igovi, ili na pravo na upotreba na firma ili naziv, vo prv stepen, gi sudi sovet, bez ogled na vrednosta na predmetot na sporot.

^len 38

Koga sudi vo vtor stepen na sednica sudot odlu~uva vo sovet sostaven od trojca sudii. Vo ist sostav povisokiot sud go re{ava sudirot na nadle`nosta (~len 23) i odlu~uva vo site drugi slu~ai, ako so ovoj zakon ne e opredeleno poinaku.

Koga sudi vo vtor stepen na rasprava, sovetot na vtorostepeniot sud e sostaven od dvajca sudii i trojca sudii-porotnici.

Koga odlu~uva za revizija i za barawe za za{tita na zakonitosta Vrhovniot sud sudi vo sovet sostaven od petmina sudii.

Ako pravosilnata odluka ja donel Vrhovniot sud za revizija i za baraweto za za{tita na zakonitosta odlu~uva toj sud vo sovet sostaven od petmina sudii.

5. Mesna nadle`nost

a) Op{ta mesna nadle`nost

^len 39

Ako so zakonot ne e opredelena isklu~itelna mesna nadle`nost na nekoj drug sud, za sudewe e nadle`en sudot {to e op{to mesno nadle`en za tu`eniot.

Vo slu~aite predvideni vo voj zakon za sudewe pokraj sudot od op{ta mesna nadle`nost e nadle`en i drug opredelen sud.

^len 40

Za sudewe op{to mesno nadle`en e sudot na ~ie podra~je tu`eniot ima `iveali{te.

Ako tu`eniot nema `iveali{te nitu vo Republika Makedonija, nitu vo nekoja druga dr`ava, op{to mesno nadle`en e sudot na ~ie podra~je tu`eniot ima prestojuvali{te.

Ako tu`eniot pokraj `iveali{te ima i prestojuvali{te vo nekoe drugo mesto, a spored okolnostite mo`e da se pretpostavi deka tamu }e prestojuva podolgo vreme, op{to mesno nadle`en e i sudot na prestojuvali{teto na tu`eniot.

^len 41

Za sudewe vo sporovi protiv edinici na lokalnata samouprava, op{to mesno nadle`en e sudot na ~ie podra~je se nao|a sedi{teto na nejziniot prestavni~ki organ.

Za sudewe vo sporovi protiv pravni lica, op{to mesno e nadle`en sudot na ~ie podra~je se nao|a nivnoto sedi{te. Vo slu~aj na somnevawe, kako sedi{te }e se smeta mestoto kade {to se nao|aat nivnite organi na upravuvawe.

^len 42

Za sudewe vo sporovi protiv dr`avjanin na Republika Makedonija koj postojano `ivee vo stranstvo, kade {to e upaten na slu`ba ili na rabota od strana na dr`aven organ ili pravno lice, op{to mesno e nadle`en sudot na negovoto posledno `iveali{te vo Republika Makedonija.

b) Posebna mesna nadle`nost

Nadle`nost za soparni~arite

^len 43

Ako so edna tu`ba se tu`eni pove}e lica (~len 181 stav 1 to~ka 1), a za niv ne postoi mesna nadle`nost na istiot sud, nadle`en e sudot koj mesno e nadle`en za eden od tu`enite, a ako me|u niv ima glavni i sporedni obvrznici, sudot koj mesno e nadle`en za nekoj od glavnite obvrznici.

Nadle`nost vo sporovi za zakonska izdr{ka

^len 44

Za sudewe vo sporovi za zakonska izdr{ka ako tu`itel e lice koe bara izdr{ka, pokraj sudot od op{ta mesna nadle`nost e nadle`en i sudot na ~ie podra~je tu`itelot ima `iveali{te odnosno prestojuvali{te.

Ako vo sporovite za zakonska izdr{ka so me|unaroden element makedonskiot sud e nadle`en zatoa {to tu`itelot ima `iveali{te vo Republika Makedonija, mesno nadle`en e sudot na ~ie podra~je tu`itelot ima `iveali{te.

Ako nadle`nosta na makedonskiot sud vo sporovite za zakonska izdr{ka postoi zatoa {to tu`eniot ima imot vo Republika Makedonija od koj mo`e da se naplati izdr{kata, mesno e nadle`en sudot na ~ie podra~je se nao|a toj imot.

Nadle`nost vo sporovi za nadomest na {teta

^len 45

Za sudewe vo sporovi za vondogovorna odgovornost za {teta, pokraj sudot od op{ta mesna nadle`nost, nadle`en e i sudot na ~ie podra~je e izvr{eno {tetnoto dejstvie ili sudot na ~ie podra~je nastapila {tetnata posledica.

Ako {tetata nastapila poradi smrt ili te{ki telesni povredi, pokraj sudot od stav 1 na ovoj ~len, e nadle`en i sudot na ~ie podra~je tu`itelot ima `iveali{te odnosno prestojuvali{te.

Odredbite na stav 1 i 2 od ovoj ~len }e se primenuvaat i vo sporovi protiv zaednicata na osiguruvawe zaradi nadomest na {teta na treti lica vrz osnova na propisite za neposrednata odgovornost na zaednicata na osiguruvawe, a odredbata na stav 1 od ovoj ~len i vo sporovi za regresni barawa po osnov na nadomest na {teta protiv regresni dol`nici.

Nadle`nost vo sporovi zaradi za{tita na pravata

vrz osnova na garancija na proizvoditelot

^len 46

Za sudewe vo sporovi za za{tita na pravata vrz osnova na pismena garancija protiv proizvoditelot koj ja dal garancijata e nadle`en, osven sudot od op{ta mesna nadle`nost za tu`eniot, i sudot od op{ta mesna nadle`nost za prodava~ot koj pri proda`bata na predmetot mu ja vra~il na kupuva~ot pismenata garancija na proizvoditelot.

Nadle`nost vo bra~nite sporovi

^len 47

Za sudewe vo sporovi zaradi utvrduvawe na postoewe ili nepostoewe na brak, poni{tuvawe na brak ili razvod na brak (bra~ni sporovi), pokraj sudot od op{ta mesna nadle`nost, e nadle`en i sudot na ~ie podra~je bra~nite drugari imale posledno zaedni~ko `iveali{te.

Ako vo bra~nite sporovi makedonskiot sud e nadle`en zatoa {to bra~nite drugari imale posledno zaedni~ko `iveali{te vo Republika Makedonija, odnosno zatoa {to tu`itelot ima `iveali{te vo Republika Makedonija mesno e nadle`en sudot na ~ie podra~je bra~nite drugari imale posledno zaedni~ko `iveali{te odnosno sudot na ~ie podra~je tu`itelot ima `iveali{te.

^len 48

Ako vo sporovite za imotni odnosi na bra~nite drugari makedonskiot sud e nadle`en zatoa {to imotot na bra~nite drugari se nao|a vo Republika Makedonija ili zatoa {to tu`itelot vo vreme na podnesuvaweto na tu`bata ima `iveali{te ili prestojuvali{te vo Republika Makedonija, mesno e nadle`en sudot na ~ie podra~je tu`itelot ima `iveali{te ili prestojuvali{te vo vremeto na podnesuvaweto na tu`bata.

Nadle`nost vo sporovite za utvrduvawe ili

osporuvawe na tatkovstvo ili maj~instvo

^len 49

Vo sporovite zaradi utvrduvawe ili osporuvawe na tatkovstvo ili maj~instvo dete mo`e da podnese tu`ba bilo do sudot od op{ta mesna nadle`nost bilo do sudot na ~ie podra~je ima `iveali{te odnosno prestojuvali{te.

Ako vo sporovite zaradi utvrduvawe ili osporuvawe na tatkovstvo ili maj~instvo makedonskiot sud e nadle`en zatoa {to tu`itelot ima `iveali{te vo Republika Makedonija, mesno e nadle`en sudot na ~ie podra~je tu`itelot ima `iveali{te.

Nadle`nost vo sporovite za nedvi`nosti

i poradi sme}avawe na posed

^len 50

Za sudewe vo sporovi za sopstvenost i za drugi stvarni prava na nedvi`nostite, za sporovi poradi sme}avawe na posed na nedvi`nosti, kako i za sporovi od zakupni ili naemni odnosi na nedvi`nosti, ili od dogovori za koristewe na stan ili delovni prostorii, isklu~ivo e nadle`en sudot na ~ie podra~je se nao|a nedvi`nosta.

Ako nedvi`nosta le`i na podra~je na pove}e sudovi, nadle`en e sekoj od tie sudovi.

Za sporovite poradi sme}avawe na posed na podvi`ni predmeti, pokraj sudot od op{ta mesna nadle`nost e nadle`en i sudot na ~ie podra~je se slu~ilo sme}avaweto.

Nadle`nost vo sporovite za vozduhoplov i brod

^len 51

Koga za sudewe vo sporovi za pravo na sopstvenost i za drugi prava na brodovi odnosno vozduhoplovi, kako i vo sporovi od zakupni odnosi na vozduhoplov i brod e nadle`en makedonskiot sud, isklu~itelno mesno e nadle`en sudot na ~ie podra~je se vodi upisnik vo koj e zapi{an vozduhoplovot odnosno brodot.

Koga za sudewe vo sporovi poradi sme}avawe na posed na brodovite odnosno vozduhoplovite od stav 1 na ovoj ~len e nadle`en makedonski sud, mesno e nadle`en pokraj sudot na ~ie podra~je se vodi upisnikot vo koj e zapi{an brodot odnosno vozduhoplovot, i sudot na ~ie podra~je se slu~ilo sme}avaweto.

Nadle`nost za lica koi nemaat op{ta mesna

nadle`nost vo Republika Makedonija

^len 52

Tu`ba za imotnopravni barawa protiv lice koe nema op{ta mesna nadle`nost vo Republika Makedonija mo`e da se podnese do sekoj makedonski sud na ~ie podra~je se nao|a nekakov imot od toa lice ili predmetot {to se bara so tu`bata.

Ako nadle`nosta na makedonskiot sud postoi zatoa {to obvrskata nastanala za vreme na prestojot na tu`eniot vo Republika Makedonija, mesno e nadle`en sudot na ~ie podra~je nastanala obvrskata.

Vo sporovite protiv lice koe vo Republika Makedonija nema op{ta mesna nadle`nost, za obvrskite {to treba da gi ispolni vo Republika Makedonija, tu`ba mo`e da se podnese do sudot na ~ie podra~je treba da se ispolni taa obvrska.

 

Nadle`nost po mestoto vo koe se nao|a

delovnata edinica na pravnoto lice

^len 53

Za sudewe vo sporovi protiv pravno lice koe ima delovna edinica nadvor od svoeto sedi{te, ako sporot proizleguva od pravniot odnos na taa edinica, pokraj sudot od op{ta mesna nadle`nost e nadle`en i sudot na ~ie podra~je se nao|a taa delovna edinica.

Nadle`nost po mestoto vo koe se nao|a zastapni{tvoto

na stransko lice vo Republika Makedonija

^len 54

Vo sporovi protiv fizi~ko ili pravno lice koe ima sedi{te vo stranstvo vo pogled na obvrskite {to se zasnovani vo Republika Makedonija ili ovde moraat da se ispolnat, tu`ba mo`e da se podnese do makedonskiot sud na ~ie podra~je se nao|a negovoto postojano zastapni{tvo za Republika Makedonija ili sedi{teto na organot na koj mu e doveren da gi vr{i negovite raboti.

Nadle`nost za sporovite od odnosite

so voeni edinici

^len 55

Vo sporovite protiv Republika Makedonija od odnosite so voeni edinici isklu~itelno e nadle`en sudot na ~ie podra~je se nao|a sedi{teto na komandata na voenata edinica.

Nadle`nost vo sporovite od

naslednopravni odnosi

^len 56

Dodeka ostavinskata postapka ne e pravosilno zavr{ena, za sudewe vo sporovi od naslednopravnite odnosi, kako i vo sporovi za pobaruvawata na doveritelot sprema ostavitelot, pokraj sudot od op{ta mesna nadle`nost, mesno e nadle`en i sudot na ~ie podra~je se nao|a sudot koj ja sproveduva ostavinskata postapka.

Nadle`nost vo sporovite vo izvr{nata

i ste~ajnata postapka

^len 57

Za sudewe vo sporovite {to nastanuvaat vo tekot i po povod sudska ili administrativna izvr{na postapka odnosno vo tekot i po povod ste~ajna postapka, mesno isklu~iteno e nadle`en sudot na ~ie podra~je se nao|a sudot {to ja sproveduva izvr{nata odnosno ste~ajnata postapka odnosno sudot na ~ie podra~je se sproveduva administrativnoto izvr{uvawe.

Nadle`nost po mestoto na pla}aweto

^len 58

Za sudewe vo sporovite na imatelite na menica ili ~ek protiv potpisnicite e nadle`en, pokraj sudot od op{ta mesna nadle`nost, i sudot na mestoto na pla}aweto.

Nadle`nost vo sporovite od

rabotnite odnosi

^len 59

Ako vo spor od raboten odnos tu`itelot e rabotnik, za sudewe e nadle`en pokraj sudot koj e op{to mesno nadle`en za tu`eniot, i sudot na ~ie podra~je se vr{i rabotata ili se vr{ela, odnosno sudot na ~ie podra~je rabotata bi morala da se vr{i, kako i sudot na ~ie podra~je e zasnovan rabotniot odnos.

 

Zaemna nadle`nost za tu`bi protiv

stranski dr`avjani

^len 60

Ako vo stranska dr`ava dr`avjanin na Republika Makedonija mo`e da bide tu`en pred sud koj spored odredbite od ovoj zakon ne bi bil mesno nadle`en za sudewe vo taa gra|anskopravna rabota, istata nadle`nost }e va`i i za sudewe na dr`avjanin na taa stranska dr`ava pred makedonski sud.

v) Opredeluvawe na mesnata nadle`nost od

strana na povisokiot sud

^len 61

Ako nadle`niot sud poradi izzemawe na sudija ne mo`e da postapuva, za toa neposredno }e go izvesti povisokiot sud, koj }e opredeli vo toj predmet da postapuva drug stvarno nadle`en sud od negovoto podra~je.

^len 62

Vrhovniot sud mo`e, na predlog od strankata ili od nadle`niot sud, da opredeli vo oddelen predmet da postapuva drug stvarno nadle`en sud, ako e o~igledno deka taka polesno }e se sprovede postapkata ili ako za toa postojat drugi va`ni pri~ini.

^len 63

Ako za sudewe e nadle`en makedonski sud, no spored odredbite od ovoj zakon ne mo`e da se utvrdi koj sud e mesno nadle`en, Vrhovniot sud, na predlog od strankata, }e opredeli koj stvarno nadle`en sud }e bide mesno nadle`en.

 

g) Spogodba za mesnata nadle`nost

^len 64

Ako so zakon ne e opredelena isklu~itelna mesna nadle`nost na nekoj sud, strankite mo`at da se spogodat vo prv stepen da im sudi sud koj mesno ne e nadle`en, pod uslov toj sud da e stvarno nadle`en.

Ako so zakon e opredeleno deka za sudewe vo opredelen spor mesno se nadle`ni dva ili pove}e sudovi, strankite mo`at da se spogodat vo prv stepen da im sudi eden od tie sudovi ili nekoj drug stvarno nadle`en sud.

Ovaa spogodba va`i samo ako e sostavena pismeno i ako se odnesuva na opredelen spor ili na pove}e sporovi {to site proizleguvaat od opredelen praven odnos.

Ispravata za spogodbata tu`itelot mora da ja prilo`i kon tu`bata.

G l a v a t r e t a

I Z Z E M A W E

^len 65

Sudija ili sudija-porotnik ne mo`e da ja vr{i sudiskata dol`nost:

1) ako samiot e stranka, zakonski zastapnik ili polnomo{nik na stranka, ako so strankata e vo odnos na soovlastenik, soobvrznik ili regresen obvrznik, ili ako vo istiot predmet e soslu{an kako svedok ili ve{tak;

2) ako postojano ili privremeno raboti kaj rabotodava~ koj e stranka vo postapkata;

3) ako strankata ili zakonskiot zastapnik ili polnomo{nikot na strankata mu e rodnina po krv vo prava linija do koj i da e stepen, a vo strani~na linija do ~etvrtiot stepen, ili mu e bra~en drugar ili rodnina po svatovstvo do vtoriot stepen, bez ogled dali brakot prestanal ili ne;

4) ako e staratel, posvoitel, posvoenik, hranitel ili hranenik na strankata, ,na nejzin zakonski zastapnik ili ponomo{nik;

5) ako vo istiot predmet u~estvuval vo donesuvaweto na odlukata na poniskiot sud ili na drug organ;

6) ako postojat drugi okolnosti {to ja doveduvaat vo somnevawe negovata nepristrasnost.

^len 66

Sudija ili sudija-porotnik, {tom }e uznae deka postoi nekoja od pri~inite za izzemawe od ~len 65 to~ka 1 do 5 na ovoj zakon, e dol`en da ja prekine sekoja rabota vrz toj predmet i za toa da go izvesti pretsedatelot na sudot, koj }e mu opredeli zamenik. Ako se raboti za izzemawe na pretsedatelot na sudot, toj }e si opredeli zamenik od redot na sudiite na toj sud, a ako toa ne e mo`no }e postapi spored ~len 61 od ovoj zakon.

Ako sudijata ili sudija-porotnik smeta deka postojat drugi okolnosti {to ja doveduvaat vo somnevawe negovata nepristrasnost (~len 65 to~ka 6), za toa }e go izvesti pretsedatelot na sudot koj }e odlu~i za izzemaweto. Do donesuvaweto na re{enieto na pretsedatelot na sudot, sudijata mo`e da gi prezeme samo onie dejstvija za koi postoi opasnost od odlagawe.

^len 67

Izzemaweto mo`at da baraat i strankite.

Strankata e dol`na da podnese barawe za izzemawe na sudija, odnosno na sudija-porotnik {tom }e uznae deka postoi pri~ina za izzemawe, a najdocna do zavr{uvaweto na raspravaweto pred prvostepeniot sud, a ako nemalo raspravawe, do donesuvaweto na odlukata.

Barawe za izzemawe na sudija od povisok sud strankata mo`e da stavi vo pravniot lek ili vo odgovorot na pravniot lek, a ako pred povisokiot sud se odr`uva rasprava, toga{ do zavr{uvaweto na raspravata.

Strankata e dol`na vo baraweto da gi navede okolnostite vrz koi go zasnova svoeto barawe za izzemawe.

^len 68

Za baraweto na strankata za izzemawe odlu~uva pretsedatelot na sudot.

Ako strankata bara izzemawe na pretsedatelot na sudot, odluka za izzemawe donesuva pretsedatelot na neposredno povisokiot sud.

Za baraweto na strankite za izzemawe na sudija na Vrhovniot sud odlu~uva op{tata sednica na toj sud.

Pred donesuvaweto na re{enieto za izzemawe }e se zeme izjava od sudijata ili od sudijata-porotnik ~ie izzemawe se bara, a po potreba }e se izvr{at i drugi izvidi.

Protiv re{enieto so koe se usvojuva baraweto za izzemawe ne e dozvolena `alba, a protiv re{enieto so koe baraweto se odbiva ne e dozvolena posebna `alba.

^len 69

Koga sudija ili sudija-porotnik }e uznae deka e staveno barawe za negovo izzemawe toj e dol`en vedna{ da ja zapre sekoja rabota vrz odnosniot predmet, a ako e vo pra{awe izzemawe od ~len 65 to~ka 6 na ovoj zakon, do donesuvaweto na re{enieto za baraweto mo`e da gi prezema samo onie dejstvija za koi postoi opasnost od odlagawe.

^len 70

Odredbite za izzemawe na sudii i na sudii-porotnici }e se primenuvaat soglasno i vrz zapisni~arite.

Za izzemaweto na zapisni~arite odlu~uva pretsedtelot na sovetot odnosno sovetot.

G l a v a ~ e t v r t a

STRANKI I NIVNI ZAKONSKI ZASTAPNICI

^len 71

Stranka vo postapka mo`e da bide sekoe fizi~ko i pravno lice.

So posebni propisi se opredeluva koj mo`e da bide stranka vo postapkata osven fizi~ki i pravni lica.

Parni~niot sud mo`e, po isklu~ok, so pravno dejstvo vo opredelena postapka, da im go priznae svojstvoto na stranka i na onie formi na zdru`uvawe koi nemaat sposobnost na stranka vo smisla na odredbite od stav 1 i 2 na ovoj ~len, ako utvrdi deka, so ogled na predmetot na sporot, vo su{tina gi ispolnuvaat uslovite za steknuvawe na sposobnost na stranka, i ako raspolagaat so imot nad koj mo`e da se sprovede izvr{uvawe.

Protiv re{enieto od stav 3 na ovoj ~len so koe se priznava svojstvo na stranka vo postapkata ne e dozvolena posebna `alba.

^len 72

Koga narodniot pravobranitel i javniot obvinitel se ovlasteni so zakon da povedat parni~na postapka, tie mo`at da prezemaat dejstvija vo postapkata potrebni za ostvaruvawe na svoite ovlastuvawa.

^len 73

Strankata koja e napolno delovno sposobna mo`e sama da gi vr{i dejstvijata vo postapkata (parni~na sposobnost).

Polnoletno lice na koe mu e delumno ograni~ena delovnata sposobnost parni~no e sposobno vo granicite na svojata delovna sposobnost.

Maloletnik koj ne steknal celosna delovna sposobnost parni~no e sposoben vo granicite vo koi mu se priznava delovnata sposobnost.

^len 74

Strankata koja nema parni~na sposobnost ja zastapuva nejziniot zakonski zastapnik.

Zakonskiot zastapnik se opredeluva so zakon ili so akt na nadle`niot dr`aven organ donesen vrz osnova na zakonot.

^len 75

Zakonskiot zastapnik od ime na strankata mo`e da gi prezema site dejstvija vo postapkata, no ako za podnesuvawe ili za povlekuvawe na tu`ba, za priznavawe odnosno odrekuvawe od tu`benoto barawe, za sklu~uvawe na poramnuvawe ili za prezemawe na drugi dejstvija vo postapkata vo posebni propisi e opredeleno deka zastapnikot mora da ima posebno ovlastuvawe, toj mo`e tie dejstvija da gi prezema samo ako ima takvo ovlastuvawe.

Liceto {to se pojavuva kako zakonski zastapnik e dol`no na barawe od sudot da doka`e deka e zakonski zastapnik. Koga za prezemawe na opredeleni dejstvija vo postapkata e potrebno posebno ovlastuvawe, zakonskiot zastapnik e dol`en da doka`e deka ima takvo ovlastuvawe.

Koga sudot }e ustanovi deka zakonskiot zastapnik na lice pod staratelstvo ne poka`uva potrebno vnimanie vo zastapuvaweto, }e go izvesti za toa Centarot za socijalni raboti. Ako poradi propu{tawe na zastapnikot bi mo`ela da nastane {teta za liceto pod staratelstvo, sudot }e zastane so postapkata i }e predlo`i da se opredeli drug zakonski zastapnik.

^len 76

Vo tekot na celata postapka sudot po slu`bena dol`nost }e vnimava dali liceto koe se pojavuva kako stranka mo`e da bide stranka vo postapkata i dali e parni~no sposobno, dali parni~no nesposobnata stranka ja zastapuva nejziniot zakonski zastapnik i dali zakonskiot zastapnik ima posebno ovlastuvawe koga toa e potrebno.

^len 77

Koga sudot }e utvrdi deka liceto {to se pojavuva kako stranka ne mo`e da bide stranka vo postapkata, a toj nedostatok mo`e da se otstrani, }e go povika tu`itelot da izvr{i potrebni ispravki vo tu`bata ili }e prezeme drugi merki za da mo`e da prodol`i postapkata so lice koe mo`e da bide stranka vo postapkata.

Isto taka, koga sudot }e utvrdi deka strankata nema zakonski zastapnik ili deka zakonskiot zastapnik nema posebno ovlastuvawe koga toa e potrebno, }e pobara nadle`niot Centar za socijalni raboti da mu postavi staratel na parni~no nesposobnoto lice odnosno }e go povika zakonskiot zastapnik da pribavi posebno ovlastuvawe ili }e prezeme drugi merki {to se potrebni za da mo`e parni~no nesposobnata stranka da bide pravilno zastapuvana.

Sudot }e i opredeli na strankata rok za otstranuvawe na nedostatocite od stav 1 i 2 na ovoj ~len.

Dodeka ne se otstranat ovie nedostatoci, vo postapkata mo`at da se prezemaat samo onie dejstvija poradi ~ie odlagawe bi mo`ele da nastanat {tetni posledici za strankata.

Ako navedenite nedostatoci ne mo`at da se otstranat ili ako opredeleniot rok bezuspe{no iste~e, sudot so re{enie }e gi ukine dejstvijata sprovedeni vo postapkata, dokolku se zafateni so ovie nedostatoci i }e ja otfrli tu`bata ako nedostatocite se od takva priroda {to go popre~uvaat natamo{noto vodewe na postapkata.

Protiv re{enieto so koe se nareduvaat merki za otstranuvawe na nedostatocite ne e dozvolena `alba.

^len 78

Ako vo tekot na postapkata pred prvostepeniot sud se poka`e deka redovnata postapka okolu nazna~uvaweto na zakonski zastapnik na tu`eniot bi traela dolgo, pa poradi toa za edna ili obete stranki bi mo`ele da nastanat {tetni posledici, sudot }e mu nazna~i na tu`eniot privremen zastapnik.

Pod usloviot od stav 1 na ovoj ~len }e mu nazna~i na tu`eniot privremen zastapnik osobeno vo ovie slu~ai;

1) ako tu`eniot ne e parni~no sposoben, a nema zakonski zastapnik;

2) ako postojat sprotivni interesi na tu`eniot i na negoviot zakonski zastapnik;

3) ako obete stranki imaat ist zakonski zastapnik;

4) ako prestojuvali{teto na tu`eniot e nepoznato, a tu`eniot nema polnomo{nik;

5) ako tu`eniot ili negoviot zakonski zastapnik, koi nemaat polnomo{nik vo Republika Makedonija, se nao|aat vo stranstvo, a dostavuvawe ne mo`elo da se izvr{i.

Za nazna~uvaweto privremen zastapnik sudot bez odlagawe }e go izvesti Centarot za socijalna rabota, kako i strankite koga e toa mo`no.

^len 79

Privremeniot zastapnik vo postapkata za koja e postaven gi ima site prava i dol`nosti na zakonski zastapnik.

Tie prava i dol`nosti privremeniot zastapnik gi vr{i sî dodeka tu`eniot ili negoviot polnomo{nik ne se pojavi pred sudot odnosno dodeka Centarot za socijalni raboti ne go izvesti sudot deka postavil staratel.

^len 80

Ako privremen zastapnik na tu`eniot mu e nazna~en od pri~inite navedeni vo ~len 78 stav 2 to~ka 4 i 5 na ovoj zakon, sudot }e izdade oglas {to }e go objavi vo slu`ben vesnik i preku oglasnata tabla na sudot, a po potreba i na drug pogoden na~in.

Oglasot treba da sodr`i: ozna~uvawe na sudot koj go nazna~il privremeniot zastapnik, zakonski osnov, ime na tu`eniot na koj mu se nazna~uva zastapnik, predmet na sporot, ime na zastapnikot i negovoto zanimawe i prestojuvali{te, kako i predupreduvawe deka zastapnikot }e go zastapuva tu`eniot vo postapkata sî dodeka tu`eniot ili negoviot polnomo{nik ne se pojavi pred sudot odnosno dodeka Centarot za socijalni raboti ne go izvesti sudot deka nazna~il staratel.

^len 81

Stranski dr`avjanin koj parni~no ne e sposoben spored zakonot na dr`avata ~ij dr`avjanin e, a parni~no e sposoben spored zakonot na Republika Makedonija mo`e sam da prezema dejstvija vo postapkata. Zakonskiot zastapnik mo`e da prezema dejstvija vo postapkata samo dodeka stranskiot dr`avjanin ne izjavi deka sam go prezema vodeweto na parnicata.

G l a v a p e t t a

POLNOMO[NICI

^len 82

Strankite mo`at da prezemaat dejstvija vo postapkta li~no ili preku polnomo{nici, no sudot mo`e da ja povika strankata koja ima polnomo{nik pred sudot li~no da se izjasni za faktite {to treba da se utvrdat vo parnicata.

Strankata {to ja zastapuva polnomo{nik sekoga{ mo`e da dojde pred sud i da dava izjavi pokraj svojot polnomo{nik.

^len 83

Polnomo{nik mo`e da bide sekoe lice koe e napolno delovno sposobno, osven lica {to se zanimavaat so nadripisarstvo.

Ako kako polnomo{nik se pojavi lice {to se zanimava so nadripisarstvo, sudot na takvoto lice }e mu go onevozmo`i natamo{noto zastapuvawe i za toa vedna{ }e ja izvesti strankata.

@albata protiv re{enieto za onevozmo`uvawe na zastapuvaweto ne go zadr`uva izvr{uvaweto na re{enieto.

Ako utvrdi deka polnomo{nikot koj ne e advokat ne e sposoben da ja vr{i ovaa dol`nost, sudot }e i uka`e na strankata na {tetnite posledici {to mo`at da nastanat poradi nepravilnoto zastapuvawe.

^len 84

Ako vo parnicite za imotnopravni barawa vrednosta na predmetot na sporot preminuva 1.000.000 denari , polnomo{nici na pravnite lica mo`at da bidat samo lica koi imaat polo`en pravosuden ispit.

^len 85

Dejstvijata vo postapkata {to polnomo{nikot gi prezema vo granicite na polnomo{noto imaat isto pravno dejstvo kako da gi prezela samata stranka.

^len 86

Strankata mo`e da ja izmeni ili otpovika izjavata na svojot polnomo{nik na ro~i{teto na koe e dadena taa izjava.

Ako polnomo{nikot priznal nekoj fakt na ro~i{teto na koe strankata ne prisustvuvala ili nekoj fakt priznal vo podnesok, a strankata toa priznanie podocna }e go izmeni ili otpovika, sudot }e gi ceni obete izjavi vo smisla na ~len 206 stav 2 od ovoj zakon.

^len 87

Obemot na polnomo{noto go opredeluva strankata.

Strankata mo`e da go ovlasti polnomo{nikot da prezema samo opredeleni dejstvija ili da gi prezema site dejstvija vo postapkata.

^len 88

Ako strankata mu izdala na advokatot polnomo{no za vodewe na parnicata, a poblisko ne gi opredelila ovlastuvawata vo polnomo{noto, advokatot vrz osnova na takvoto polnomo{no e ovlasten:

1) da gi vr{i site dejstvija vo postapkata, a osobeno da podnese tu`ba, da ja povle~e,da go priznae tu`benoto barawe ili da se odre~e od tu`benoto barawe, da sklu~i poramnuvawe, da podnese praven lek i da se odre~e ili otka`e od nego, kako i da bara izdavawe na privremeni merki za obezbeduvawe;

2) da stava barawe za izvr{uvawe ili obezbeduvawe i da prezema potrebni dejstvija vo postapktata po povod takvo barawe;

3) od protivnata stranka da gi primi dosudenite tro{oci;

4) da go prenese polnomo{noto vrz drug advokat ili da ovlasti drug advokat za prezemawe samo na oddelni dejstvija vo postapkata.

Za podnesuvawe na predlog za povtoruvawe na postapkata na advokatot mu e potrebno posebno polnomo{no, ako od pravosilnosta na odlukata izminalo pove}e od {est meseci.

Advokatot mo`e da go zamenuva advokatski pripravnik koj e vraboten kaj nego, i toa samo pred sud od prv stepen, pod uslovi od ~len 84 na ovoj zakon.

^len 89

Ako strankata vo polnomo{noto ne gi opredelila poblisku ovlastuvawata na polnomo{nikot, polnomo{nikot koj ne e advokat vrz osnova na vakvoto polnomo{no mo`e da gi vr{i site dejstvija vo postapkata, no sekoga{ mu e potrebno izre~no ovlastuvawe za povlekuvawe na tu`ba, za priznavawe ili za odrekuvawe od tu`benoto barawe, za sklu~uvawe na poramnuvawe, za odrekuvawe ili otka`uvawe od praven lek i za prenesuvawe na polnomo{noto vrz drugo lice, kako i za podnesuvawe na vonredni pravni lekovi.

^len 90

Strankata go izdava polnomo{noto pismeno ili usno na zapisnik kaj sudot.

Strankata koja ne e pismena ili ne e vo sostojba da se potpi{e na pismenoto polnomo{no namesto potpis }e stavi otpe~atok od pokazalecot. Ako vo ovoj slu~aj polnomo{noto mu se izdava na lice koe ne e advokat, potrebno e prisustvo na dvajca svedoci koi }e se potpi{at na polnomo{noto.

Ako se posomneva vo vistinitosta na pismenoto polnomo{no, sudot so re{enie mo`e da opredeli da se podnese zavereno polnomo{no. Protiv ova re{enie ne e dozvolena `alba.

^len 91

Polnomo{nikot e dol`en pri prvoto dejstvie vo postapkata da podnese polnomo{no.

Sudot mo`e da dozvoli dejstvijata vo postapkata za strankata privremeno da gi izvr{i lice koe ne podnelo polnomo{no, no istovremeno na toa lice }e mu naredi dopolnitelno vo opredelen rok da podnese polnomo{no ili odobrenie od strankata za izvr{uvawe na parni~noto dejstvie.

Dodeka ne iste~e rokot za podnesuvawe na polnomo{no sudot }e go odlo`i donesuvaweto na odlukata. Ako toj rok iste~e bezuspe{no, sudot }e ja prodol`i postapkatata, ne zemaj}i gi predvid dejstvijata {to gi izvr{ilo liceto bez polnomo{no.

Sudot e dol`en vo tekot na celata postapka da vnimava dali liceto {to se pojavuva kako polnomo{nik e ovlasteno za zastapuvawe. Ako sudot utvrdi deka liceto {to se pojavuva kako polnomo{nik ne e ovlasteno za zastapuvawe, }e gi ukine parni~nite dejstvija {to gi prezelo toa lice, ako tie dejstvija strankata ne gi odobrila dopolnitelno.

^len 92

Strankata mo`e vo sekoe vreme da go otpovika polnomo{noto, a polnomo{nikot mo`e vo sekoe vreme da go otka`e.

Otpovikuvaweto, odnosno otkazot na polnomo{noto mora da mu se soop{ti na sudot pred koj se vodi postapkatata, pismeno ili usno na zapisnik.

Otpovikuvaweto, odnosno otkazot na polnomo{noto va`i za protivnata stranka od momentot koga i e soop{teno.

Po otkazot na polnomo{noto polnomo{nikot e dol`en u{te eden mesec da gi vr{i dejstvijata za liceto {to mu go izdalo polnomo{noto, ako e potrebno od nego da otstrani nekakva {teta {to vo toa vreme bi mo`ela da nastane.

^len 93

Ako na polnomo{nikot mu e dadeno ovlastuvawe deka mo`e da gi vr{i site dejstvija vo postapkata, a strankata odnosno nejziniot zakonski zastapnik }e umre ili }e stane delovno nesposoben, ili ako zakonskiot zastpanik bide razre{en od dol`nost, polnomo{nikot e ovlasten i natamu da gi prezema dejstvijata vo postapktata, no naslednikot odnosno noviot zakonski zastapnik mo`e da go otpovika polnomo{noto.

Vo slu~aite navedeni vo stav 1 na ovoj ~len, na polnomo{nikot koj ne e advokat sekoga{ mu prestanuvaat ovlastuvawata {to vo polnomo{noto moraat izre~no da se navedat (~len 89).

^len 94

So prestanuvaweto na pravnoto lice prestanuva i polnomo{noto {to toa go izdalo.

Vo slu~aj na ste~aj, polnomo{noto go izdal ste~ajniot dol`nik prestanuva koga spored va`e~kite propisi }e nastapat pravnite posledici od otvaraweto na ste~ajnata postapka.

Po isklu~ok od odredbite na stav 1 i 2 od ovoj ~len, polnomo{nikot e dol`en u{te eden mesec da gi vr{i dejstvijata vo postapktata ako e potrebno od strankata da otstrani {teta.

 

 

 

G l a v a { e s t t a

PODNESOCI

^len 95

Tu`bata, odgovorot na tu`bata, pravnite lekovi i drugite izjavi, predlozi i soop{tenija {to se davaat nadvor od raspravata se podnesuvaat pismeno (podnesoci).

Podnesocite moraat da bidat razbirlivi i moraat da go sodr`at seto ona {to e potrebn za da mo`e da se postapi po niv. Tie osobeno treba da sodr`at: ozna~uvawe na sudot, ime, zanimawe i `iveali{te odnosno prestojuvali{te na strankite, na nivnite zakonski zastapnici i polnomo{nici, ako gi imaat, predmet na sporot, sodr`ina na izjavata i potpis na podnositelot.

Ako izjavata sodr`i nekoe barawe, strankata treba vo podnesokot da gi navede faktite vrz koi se zasnova baraweto, kako i dokazi koga e toa potrebno.

Izjavata {to se dava so podnesokot mo`e, namesto so podnesok, da se dade usno na zapisnik kaj parni~niot sud.

^len 96

Podnesocite {to treba da se dostavat do sprotivnata stranka mu se predavaat na sudot vo dovolen broj primeroci za sudot i za sprotivnata stranka. Taka treba da se postavi i koga so podnesokot se podnesuvaat prilozi.

Ako na protivnata strana ima pove}e lica koi imaat zaedni~ki zakonski zastapnik ili polnomo{nik, za site tie lica podnesocite i prilozite mo`at da se predavaat vo eden primerok.

^len 97

Ispravite {to se prilagaat kon podnesokot, se podnesuvaat vo original ili prepis.

Ako strankata prilo`i isprava vo original, sudot takvata isprava }e ja zadr`i, a na sprotivnata stranka }e i dozvoli da ja razgleda. Koga }e prestane potrebata takvata isprava da se dr`i vo sudot, taa }e mu se vrati na podnositelot na negovo barawe, no sudot mo`e da bara od podnositelot kon spisite da prilo`i prepis od ispravata.

Ako ispravata e prilo`ena vo prepis, sudot na barawe od sprotivnata stranka }e go povika podnositelot da mu ja podnese na sudot ispravata vo original, a na sprotivnata stranka }e i dozvoli da ja pregleda. Koga e toa potrebvno, sudot }e go opredeli rokot vo koj ispravata }e se predade odnosno pregleda.

Protiv ovie re{enija ne e dozvolena `alba.

^len 98

Ako podnesokot e nerazbirliv ili ne go sodr`i seto ona {to e potrebno za da mo`e da se postapi po nego, sudot }e go pou~i podnositelot i }e mu pomogne da go ispravi podnesokot, odnosno da go dopolni i za taa cel mo`e da go povika vo sudot ili da mu go vrati podnesokot zaradi ispravka.

Koga sudot }e mu go vrati podnesokot na podnositelot zaradi ispravka ili dopolnenie, }e opredeli rok za povtorno podnesuvawe na podnesokot.

Ako podnesokot {to e vrzan za rok bide ispraven odnosno dopolnet i predaden na sudot vo rokot opredelen za dopolnenie ili ispravka, }e se smeta deka mu e podnesen na sudot onoj den koga prv pat bil podnesen.

]e se smeta deka podnesokot e povle~en ako ne mu bide vraten na sudot vo opredeleniot rok, a ako bide vraten bez ispravka odnosno dopolnenie, }e se otfrli.

Ako podnesocite ili prilozite ne se podneseni vo dovolen broj primeroci, sudot }e go povika podnositelot da gi podnese vo opredelen rok. Ako podnositelot ne postapi po ovoj nalog, sudot }e go otfrli podnesokot. Po isklu~ok, sudot mo`e da opredeli podnesocite i prilozite da se prepi{at na tro{ok na strankata.

^len 99

So pari~na kazna do ~etiri prose~ni plati vo Republikata isplateni vo posledniot mesec parni~niot sud }e go kazni liceto koe vo podnesokot go navreduva sudot, strankata ili drug u~esnik vo postapkata.

Izre~enata kazna spored stav 1 od ovoj ~len ne vlijanie vrz izrekuvaweto na kaznata za krivi~noto delo.

Ako liceto koe pari~no e kazneto ne mo`e da ja plati ovaa kazna, taa }e se zameni so zatvor, ~ie traewe go odmeruva sudot srazmerno na viso~inata na izre~enata kazna, no koe ne mo`e da bide podolgo od deset dena.

Odredbata na stav 3 od ovoj ~len }e se primeni vo site slu~ai koga sudot izrekuva pari~na kazna (~len 233, 240, 301 i 303).

G l a v a s e d m a

ROKOVI I RO^I[TA

Rokovi

^len 100

Ako rokovite ne se opredeleni so zakon, gi opredeluva sudot so ogled na okolnostite na slu~ajot.

Rokot {to sudot }e go opredeli mo`e da se prodol`i na predlog od zainteresiranoto lice, ako za toa postojat opravdani pri~ini.

Predlogot mora da se podnese pred istekot na rokot ~ie prodol`uvawe se bara.

Protiv re{enieto za prodol`uvawe na rokot ne e dozvolena `alba.

^len 101

Rokovite se smetaat na denovi, meseci i godini.

Koga rokot e opredelen na denovi, vo rokot ne se zasmetuva denot koga dostavuvaweto ili soop{tenieto e izvr{eno, odnosno denot vo koj pa|a nastanot od koga treba da se smeta traeweto na rokot, tuku za po~etok na rokot se zema prviot nareden den.

Rokovite opredeleni na meseci, odnosno na godini se zavr{uvaat so istekot na onoj den od posledniot mesec odnosno godina koj po svojot broj odgovara na denot koga zapo~nal rokot. Ako go nema toj den vo posledniot mesec, rokot se zavr{uva posledniot den na toj mesec.

Ako posledniot den na rokot pa|a na dr`aven praznik ili vo nedela ili vo nekoj drug den koga sudot ne raboti, rokot isteknuva so istekot na prviot nareden raboten den.

^len 102

Koga podnesokot e vrzan za rok, se smeta deka e daden vo rokot ako pred da iste~e rokot mu e predaden na nadle`niot sud.

Ako podnesokot e upaten po po{ta so prepora~ana pratka ili po telegrafski pat, denot na predavaweto na po{tata se smeta kako den na predvawe na sudot do koj e upaten.

Ako podnesokot e upaten po telegrafski pat, a ne sodr`i sî {to e potrebno za da mo`e po nego da se postapi, }e se smeta deka e daden vo rokot ako ureden podnesok dopolnitelno mu bide predaden na sudot ili bide upaten do sudot so prepora~ana pratka vo rok od tri dena od denot na predavaweto na telegramata na po{tata.

Za lica {to se nao|aat vo Armijata na Republika Makedonija nazadol`itelna voena slu`ba, denot na predavaweto na podnesokot na voenata edinica odnosno na voenata ustanova ili na {tab se smeta kako den na predavawe na sudot.

Odredbata na stav 4 na ovoj ~len se odnesuva i na drugi lica vo Armijata na Republika Makedonija {to se nao|aat vo slu`ba vo voeni edinici odnosno voeni ustanovi ili {tabovi vo mesta vo koi ne postoi redovna po{ta.

Za licata li{eni od sloboda denot na predavaweto na podnesokot do upravata na zatvorot, kazneno-popravnata ustanova ili vospitno-popravniot dom, se smeta kako den na predavawe na sudot.

Ako podnesokot {to e vrzan za rok mu e predaden ili upaten do nenadle`niot sud pred istekot na rokot, a }e stigne do nadle`niot sud po istekot na rokot, }e se smeta deka e podnesen na vreme ako negovoto podnesuvawe do nenadle`niot sud mo`e da mu se pripi{e na neznaewe ili na o~igledna gre{ka na podnositelot.

Odredbite od stav 1 do 7 na ovoj ~len se primenuvaat i vrz rokot vo koj spored posebni propisi mora da se podnese tu`ba, kako i vrz rokot na zastarenosta na pobaruvawata ili na nekoe drugo pravo.

 

Ro~i{ta

^len 103

Ro~i{teto go opredeluva sudot koga toa e propi{ano so zakon ili koga toa go baraat potrebite na postapkata. Protiv re{enieto za opredeluvawe na ro~i{teto ne e dozvolena `alba.

Sudot na ro~i{teto navremeno }e gi povika strankite i drugite lica ~ie prisustvo go smeta za potrebno. Kon pokanata do strankite }e se dostavi podnesokot {to dal povod za opredeluvawe na ro~i{teto, a vo pokanata }e se nazna~i mestoto, prostorijata i vremeto na odr`uvaweto na ro~i{teto. Ako kon pokanata ne se dostavuva podnesok, vo pokanata }e se navedat strankite, predmetot na sporot, kako i dejstvieto {to }e se izvr{i na ro~i{teto.

Sudot vo pokanata osobeno }e predupreduva na zakonskite posledici poradi izostanuvawe od ro~i{teto.

^len 104

Ro~i{teto, po pravilo, se odr`uva vo sudskata zgrada.

Sudot mo`e da odlu~i ro~i{teto da se odr`i nadvor od sudskata zgrada koga }e najde deka e toa nu`no ili deka na toj na~in }e se za{tedi vo vreme ili vo tro{ocite na postapkata. Protiv ova re{enie ne e dozvolena `alba.

^len 105

Sudot mo`e da go odlo`i ro~i{teto koga e toa potrebno zaradi izveduvawe na dokazi ili koga za toa postojat drugi opravdani pri~ini.

Koga }e se odlo`i ro~i{teto, sudot po mo`nost vedna{ na prisutnite }e im go soop{ti mestoto i vremeto na novoto ro~i{te.

Protiv re{enieto za odlagawe na ro~i{teto ne e dozvolena `alba.

 

Vra}awe vo porane{na sostojba

^len 106

Ako strankata propu{ti ro~i{te ili rok za prezemawe na nekoe dejstvie vo postapakta i poradi toa go zagubi pravoto na prezemawe na toa dejstvie, sudot na taa stranka na nejzin predlog }e i dozvoli dopolnitelno da go izvr{i toa dejstvie (vra}awe vo porane{na sostojba), ako oceni deka postojat opravdani pri~ini za propu{taweto.

Koga }e se dozvoli vra}awe vo prane{na sostojba, postapkatata se vra}a vo onaa sostojba vo koja se nao|ala pred propu{taweto, i se ukinuvaat site odluki {to gi donel sudot poradi propu{taweto.

^len 107

Predlogot za vra}awe vo porane{na sostojba se podnesuva do sudot kaj kogo trebalo da se izvr{i propu{tenoto dejstvie.

Predlogot mora da se podnese vo rok od petnaeset dena, smetaj}i od denot koga prestanala pri~inata {to go predizvikala propu{taweto, a ako strankata duri podocna doznala za propu{taweto, od denot koga doznala za toa.

Po istekot na tri meseci od denot na propu{taweto ne mo`e da se bara vra}awe vo prane{na sostojba.

Ako vra}aweto vo porane{na sostojba se predlaga poradi propu{tawe na rokot, predlaga~ot e dol`en istovremeno so podnesuvaweto na predlogot da go izvr{i i propu{tenoto dejstvie.

^len 108

Nema da se dozvoli vra}awe vo porane{na sostojba ako e propu{ten rokot za podnesuvawe na predlog da se dozvoli vra}awe vo porane{na sostojba, ili ako e propu{tenoro~i{teto opredeleno po povod predlog za vra}awe vo porane{na sostojba.

^len 109

Predlogot za vra}awe vo porane{na sostojba po pravilo ne vlijae vrz tekot na postapkata, no sudot mo`e da odlu~i postapkata da se prekine do pravosilnosta na re{enieto za predlogot.

Ako sudot donel odluka da se prekine postapkata, a pred povisokiot sud e vo tek postapka po povod `albata, za taa odluka }e se izvesti povisokiot sud.

^len 110

Nenavremenite i nedozvolenite predlozi za vra}awe vo porane{na sostojba pretsedatelot na sovetot }e gi otfrli so re{enie.

Po predlog za vra}awe vo porane{na sostojba sudot }e zaka`e ro~i{te, osven ako faktite vrz koi se zasnova predlogot se op{topoznati.

^len 111

Protiv re{enieto so koe se usvojuva predlogot za vra}awe vo porane{nata sostojba ne e dozvolena `alba, osven ako predlogot e usvoen sprotivno na ~len 108 od ovoj zakon ili predlog {to e podnesen nenavremeno.

G l a v a o s m a

ZAPISNICI

^len 112

Zapisnik se sostavuva za dejstvija prezemeni na ro~i{teto.

Zapisnik se sostavuva i za pova`nite izjavi ili soop{tenija koi strankite ili drugite u~esnici gi davaat nadvor od ro~i{teto. Za pomalku va`ni izjavi ili soop{tenija nema da se sostavuva zapisnik, tuku }e se sostavi samo slu`bena bele{ka na spisot.

Zapisnikot go pi{uva zapisni~ar.

^len 113

Vo zapisnikot se vnesuva: naziv i sostav na sudot, mesto kade {to se vr{i dejstvieto, den i ~as koga se vr{i dejstvieto, nazna~uvawe na predmetot na sporot i na imiwata na prisutnite stranki ili na treti lica i na nivnite zakonski zastapnici ili polnomo{nici.

Zapisnikot treba da sodr`i su{testveni podatoci za sodr`inata na prezemenoto dejstvie. Vo zapisnikot za glavnata rasprava osobeno }e se vnese: dali raspravata bila javna ili javnosta bila isklu~ena, sodr`inata na izjavite na strankite, nivnite predlozi, dokazite {to gi ponudile, dokazite {to se izvedeni, so naveduvawe na sodr`inata na iskazite na svedocite i ve{tacite, kako i odlukite na sudot doneseni na ro~i{teto.

^len 114

Zapisnikot mora da se vodi uredno, vo nego ne smee ni{to da se bri{e, da se dodava ili menuva. Precrtanite mesta moraat da ostanat ~itlivi.

^len 115

Zapisnikot se sostavuva na toj na~in {to pretsedatelot na sovetot mu ka`uva glasno na zapisni~arot {to }e vnese vo zapisnikot.

Strankite imaat pravo da go pro~itaat zapisnikot ili da baraat da im se pro~ita, kako i da stavaat svoi prigovori na sodr`inata na zapisnikot.

Toa pravo go imaat i drugite lica ~ija izjava e vnesena vo zapisnikot, no samo vo pogled na onoj del od zapisnikot {to ja sodr`i nivnata izjava.

Ispravkite ili dodatocite vo pogled na sodr`inata na zapisnikot {to treba da se izvr{at po povod prigovori na strankite ili na drugi lica ili po slu`bena dol`nost }e se vnesat na krajot od zapisnikot. Na barawe od ovie lica }e se vnesat i prigovorite {to ne se usvoeni.

^len 116

Zapisnikot go potpi{uvaat pretsedatelot na sovetot, zapisni~arot, strankite odnosno nivnite zakonski zastapnici ili polnomo{nici, kako i tolkuva~ot.

Svedokot i ve{takot go potpi{uvaat svojot iskaz na zapisnikot koga nivno soslu{uvawe se vr{i pred zamolen sudija ili pred pretsedatelot na sovetot.

Nepismeno lice ili lice koe ne mo`e da se potpi{e }e stavi na zapisnikot otpe~atok od pokazalecot, a zapisni~arot pod otpe~atokot }e go zapi{e negovoto ime i prezime.

Ako nekoja od strankite, nejziniot zakonski zastapnik ili polnomo{nik, svedokot ili ve{takot se oddale~i pred potpi{uvaweto na zapisnikot ili ne saka da go potpi{e zapisnikot, toa }e se zabele`i vo zapisnikot i }e se navede pri~inata koja e iznesena.

 

^len 117

Za sovetuvaweto i glasaweto se sostavuva poseben zapisnik, Ako kaj povisokiot sud vo postapkata po pravniot lek odlukata e donesena ednoglasno, nema da se sostavi zapisnik tuku na originalot na odlukata }e se sostavi zabele{ka za sovetuvaweto i glasaweto.

Zapisnikot za sovetuvaweto i glasaweto go sodr`i tekot na glasaweto i odlukata {to e donesena.

Izdvoenite mislewa se priklu~uvaat kon zapisnikot za sovetuvaweto i glasaweto ako ne se vneseni vo samiot zapisnik.

Zapisnikot odnosno bele{kata za glasaweto ja potpi{uvaat site ~lenovi na sovetot i zapisni~arot.

Zapisnikot za sovetuvaweto i glasaweto }e se zatvori vo posebna obvivka. Ovoj zapisnik mo`e da go razgleda samo povisokiot sud koga re{ava za praven lek, i vo toj slu~aj zapisnikot povtorno }e se zatvori vo posebna obvivka i na obvivkata }e se nazna~i deka zapisnikot e razgleda.

 

 

 

 

 

 

G l a v a d e v e t t a

DONESUVAWE NA ODLUKI

^len 118

Sudot donesuva odluki vo forma na presuda ili re{enie.

Za tu`beno barawe sudot odlu~uva so presuda, a vo postapka poradi sme}avawe na posed so re{enie.

Vo slu~aite koga ne odlu~uva so presuda, sudot odlu~uva so re{enie.

Vo postapkata za izdavawe na platen nalog re{enieto so koe se usvojuva tu`benoto barawe se donesuva vo forma na platen nalog.

Odlukata za tro{ocite vo presudata se smeta za re{enie.

 

^len 119

Odlukite na sovetot se donesuvaat po sovetuvaweto so glasawe.

Vo prostorijata vo koja se vr{i sovetuvawe i glasawe mo`at da bidat prisutni samo ~lenovite na sovetot i zapisni~arot.

Koga treba da se donese odluka za poednostavni pra{awa, sovetot mo`e odluka da donese i na samoto zasedanie.

 

^len 120

Pretsedatelot na sovetot rakovodi so sovetuvaweto i glasaweto i glasa posleden. Toj se gri`i site pra{awa da se razgledat sestrano i napolno.

Za sekoja odluka na sovetot potrebno e mnozinstvo na glasovite.

^lenovite na sovetot ne mo`at da odbijat da glasaat za pra{awa {to }e gi postavi pretsedatelot na sovetot. ^lenot na sovetot {to pri glasaweto za nekoe porane{no pra{awe ostanal vo malcinstvo ne mo`e da se vozdr`i od glasawe za pra{awe za koe podocna treba da se odlu~i.

Ako vo pogled na oddelni pra{awa za koi se odlu~uva se podelat glasovite na pove}e razli~ni mislewa, taka {to niedno od niv nema mnozinstvo, pra{awata }e se razdelat i glasaweto }e se povtoruva se dodeka ne se postigne mnozinstvo. Ako vo pogled na viso~inata na pari~niot iznos ili koli~estvoto se podelat glasovite na pove}e od dve mislewa, povtorno }e se razgledaat pri~inite za sekoe mislewe, pa ako i po toa ne mo`e da se postigne mnozinstvo, glasovite dadeni za najgolemiot pari~en iznos ili koli~estvo }e im se dodadat na glasovite dadeni za najbliskiot pomal pari~en iznos ili koli~estvo dodeka ne se postigne mnozinstvo.

 

^len 121

Pred odlu~uvaweto za glavnata rabota sudot odlu~uva dali e potrebno da se dopolni postapkata, kako i za drugi prethodni pra{awa.

Ako pri re{avaweto za glavnata rabota treba da se odlu~i za pove}e barawa, }e se glasa za sekoe barawe posebno.

 

 

G l a v a d e s e t t a

DOSTAVUVAWE NA PISMENA I

RAZGLEDUVAWE NA SPISI

Na~in na dostavuvawe

^len 122

Pismenata se dostavuvaat, po pravilo, po po{ta, a mo`at da se dostavat preku opredelen rabotnik vo sudot, preku nadle`niot organ na op{tinata, ili neposredno vo sudot.

 

 

 

 

 

^len 123

Dostavuvawe do dr`avnite organi i do pravnite lica se vr{i so predavawe na pismenata na liceto ovlasteno za primawe na pismena ili na rabotnikot {to }e se zate~e vo kancelarijata odnosno vo delovnata prostorija.

Koga pismenoto treba da se dostavi do narodniot pravobranite, do javnoto obvinitelstvo ili javnoto pravobranitelstvo, dostavuvaweto se vr{i so predavawe na pismenoto na negovata pisarnica. Kako den na dostavuvawe se smeta denot na predavaweto na pismenoto na pisarnicata.

Dostavuvaweto spored odredbite na stav 1 od ovoj ~len se vr{i i koga strankite, navedeni vo toj stav za svoj polnomo{nik opredelile lice koe e nivni rabotnik.

 

^len 124

Do voeni lica, do vraboteni vo policijata i do vraboteni vo suvozemniot, re~niot i vozdu{niot soobra}aj dostavuvawe na pokani mo`e da se vr{i preku ivnata komanda odnosno preku neposredniot stare{ina, a po potreba mo`e na toj na~in da im se vr{i i dostavuvawe na drugi pismena.

 

 

 

^len 125

Koga dostavuvawe treba da se izvr{i do lica ili do ustanovi vo stranstvo ili do stranci {to u`ivaat pravo na imunitet, dostavuvaweto }e se izvr{i po diplomatski pat, ako vo me|unaroden dogovor ili vo ovoj zakon (~len 135) ne e opredeleno ne{to drugo.

Ako dostavuvawe na pismena treba da se izvr{i do dr`avjanin na Republika Makedonija vo stranstvo, dostavuvaweto mo`e da se izvr{i preku nadle`niot konzularen pretstavnik ili preku diplomatski pretstavnik na Republika Makedonija koj gi vr{i konzularnite raboti vo odnosnata stranska dr`ava. Vakvoto dostavuvawe e polnova`no samo ako liceto do koe se dostavuva pismenoto se soglasi da go primi.

^len 126

Do lica li{eni od sloboda dostavubaweto se vr{i preku upravata na zatvorot, kazneno-popravnata ustanova ili vospitno-popravniot dom.

^len 127

Koga strankata ima zakonski zastapnik odnosno polnomo{nik dostavuvawe se vr{i do zakonskiot zastapnik odnosno polnomo{nikot ako vo ovoj zakon ne e opredeleno ne{to drugo.

Ako strankata ima pove}e zakonski zastapnici odnosno polnomo{nici, dovolno e dostavuvawe da se izvr{i do edniot od niv.

^len 128

Dostavuvawe do advokatot kako polnomo{nik mo`e da se izvr{i i so predavawe na pismenoto na liceto koe e vraboteno vo negovata advokatska kancelarija.

^len 129

Dostavuvaweto se vr{i vo raboten den, i toa dewe vo stanot ili na rabotnoto mesto na liceto do koe treba da se izvr{i dostavuvaweto, ili vo sudot koga toa lice }e se zate~e tamu.

Dostavuvaweto mo`e da se izvr{i i vo drugo vreme i na drugo mesto, so soglasnost na liceto do koe dostavuvaweto treba da mu se izvr{i ili vrz osnova na posebna odluka od sudot koja dostavuva~ot e dol`en, na barawe, da ja poka`e.

Odredbata dostavuvaweto da se vr{i samo vo raboten den ne va`i za dostavuvaweto po po{ta.

^len 130

Ako liceto do koe pismenoto treba da se dostavi ne se zate~e vo svojot stan dostavuvaweto se vr{i so predavawe na pismenoto na nekoj od negovite vozrasni ~lenovi na doma}instvoto koj e dol`en da go primi pismenoto. Ako tie ne se zate~at vo stanot, pismenoto }e mu se predade na nastojnikot ili na sosedot ako tie se soglasat so toa.

Ako dostavuvaweto se vr{i na rabotnoto mesto na liceto do koe treba da se dostavi pismenoto, a toa lice ne se zate~e tuka, dostavuvaweto mo`e da se izvr{i na lice koe raboti na istoto mesto, ako toa se soglasi da go primi pismenoto.

Predavawe na pismenoto na drugo lice ne e dozvoleno ako toa u~estvuva vo postapkata kako protivnik na liceto do koe treba da se izvr{i dostavuvaweto.

^len 131

Tu`ba, platen nalog, vonreden praven lek, presuda, re{enie doneseno vo postapka poradi sme}avawe na posed, kako i re{enie protiv koe e dozvolena posebna `alba, }e se dostavat li~no do strankata odnosno do nejziniot zakonski zastapnik odnosno polnomo{nik. Drugite pismena }e se dostavat li~no koga toa so ovoj zakon izre~no e opredeleno ili koga sudot smeta deka poradi prilo`enite ispravi vo originali ili od nekoja druga pri~ina e potrebna pogolema pretpazlivost.

Ako liceto do koe pismenoto mora li~no da se dostavi ne se zate~e tamu kade {to treba da se izvr{i dostavuvaweto, dostavuva~ot }e se izvesti koga i na koe mesto bi mo`el da go zate~e toa lice i }e mu ostavi kaj edno od licata navedeni vo ~len 130 stav 1 i 2 od ovoj zakon, pismeno izvestuvawe zaradi primawe na pismeno da bide vo opredelen den i ~as vo svojot stan odnosno na svoeto rabotno mesto. Ako i po ova dostavuva~ot ne go zate~e liceto do koe treba da se dostavi pismenoto, }e se postapi spored odredbite na ~len 130 od ovoj zakon, i so toa se smeta deka e izvr{eno dostavuvaweto.

Ako pismenoto od stav 1 na ovoj ~len treba da se dostavi do dr`avni organi i do pravni lica, dostavuvaweto se vr{i spored odredbite na ~len 123 od ovoj zakon.

^len 132

Ako se utvrdi deka liceto do koe treba da se dostavi pismenoto e otsutno i deka licata navedeni vo ~len 130 stav 1 i 2 na ovoj zakon ne mo`at pismenoto navreme da mu go predadat, }e se vrati pismenoto na sudot so nazna~uvawe kade se nao|a otsutniot.

Odbivawe na priem

^len 133

Koga liceto do koe e upateno pismenoto, odnosno vozrasniot ~len na negovoto doma}instvo odnosno ovlasteno lice ili rabotnik na dr`aven organ i na pravno lice, bez zakonita pri~ina odbie da go primi pismenoto, dostavuva~ot }e go ostavi vo stanot ili vo prostoriite kade {to odnosnoto lice raboti ili pismenoto }e go prika~i na vratata od stanot ili prostorijata. Na dostavnicata }e go zabele`i denot, ~asot i pri~inata za odbivaweto na priemot kako i mestoto kade e ostaveno pismenoto, i so toa se smeta deka e izvr{eno dostavuvaweto.

Promena na stan

 

^len 134

Koga strankata ili nejziniot zakonski zastapnik do dostavuvaweto na vtorostepenata odluka so koja se okon~uva postapkata }e go promenat svoeto `iveali{te ili stanot, dol`ni se za toa vedna{ da go izvestat sudot.

Ako tie ne go storat toa, a dostavuva~ot ne mo`e da doznae vo koe mesto odnosno stan se odselile, sudot }e opredeli site natamo{ni dostavuvawa vo postapkata za taa stranka da se vr{at so prika~uvawe na pismenoto na oglasnata tabla na sudot.

Dostavuvaweto se smeta za izvr{eno po istekot na osum dena od denot na prika~uvaweto na pismenoto na oglasnata tabla na sudot.

Koga polnomo{nikot odnosno polnomo{nikot za primawe na pismena do dostavuvaweto na vtorostepenata odluka so koja se okon~uva postapkata go promeni svoeto `iveali{te ili stanot, a za toa ne }e go izvesti sudot, dostavuvaweto }e se izvr{i kako da ne e ni nazna~en polnomo{nik.

Polnomo{nik za primawe na pismena

^len 135

Strankata ili nejziniot zakonski zastapnik {to se nao|aat vo stranstvo, a nemaat polnomo{nik vo Republika Makedonija, sudot }e gi povika vo primeren rok da postavat polnomo{nik za primawe na pismena vo Republika Makedonija. Ako strankata ili nejziniot zakonski zastapnik ne nazna~at takov polnomo{nik, sudot na strankata na nejzin tro{ok }e i nazna~i privremen zastapnik ovlasten za primawe na pismena i za toa }e ja izvesti strankata odnosno nejziniot zakonski zastapnik.

^len 136

Ako pove}e lica zaedni~ki tu`ba, a nemaat zaedni~ki zakonski zastapnik odnosno polnomo{nik, sudot mo`e da gi povika vo opredelen rok da imenuvaat zaedni~ki polnomo{nik za primawe na pismena. Istovremeno sudot }e gi izvesti tu`itelite kog od niv }e go smeta za zaedni~ki polnomo{nik za primawe na pismena ako tie samite ne imenuvaat takov polnomo{nik.

Odredbata od stav 1 na ovoj ~len }e se primenuva i koga pove}e lica se tu`eni kako edinistveni soparni~ari.

Utvrduvawe na adresata

^len 137

Ako strankata ne e vo mo`nost sama da ja doznae adresata na liceto do koe pismenoto treba da se dostavi sudot }e nastojuva od nadle`niot organ na upravata ili na drug na~in da gi dobie potrebnite podatoci.

 

 

Dostavnica

^len 138

Potvrdata za izvr{enoto dostavuvawe (dostavnica) ja potpi{uvaat prima~ot i dostavuva~ot. Prima~ot na dostavnicata so bukvi sam }e go napi{e denot na priemot.

Ako prima~ot e nepismen ili ne e vo sostojba da se potpi{e, dostavuva~ot }e go ispi{e negovoto ime i prezime i so bukvi denot na priemot, i }e stavi zabele{ka zo{to prima~ot ne stavil svoj potpis.

Ako prima~ot odbie da ja potpi{e dostavnicata, dostavuva~ot toa }e go zabele`i na dostavnicata i }e go ispi{e so bukvi denot na predavaweto, i so toa se smeta deka dostavuvaweto e izvr{eno.

Ako dostavuvaweto e izvr{eno spored odredbata na ~len 131 stav 2 od ovoj zakon, na dostavnicata pokraj potvrdata za priemot na pismenoto }e se nazna~i deka prethodelo pismeno izvestuvawe.

Koga spored odredbite na ovoj zakon pismenoto mu e predadeno na drugo lice, a ne na ona do koe pismenoto trebalo da se dostavi, na dostavnicata dostavuva~ot }e go nazna~i odnosot na tie dve lica.

Ako na dostavnicata e neto~no nazna~en datumot na dostavuvaweto, }e se smeta deka dostavuvaweto e izvr{eno onoj den koga e predadeno pismenoto.

Ako dostavnicata is~eznala, dostavuvaweto mo`e da se doka`uva i na drug na~in.

Razgleduvawe i prepi{uvawe na spisi

^len 139

Strankite imaat pravo da gi razgleduvaat i prepi{uvaat spisite na postapkata vo koja u~estvuvaat.

Na drugite lica {to imaat opravdan interes mo`e da im se dozvoli razgleduvawe i prepi{uvawe na oddelni spisi. Koga postapkata e vo tek, dozvola dava pretsedatelot na sovetot, a koga postapkata e zavr{ena, pretsedatelot na sudot odnosno rabotnikot vo sudot {to toj }e go opredeli.

 

 

G l a v a e d i n a e s e t t a

TRO[OCI NA POSTAPKATA

Parni~ni tro{oci

^len 140

Parni~nite tro{oci gi so~inuvaat izdatocite storeni vo tekot ili po povod postapkata.

Parni~nite tro{oci ja opfa}aat i nagradata za rabota na advokatite i na drugite lica na koi zakonot im priznava pravo na nagrada.

^len 141

Sekoja stranka prethodno sama gi podnesuva tro{ocite {to gi predizvikala so svoeto dejstvija.

Sudot nema da postapuva po tu`ba nitu da prezeme drugo dejstvie za koi ne e platena sudskata taksa.

^len 142

Koga strankata }e predlo`i izveduvawe na dokazi dol`na e po nalog na sudot odnapred da go polo`i iznosot potreben za namiruvawe na tro{ocite {to }e nastanat po povod izveduvaweto na dokazi.

Koga izveduvawe na dokazi }e predlo`at obete stranki, ili koga sudot }e go opredeli toa po slu`bena dol`nost, sudot }e opredeli iznosot potreben za namiruvawe na tro{ocite da go polo`at obete stranki na ednakvi delovi. Ako sudot opredelil izveduvawe na dokazi po slu`bena dol`nost mo`e da opredeli iznosot da go polo`i samo ednata stranka. Vo toj slu~aj sudot, so ogled na site okolnosti, po svoe ubeduvawe }e oceni od kakvo zna~ewe e toa {to strankata vo rokot ne go polo`ila iznosot potreben za namiruvawe na tro{ocite.

Sudot }e se otka`e od izveduvaweto na dokazi ako iznosot potreben za namiruvawe na tro{ocite ne bide polo`en vo rokot {to }e go opredeli sudot.

Po isklu~ok od odredbata na stav 3 od ovoj ~len, ako sudot po slu`bena dol`nost opredeli izveduvawe na dokazi zaradi utvrduvawe na faktite vo vrska so primenata na ~len 3 stav 3 od ovoj zakon, a strankite ne go polo`at opredeleniot iznos, tro{ocite za izveduvawe na dokazi }e se isplatat od sredstvata na sudot.

^len 143

Strankata koja vo celost }e ja zagubi parnicata e dol`na na srpotivnata stranka i na nejziniot zame{uva~ da im gi nadomesti tro{ocite.

Ako strankata delumno uspee vo parnicata, sudot mo`e so ogled na postignatiot uspeh da opredeli sekoja stranka da gi podnesuva svoite tro{oci ili ednata stranka da i nadomesti na drugata i na zame{uva~ot srazmeren del od tro{ocite.

Sudot mo`e da odlu~i ednata stranka da gi nadomesti site tro{oci {to sprotivnata stranka i nejziniot zame{uva~ gi imala ako sprotivnata stranka ne uspeala samo vo srazmerno nezna~itelen del od svoeto barawe, a poradi toj del ne nastanale posebni tro{oci.

Sprema rezultatot na doka`uvaweto sudot }e odlu~i dali tro{ocite od ~len 142 stav 4 od ovoj zakon }e gi podnesuva ednata ili obete stranki ili tro{ocite }e padnat na tovar na sredstvata na sudot.

^len 144

Pri odlu~uvaweto koi tro{oci }e i se nadomestat na strankata sudot }e gi zeme predvid samo onie tro{oci {to bile potrebni zaradi vodewe na parnicata. Za toa koi tro{oci bile potrebni, kako i za viso~inata na tro{ocite, odlu~uva sudot ocenuvaj}i gi gri`livo site okolnosti.

Ako e propi{ana tarifa za nagrada na advokati ili za drugi tro{oci, ovie tro{oci }e se odmerat spored taa tarifa.

^len 145

Strankata e dol`na nezavisno od ishodot na parnicata da i gi nadomesti na sprotivnata stranka tro{ocite {to gi predizvikala po svoja vina ili slu~aj {to i se slu~il nejze.

Sudot mo`e da odlu~i zakonskiot zastapnik ili polnomo{nik na strankata da i gi nadomesti na sprotivnata stranka tro{ocite {to gi predizvikal po svoja vina.

^len 146

Ako tu`eniot ne dal povod za tu`ba i ako vo odgovor na tu`bata odnosno na podgotvitelnoto ro~i{te, a ako ne se odr`uva podgotvitelno ro~i{te toga{ na glavnata rasprava pred da se vpu{ti vo raspravawe za glavnata rabota, go priznal tu`benoto barawe, tu`itelot }e mu gi nadomesti parni~nite tro{oci na tu`eniot.

^len 147

Tu`itelot koj }e ja povle~e tu`bata e dol`en na sprotivnata stranka da i gi nadomesti parni~nite tro{oci, osven ako do povlekuvaweto na tu`bata do{lo vedna{ po ispolnuvaweto na baraweto od strana na tu`eniot.

Strankata koja }e se otka`e od praven lek e dol`na na sprotivnata stranka da i gi nadomesti tro{ocite nastanati po povod pravniot lek.

^len 148

Sekoja stranka gi podnesuva svoite tro{oci ako postapkata e zavr{ena so sudsko poramnuvawe, a vo poramnuvaweto ne e dogovoreno poinaku.

Tro{ocite za poramnuvaweto koe e obideno (~len 309), no ne uspealo vleguvaat vo parni~nite tro{oci.

^len 149

Ako vo izla~na parnica bide usvoeno tu`benoto barawe za izla~uvawe na predmeti, a sudot utvrdi deka tu`eniot kako doveritel vo izvr{nata postapka imal opravdani pri~ini da smeta deka ne postojat prava na treti lica vrz ovie predmeti, }e opredeli sekoj stranka da gi podnesuva svoite tro{oci.

 

^len 150

Soparni~arite gi podnesuvaat tro{ocite na ednakvi delovi.

Ako postoi zna~itelna razlika vo pogled na nivniot udel vo predmetot na sporot, sudot srazmerno na toj udel }e opredeli kolkav del od tro{ocite }e nadomesti sekoj od soparni~arite.

Soparni~arite koi solidarno se odgovorni vo glavnata rabota odgovaraat solidarno i za tro{ocite dosudeni na sprotivnata strana.

Za tro{ocite predizvikani so posebni parni~ni dejstvija na oddelni soparni~ari drugite soparni~ari ne odgovaraat.

^len 151

Koga narodniot pravobranitel odnosno javniot obvinitel u~estvuva vo postapkata kako stranka, toj ima pravo na nadomest na tro{ocite spored odredbite od ovoj zakon, no ne i pravo na nagrada.

Tro{ocite {to spored odredbite na ovoj zakon bi trebalo da gi podnesuva narodniot pravobranitel odnosno javniot obvinitel }e se isplatat od sredstvata na sudot.

Sekoja stranka gi podnesuva svoite tro{oci {to nastanale so u~estvuvawe na narodniot pravobranitel odnosno na javniot obvinitel vo postapkata (~len 189 i 190).

Tro{ocite {to narodniot pravobranitel odnosno javniot obvinitel gi imal po povod svoeto u~estvuvawe vo postapkata (~len 189 i 190), pa|aat vrz tovar na sredstvata na narodniot pravobranitel odnosno javnoto obvinitelstvo.

^len 152

Odredbite za tro{ocite se primenuvaat i vrz strankite {to gi zastapuva javnoto pravobranitelstvo. Vo toj slu~aj tro{ocite na postapkata go opfa}aat i iznosot {to na strankata bi i se priznal na ime nagrada na advokat.

^len 153

Za nadomest na tro{ocite odlu~uva sudot na opredeleno barawe od strankata, bez raspravawe.

Strankata e dol`na vo baraweto opredeleno da gi navede tro{ocite za koi bara nadomest.

Baraweto za nadomest na tro{ocite strankata e dol`na da go stavi najdoca do zavr{uvaweto na raspravaweto koe mu prethodi na odlu~uvaweto za tro{ocite, a ako se raboti za donesuvawe na odluka bez prethodno raspravawe, strankata e dol`na baraweto za nadomest na tro{ocite da go stavi vo predlogot za koj treba da odlu~i sudot.

Za baraweto za nadomest na tro{ocite sudot }e odlu~i vo presudata ili re{enieto so koe se zavr{uva postapkata pred toj sud.

Vo slu~aj na usno objavuvawe na presudata ili na re{enieto so koe se nalaga nadomest na tro{ocite, sudot mo`e da odlu~i iznosot na tro{ocite da go odmeri vo pismeno izrabotena presuda odnosno re{enie ako re{enieto treba da se dostavi do strankite.

Vo tekot na postapkata sudot so posebno re{enie }e odlu~i za nadomest na tro{ocite samo koga pravoto na nadomest na tro{ocite ne zavisi od odlukata za glavnata rabota.

Vo slu~ajot od ~len 147 na ovoj zakon, ako povlekuvaweto na tu`bata ili otka`uvaweto od praven lek ne e izvr{eno na raspravata, barawe za nadomest na tro{ocite mo`e da se stavi vo rok od petnaeset dena po priemot na izvestuvaweto za otka`uvaweto.

^len 154

Vo delumna presuda ili vo me|upresuda sudot mo`e da izre~e deka odlukata za tro{ocite se ostava za podocne`nata presuda.

^len 155

Koga sudot }e go otfrli ili odbie pravniot lek, }e odlu~i i za tro{ocite nastanati vo postapkata po povod toj praven lek.

Koga sudot }e ja preina~i odlukata protiv koja e podnesen praven lek ili }e ja ukine taa odluka i }e ja otfrli tu`bata, }e odlu~i za tro{ocite na celata postapka.

Koga }e se ukine odlukata protiv koja e podnesen praven lek i predmetot }e se vrati na povtorno sudewe, }e se ostavi za tro{ocite na postapkata po povod pravniot lek da se odlu~i vo kone~nata odluka.

Sudot mo`e da postapi spored odredbata na stav 3 od ovoj ~len i koga odlukata protiv koja e podnesen praven lek }e se ukine samo delumno.

^len 156

Odlukata za tro{ocite sodr`ana vo presudata mo`e da se napa|a samo so `alba na re{enie ako istovremeno ne se napa|a i odlukata za glavnata rabota.

Ako ednata stranka ja napa|a presudata samo vo pogled na tro{ocite, a drugata vo pogled na glavnata rabota, povisokiot sud so edna odluka }e odlu~i za obata pravni leka.

Tro{oci vo postapkata za obezbeduvawe

na dokazi

^len 157

Tro{ocite na postapkata za obezbeduvawe na dokazi gi podnesuva strankata koja podnela predlog za obezbeduvawe na dokazi. Taa e dol`na da i gi nadomesti i tro{ocite na sprotivnata stranka odnosno na nazna~eniot privremen zastapnik.

Ovie tro{oci strankata mo`e dopolnitelno da gi ostvaruva kako del od parni~nite tro{oci, sprema uspehot vo postapkata.

Osloboduvawe od pla}awe na tro{ocite

na postapkata

^len 158

Sudot }e ja oslobodi od pla}awe na tro{ocite na postapkata strankata koja spored svojata op{ta imotna sostojba ne e vo mo`nost da gi podnesuva ovie tro{oci bez {teta za nu`nata izdr{ka svoja i na svoeto semejstvo.

Osloboduvaweto od pla}awe na tro{ocite na postapkata opfa}a osloboduvawe od pla}awe na taksi i osloboduvawe od polagawe na avans za tro{ocite na svedocite,ve{tacite, za uvid i za sudskite oglasi.

Sudot mo`e da ja oslobodi strankata samo od pla}awe na taksi ako so pla}aweto na taksite zna~itelno bi bile namaleni sredstvata od koi se izdr`uva strankata i ~lenovite na nejzinoto semejstvo.

Pri donesuvaweto na odlukata za osloboduvawe od pla}awe na tro{ocite na postapkata sudot gri`livo }e gi oceni site okolnosti, a osobeno }e ja zeme predvid vrednosta na predmetot na sporot, brojot na licata {to gi izdr`uva strankata i prihodite {to gi imaat strankite i ~lenovite na nejzinoto semejstvo.

^len 159

Odlukata za osloboduvawe od pla}awe na tro{ocite na postapkata ja donesuva prvostepeniot sud na predlog na strankata.

Strankata e dol`na kon predlogot da podnese uverenie od nadle`niot organ na upravata za imotnata sostojba.

Vo uverenieto za imotnata sostojba mora da se nazna~i iznosot na danokot {to go pla}a doma}instvoto i oddelni ~lenovi na doma}instvoto kako i drugi izvori na nivnite prihodi i voop{to imotnata stostojba na strankata na koja i se izdava uverenieto.

Pobliski propisi za izdavawe na uverenija za imotnata sostojba donesuva organot opredelen so poseben propis.

Koga e toa potrebno i samiot sud mo`e po slu`bena dol`nost da pribavi potrebni podatoci i izvestuvawa za imotnata sostojba na strankata koja bara osloboduvawe, a mo`e za toa da ja soslu{a i sprotivnata stranka.

Protiv re{enieto na sudot so koe se usvojuva predlogot na strankata ne e dozvolena `alba.

^len 160

Koga strankata napolno e oslobodena od pla}awe na tro{ocite na postapkata (~len 158 stav 2), prvostepeniot sud na nejzino barawe }e opredeli da ja zastapuva polnomo{nik, ako toa e nu`no zaradi za{tita na pravata na strankata.

Strankata na koja i e nazna~en polnomo{nik se osloboduva od pla}awe na fakti~nite izdatoci i nagradata na nazna~eniot polnomo{nik.

Za polnomo{nik se nazna~uva advokat, no ako vo sedi{teto na sudot nema dovolno advokati, za polnomo{nik mo`e da se nazna~i i drugo lice so pravna podgotovka, sposobno da ja dade potrebnata pravna pomo{.

Polnomo{nikot od redot na advokatite go nazna~uva pretsedatelot na sudot, a ako poniskiot sud od prv stepen se nao|a vo sedi{teto na povisokiot sud od prv stepen, polnomo{nikot go opredeluva pretsedatelot na povisokiot sud od prv stepen.

Nazna~eniot polnomo{nik mo`e od opravdani pri~ini da bara da bide razre{en. Za toa odlu~uva von od glavnata rasprava pretsedatelot na sovetot, a na raspravata sovetot. Protiv odlukata na sudot so koja se razre{uva polnomo{nikot ne e dozvolena `alba.

Protiv re{enieto na sudot so koe se usvojuva baraweto na strankata za nazna~uvawe na polnomo{nikot ne e dozvolena `alba.

^len 161

Koga strankata e napolno oslobodena od pla}awe na tro{ocite na postapkata (~len 158 stav 2), od sredstvata na sudot }e se isplati avans za tro{ocite na svedocite, ve{tacite, za uvid i za izdavawe na sudski oglas, kako i fakti~nite izdatoci na postaveniot polnomo{nik.

^len 162

Re{enieto za osloboduvawe od pla}awe na tro{ocite i za nazna~uvawe na polnomo{nikot prvostepeniot sud vo tekot na postapkata mo`e da go ukine ako utvrdi deka strankata e vo sostojba da gi podnesuva tro{ocite na postapkata. Pri toa sudot }e re{i dali strankata napolno ili delumno }e gi nadomesti i onie tro{oci i taksi od koi porano bila oslobodena, kako i fakti~nite izdatoci i nagradata na nazna~eniot polnomo{nik.

Prvenstveno }e se nadomestat iznosite isplateni od sredstvata na sudot.

^len 163

Taksite i tro{ocite isplateni od sredstvata na sudot, kako i fakti~nite izdatoci i nagradata na nazna~eniot polnomo{nik, pretstavuvaat del od parni~nite tro{oci.

Za nadomestot na ovie tro{oci od strana na protivnikot na strankata koja e oslobodena od pla}awe na tro{ocite na postapkata sudot }e odlu~i spored odredbite za nadomest na tro{ocite.

Taksite i tro{ocite isplateni od sredstvata na sudot gi naplatuva po slu`bena dol`nost prvostepeniot sud od strankata koja e dol`na da gi nadomesti.

Ako protivnikot na strankata koja e oslobodena od pla}awe na tro{ocite na postapkata e osuden da gi nadomesti parni~nite tro{oci, a }e se utvrdi deka toj ne e vo sostojba da gi plati tie tro{oci, sudot mo`e dopolnitelno da opredeli tro{ocite od stav 1 na ovoj ~len da gi plati vo celost ili delumno strankata koja e osloboden aod pla}awe na tro{ocite na postapkata od ona {to i e dosudeno. So toa ne se giba vo pravoto na ovaa stranka za ona {to go platila da bara nadomest od protivnikot.

^len 164

Nadomestot na tro{ocite na parni~nata postapka {to }e nastanat pred sudovite vo Republika Makedonija, go utvrduva so pravilnik Ministerot za pravda.

 

G l a v a d v a n a e s e t t a

PRAVNA POMO[

^len 165

Sudovite se dol`ni da uka`uvaat eden na drug pravna pomo{ vo parni~nata postapka.

Ako zamoleniot sud ne e nadle`en da go izvr{i dejstvieto za koe e zamolen, }e mu ja otstapi molbata na nadle`niot sud odnosno na drug dr`aven organ i za toa }e go izvesti sudot, od koj ja primil molbata, a ako nadle`niot sud, odnosno dr`avniot organ ne e poznat, }e ja vrati molbata.

^len 166

Sudovite }e im uka`uvaat pravna pomo{ na stranski sudovi vo slu~aite predvideni so me|unaroden dogovor, kako i koga postoi zaemnost vo uka`uvaweto na pravna pomo{. Vo slu~aj na somnevawe za postoewe na zaemnost, objasnenie dava Ministerot za pravda.

Sudot }e odbie da mu dade pravna pomo{ na stranski sud ako se bara izvr{uvawe na dejstvie koe mu e sprotivno na javniot poredok na Republika Makedonija. Vo takov slu~aj sudot nadle`en za uka`uvawe na pravna pomo{ po slu`bena dol`nost }e go dostavi predmetot do Vrhovniot sud.

Odredbite na ~len 165 stav 2 od ovoj zakon va`at i za postapuvawe so molba na stranski sud.

^len 167

Sudovite im uka`uvaat pravna pomo{ na stranskite sudovi na na~in predviden vo doma{niot zakon. Dejstvieto koe e predmet na molba na stranskiot sud mo`e da se izvr{i i na na~in koj go bara stranskiot sud, ako takvata postapka ne mu e sprotivna na javniot poredok na Republika Makedonija.

^len 168

Ako so me|unaroden dogovor ne e opredeleno ne{to drugo, sudovite }e gi zemaat vo postapkata molbite za pravna pomo{ na stranskite sudovi samo ako se dostaveni po diplomatski pat i ako molbata i prilozite se sostaveni na makedonski jazik ili ako e prilo`en zaveren prevod na toj jazik.

^len 169

Ako so me|unaroden dogovor ne e opredeleno ne{to drugo, molbite na doma{nite sudovi za pravna pomo{ se dostavuvaat do stranskite sudovi po diplomatski pat. Molbite i prilozite moraat da bidat sostaveni na jazikot na zamolenata dr`ava ili kon niv mora da bide prilo`en nivni zaveren prevod na toj jazik.

 

D e l v t o r i

TEK NA POSTAPKATA

A. Postapka pred prvostepeniot sud

G l a v a t r i n a e s e t t a

TU@BA

^len 170

Parni~nata postapka se poveduva so tu`ba.

Sodr`ina na tu`bata

^len 171

Tu`bata treba da sodr`i opredeleno barawe vo pogled na glavnata rabota i na sporednite barawa, fakti vrz koi tu`itelot go zasnova baraweto, dokazi so koi se utvrduvaat ovie fakti, kako i drugi podatoci {to mora da gi ima sekoj podnesok (~len 95).

Koga sostavot na sudot ili pravoto na izjavuvawe revizija zavisi od vrednosta na predmetot na sporot, a predmet na tu`benoto barawe ne e pari~en iznos, tu`itelot e dol`en vo tu`bata da ja nazna~i vrednosta na predmetot na sporot.

Sudot }e postapi spored tu`bata i koga tu`itelot ne go navel pravniot osnov na tu`benoto barawe, a ako tu`itelot go navel pravniot osnov, sudot ne e vrzan za nego.

 

Tu`ba za utvrduvawe

^len 172

Tu`itelot mo`e vo tu`bata da bara sudot samo da go utvrdi postoeweto odnosno nepostoeweto na nekoe pravo ili praven odnos, ili vistinitost odnosno nevistinitost na nekoja isprava.

Vakva tu`ba mo`e da se podnese koga toa so posebni propisi e predvideno, koga tu`itelot ima praven interes sudot da go utvrdi postoeweto odnosno nepostoeweto na nekoe pravo ili praven odnos, ili vistinitost, odnosno nevistinitost na nekoja isprava pred vtasanosta na baraweto za ~inewe od istiot odnos, ili koga tu`itelot ima nekoj drug praven interes za podnesuvawe na vakva tu`ba.

Ako odlukata za sporot zavisi od toa dali postoi ili ne postoi nekoj praven odnos koj vo tekot na parnicata stanal sporen, tu`itelot mo`e pokraj postojnoto barawe da istakne i tu`beno barawe sudot da utvrdi deka takov odnos postoi odnosno deka ne postoi, ako sudot pred koj te~e parnicata e nadle`en za takvo barawe.

Istaknuvaweto na barawe vo smisla na odredbata na stav 3 od ovoj ~len nema da se smeta kako preina~uvawe na tu`bata.

Izstaknuvawe na pove}e tu`beni barawa

vo edna tu`ba

^len 173

Vo edna tu`ba tu`itelot mo`e da istakne pove}e barawa protiv istiot tu`en koga site barawa se povrzani so istiot fakti~en i praven osnov. Ako barawata ne se povrzani so istiot faki~en i praven osnov, tie mo`at da se istaknat vo edna tu`ba protiv ist tu`en samo koga istiot sud stvarno e nadle`en za sekoe od ovie barawa, i koga za site barawa e odpredelen ist vid postapka.

Tu`itelot mo`e dve ili pove}e tu`beni barawa vo me|usebna vrska da gi istakne vo edna tu`ba i taka sudot da go usvoi slednoto od tie barawa ako najde deka ona {to pred nego e istaknato ne e osnovano.

Barawata spored stav 2 na ovoj ~len mo`at da se istaknat vo edna tu`ba samo ako sudot stvarno e nadle`en za sekoe od istaknatite barawa i ako za site barawa e opredelen ist vid postapka.

Ako za nekoi od barawata istaknati vo istata tu`ba treba da sudi sovet, a za drugi sudija poedinec na istiot sud, za site barawa }e sudi sovet.

 

Protivtu`ba

^len 174

Tu`eniot mo`e do zaklu~uvaweto na glavnata rasprava pred sudot kaj istiot sud da podnese protivtu`ba, ako baraweto na protivtu`bata e vo vrska so tu`benoto barawe, ili ako tie barawa mo`at da se prebijat, ili ako so protivtu`bata se bara utvrduvawe na nekoe pravo ili praven odnos od ~ie postoewe ili nepostoewe zavisi vo celost ili delumno odlukata za tu`benoto barawe.

Protivtu`bata mo`e da se podnese i koga za baraweto od protivtu`bata treba da sudi istiot sud vo drug sostav.

Preina~uvawe na tu`bata

^len 175

Tu`itelot do zaklu~uvaweto na glavnata rasprava mo`e da ja preina~i tu`bata.

Po dostavuvaweto na tu`bata do tu`eniot, za preina~uvawe na tu`bata e potrebna soglasnost od tu`eniot, no i koga tu`eniot se protivi sudot mo`e da dozvoli preina~uvawe ako smeta deka toa bi bilo celesoobrazno za kone~no re{avawe na odnosite me|u strankite.

]e se smeta deka postoi soglasnost na tu`eniot za preina~uvawe na tu`bata ako toj se vpu{ti vo raspravawe za glavnata rabota po preina~enata tu`ba, a pred toa ne mu se protivel na preina~uvaweto.

Ako parni~niot sud za preina~enata tu`ba stvarno e nenadle`en, predmetot }e mu go dostavi do nadle`niot sud koj, ako tu`eniot mu se protivi na preina~uvaweto, }e re{i dali e dozvoleno preina~uvawe.

Na na~in predviden od stav 4 na ovoj ~len }e se postapi i vo slu~aj koga po preina~enata tu`ba treba da sudi istiot sud vo drug sostav (~len 18).

Koga sudot }e dozvoli preina~uvawe na tu`bata, e dol`en na tu`eniot da mu ostavi vreme potrebno da mo`e da se podgotvi za raspravawe po preina~enata tu`ba, ako za toa nema dovolno vreme. Na ist na~in }e postapi sudot ako tu`eniot {to ne mu se protivi na preina~uvaweto pobara da mu se ostavi potrebno vreme zaradi podgotvuvawe.

Ako tu`bata e preina~ena na ro~i{te na koe tu`eniot ne e prisuten sudot }e go odlo`i ro~i{teto i }e dostavi do tu`eniot prepis na zapisnikot od toa ro~i{te.

Protiv re{enieto so koe se usvojuva preina~uvaweto na tu`bata ne e dozvolena posebna `alba.

^len 176

Preina~uvawe na tu`ba e promena na identi~nosta na baraweto, zgolemuvawe na postojnoto ili istaknuvawe na drugo barawe pokraj postojnoto.

Ako tu`itelot ja preina~uva tu`bata taka {to, poradi okolnostite {to nastanale po podnesuvaweto na tu`bata, bara od istiot fakti~en odnos drug predmet ili pari~en iznos, tu`eniot na takvo preina~uvawe ne mo`e da mu se protivi.

Tu`bata ne e preina~ena ako tu`itelot go promenil pravniot osnov na tu`benoto barawe, ako go namalil tu`benoto barawe, ili ako promenil, dopolnil ili ispravil oddelni navodi, taka {to poradi toa tu`benoto barawe ne e promenoto.

^len 177

Tu`itelot mo`e se do zaklu~uvaweto na glavnata rasprava da ja preina~i svojata tu`ba i taka {to namesto prvobitno tu`eniot }e tu`i drugo lice.

Za preina~uvawe na tu`ba vo smisla na stav 1 od ovoj ~len e potrebna soglasnost od liceto koe treba da stapi vo parnicata namesto tu`eniot, a ako tu`eniot ve}e se vpu{til vo raspravawe za glavnata rabota, potrebna e i soglasnost od tu`eniot.

Liceto {to stapuva vo parnicata namesto tu`eniot mora da ja primi parnicata vo onaa sostojba v koja se nao|a taa vo momnetot koga stapuva vo nea.

Povlekuvawe na tu`ba

^len 178

Tu`itelot mo`e da ja povle~e tu`bata bez soglasnost od tu`eniot pred da se vpu{ti tu`eniot za raspravawe za glavnata rabota.

Tu`bata mo`e da se povle~e i podocna, sî do zaklu~uvaweto na glavnata rasprava, ako tu`eniot se soglasi so toa. Ako tu`eniot vo rok od petnaeset dena od denot na izvestuvaweto za povlekuvaweto na tu`bata ne se izjasni za toa, }e se smeta deka se soglasil so povlekuvaweto.

Povle~enata tu`ba se smeta kako da ne bila ni podnesena i mo`e povtorno da se podnese.

Postoewe na parnica

^len 179

Parnicata po~nuva da te~e so dostavuvaweto na tu`bata do tu`eniot.

Vo pogled na baraweto {to go postavila strankata vo tekot na postapkata, parnicata po~nuva da te~e od momentot koga za toa barawe e izvestena sprotivnata stranka.

Dodeka te~e parnicata, vo pogled na istoto barawe ne mo`e da se povede nova parnica me|u istite stranki, a ako takva parnica bide povedena, sudot }e ja otfrli tu`bata.

Sudot vo tekot na celata postapka po slu`bena dol`nost }e vnimava dali ve}e te~e druga parnica za isto barawe me|u isti stranki.

^len 180

Ako nekoja od strankite ottu|i predmet ili pravo za koe te~e parnica, toa ne pre~i da se dovr{i parnicata me|u istite stranki.

Liceto {to go pribavilo predmetot ili pravoto za koe te~e parnicata mo`e da stapi vo parnicata namesto tu`itelot odnosno tu`eniot, samo ako so toa se soglasat obete stranki.

 

 

G l a v a ~ e t i r i n a e s e t t a

SOPARNI^ARI

^len 181

Pove}e lica mo`at so edna tu`ba da tu`at odnosno da bidat tu`eni (soparni~ari):

1) ako vo pogled na predmetot na sporot se vo pravna zaednica ili ako nivnite prava odnosno obvrski proizleguvaat od ist fakti~en i praven osnov;

2) ako predmet na sporot se barawa odnosno obvrski od ist vid {to se zasnovaat vrz su{testveno istoviden fakti~en i praven osnov iako postoi stvarna i mesna nadle`nost na istiot sud za sekoe barawe i za sekoj tu`en;

3) ako toa e opredeleno so drug zakon.

Do zaklu~uvaweto na glavnata rasprava, pod uslovite od stav 1 na ovoj ~len, pokraj tu`itelot mo`e da pristapi nov tu`itel, ili tu`bata mo`e da bide pro{irena na nov tu`en so negova soglasnost.

Liceto {to pristapuva kon tu`bata odnosno na koe se pro{iruva tu`bata, mora da ja primi parnicata vo onaa sostojba vo koja taa se nao|a koga toa stapuva vo nea.

^len 182

Tu`itelot mo`e so tu`ba da opfati dvajca ili pove}e tu`eni i taka {to }e bara tu`benoto barawe da bide usvoeno sprema sledniot tu`en za slu~aj da bide pravosilno odbien sprema onoj {to e naveden vo tu`bata pred nego.

Na na~inot predviden vo stav 1 na ovoj ~len, tu`itelot so tu`bata mo`e da opfati dvajca ili pove}e tu`eni, samo ako sprema sekoj od niv istaknuva isto barawe ili ako sprema oddelni od niv istaknuva razli~ni barawa {to se vo me|usebna vrska i ako istiot sud stvarno i mesno e nadle`en za sekoe od barawata.

^len 183

Liceto koe vo celost ili delumno bara predmet ili pravo za koe me|u drugi lica ve}e te~e parnica, mo`e pred sudot pred koj te~e parnicata da gi tu`i obete stranki so edna tu`ba, se dodeka postapkata ne }e se zavr{i pravosilno.

^len 184

Glavniot dol`nik i garantot mo`at da bide zaedni~ki tu`eni ako toa ne e vo sprotivnost so sodr`inata na dogovorot za garancija.

^len 185

Sekoj soparni~ar vo parnicata e samostojna stranka i negovite dejstvija ili propu{tawa ne im koristat nitu im {tetat na drugite soparni~ari.

^len 186

Ako spored zakonot ili poradi prirodata na pravniot odnos, sporot mo`e da se re{i na ednakov na~in sprema site soprani~ari (edinstveni soparni~ari), tie se smetaat kako edna parni~na stranka, taka {to vo slu~aj ako oddelni soparni~ari, propu{tat nekoe parni~no dejstvie, dejstvoto na parni~nite dejstvija {to gi izvr{ile drugi soparni~ari se protega i na onie {to ne gi prezele tie dejstvija.

^len 187

Ako rokovite za izvr{uvawe na opredeleno parni~no dejstvie za oddelni edinstveni soparni~ari istekuvaat vo razli~no vreme, toa parni~no dejstvie sekoj soparni~ar mo`e da go prezeme se dodeka makar i za eden od niv u{te te~e rokot za prezemawe na toa dejstvie.

^len 188

Sekoj soparni~ar ima pravo da podnesuva predlozi {to se odnesuvaat na tekot na parnicata.

 

 

 

 

G l a v a p e t n a e s e t t a

U^ESTVO NA TRETI LICA

VO PARNICATA

U~estvo na narodniot pravobranitel

^len 189

Koga narodniot pravobranitel vrz osnova na zakonsko ovlastuvawe u~estvuva vo parnica koja te~e me|u drugi lica e ovlasten vo granicite na tu`benoto barawe da predlaga da se utvrdat i faktite {to strankite ne gi navele i da se izvedat dokazi {to strankite ne gi predlo`ile, kako i da izjavuva pravni lekovi.

Svoeto u~estvuvawe vo postapkata narodniot pravobranitel go prijavuva so podnesok do sudot pred koj se vodi parnica me|u drugi lica.

Ako smeta deka postojat zakonski uslovi za u~estvuvawe na narodniot pravobranitel vo parnicata i deka negovoto u~estvo e potrebno, sudot za toa }e go izvesti narodniot pravobranitel i }e mu opredeli rok vo koj mo`e da go prijavi svoeto u~estvuvawe. Dodeka toj rok ne iste~e, sudot }e zastane so postapkata, no narodniot pravobranitel mo`e i po istekot na toj rok da go koristi svoeto pravo od stav 1 na ovoj ~len.

Sudot }e go povikuva narodniot pravobranitel koj u~estvuva vo parnicata na site ro~i{ta i }e mu gi dostavuva site odluki protiv koi e dozvolen praven lek.

U~estvo na javniot obvinitel

^len 190

Ako postoi somnevawe deka edna ili obete stranki gi koristat svoite prava vo postapkata za da ja onevozmo`at primenata na prisilnite propisi so op{testveni sredstva ili za da gi izbegnat finansiskite obvrski sprema zaednicata, ili da ja onevozmo`at primenata na prisilnite odredbi od me|unaroden dogovor, nadle`niot javen obvinitel ima pravo da u~estvuva vo takva parnica koja te~e me|u drugi lica.

Vo pogled na u~estvuvaweto na javniot obvinitel vo parnicata koja te~e me|u drugi lica vo smisla na odredbata na stav 1 od ovoj ~len, soglasno }e se primenuvaat odredbite na ~len 189 od ovoj zakon.

U~estvo na zame{uva~

^len 191

Lice koe ima praven interes vo parnica {to te~e me|u drugi lica edna od strankite da uspee, mo`e da i se pridru`i na ovaa stranka.

Zame{uva~ot mo`e da stapi vo parnicata vo tekot na celata postapka sî do pravosilnosta na odlukata za tu`beno barawe, kako i vo tekot na postapkata prodol`ena so podnesuvawe na vonreden praven lek.

Izjavata za stapuvawe vo parnica zame{uva~ot mo`e da ja dade na ro~i{teto ili so pismen podnesok.

Podnesokot na zame{uva~ot se dostavuva do obete parni~ni stranki, a ako izjavata na zame{uva~ot e dadena na ro~i{te prepisot na odnosniot del od zapisnikot }e se dostavi samo do onaa stranka koja izostanala od ro~i{teto.

^len 192

Sekoja stranka mo`e na zame{uva~ot da mu go ospori pravoto da u~estvuva vo postapkata i da predlo`i da se odbie zame{uva~ot, a sudot mo`e i bez izjasnuvawe na strankite da go odbie u~estvoto na zame{uva~ot ako utvrdi deka ne postoi praven interes na zame{uva~ot.

Do pravosilnosta na re{enieto so koe se odbiva u~estvoto na zame{uva~ot, zame{uva~ot mo`e da u~estvuva vo postapkata i negovite parni~ni dejstvija ne mo`at da se isklu~at.

Protiv odlukata na sudot so koja se prifa}a u~estvoto na zame{uva~ot ne e dozvolena posebna `alba.

^len 193

Zame{uva~ot mora da ja primi parnicata vo onaa sostojba vo koja se nao|a vo momentot koga }e se zame{a vo parnicata. Vo natamo{niot tek na parnicata, toj e ovlasten da stava predlozi i da gi prezema site drugi parni~ni dejstvija vo rokovi vo koi tie dejstvija bi mo`ela da gi prezema strankata na koja i se pridru`il.

Koga zame{uva~ot stapil vo parnicata do pravosilnosta na odlukata za tu`beno barawe, ovlasten e da podnese i vonreden praven lek.

Ako zame{uva~ot podnese praven lek, primerok od negoviot podnesok }e se dostavi i d strankata na koja i se pridru`il.

Parni~nite dejstvija na zame{uva~ot za strankata na koja i se pridru`il imaat pravno dejstvo ako ne se vo sprotivnost so nejzinite dejstvija.

Po soglasnost na obete parni~ni stranki zame{uva~ot mo`e da stapi vo parnicata kako stranka namesto na strankata na koja i se pridru`il.

^len 194

Ako pravnoto dejstvo na presudata treba da se odnesuva i na zame{uva~ot, toj ima polo`ba na edinstven soparni~ar (~len 186).

Zame{uva~ot so polo`ba na edinstven soparni~ar mo`e da podnese vonreden praven lek i vo parnicata vo koja do nastapuvaweto na pravosilnosta na odlukata za tu`benoto barawe ne u~estvuval kako zame{uva~.

Imenuvawe na prethodnik

^len 195

Liceto {to e tu`eno kako dr`atel na nekoj predmet ili korisnik na nekoe pravo, a tvrdi deka predmetot go dr`i ili pravoto go vr{i od ime na treto lice mo`e, najdocna na podgotvitelnoto ro~i{te, a ako ova ne e odr`ano toga{ na glavnata rasprava pred da se vpu{ti vo raspravawe za glavnata rabota, da go povika preku sudot toa treto lice (prethodnik), namesto nego da stapi kako stranka vo parnicata.

Soglasnost na tu`itelot namesto tu`eniot vo parnicata da stapi prethodnikot e potrebna samo ako tu`itelot protiv tu`eniot istaknuva i takvi barwa koi ne zavisat od toa dali tu`eniot od imeto na prethodnikot go dr`i predmetot ili go vr{i pravoto.

Ako prethodnikot koj uredno e povikan, ne dojde na ro~i{teto ili odbie da stapi vo parnicata, tu`eniot ne mo`e da se protivi da se vpu{ti v parnicata.

Izvestuvawe na treto lice

za parnicata

^len 196

Ako tu`itelot ili tu`eniot treba nekoe treto lice da go izvesti za zapo~natata parnica, za da se zasnova so toa izvesno gra|anskopravno dejstvo, tie mo`at, sî dodeka parnicata ne }e se dovr{i pravosilno, toa da go storat so podnesok preku parni~niot sud vo koj }e ja navedat pri~inata za izvestuvaweto i vo kakva sostojba se nao|a parnicata.

Strankata {to go izvestila tretoto lice za parnicata ne mo`e poradi toa da bara prekin na zapo~natata parnica,prodol`uvawe na rokovite ili odlagawe na ro~i{teto.

 

 

 

G l a v a { e s n a e s e t t a

PREKIN I MIRUVAWE NA POSTAPKATA

^len 197

Postapkata se prekinuva:

1) koga strankata }e umre ili }e ja zagubi parni~nata sposobnost, a nema polnomo{nik vo taa postapka;

2) koga zakonskiot zastapnik na strankata umre ili prestane negovoto ovlastuvawe za zastapuvawe, a strankata nema polnomo{nik vo postapkata;

3) koga strankata koja e pravno lice prestane da postoi odnosno koga nadle`niot organ pravosilno odlu~i za zabrana na rabotata;

4) koga nastapat pravnite posledici od otvarawe na ste~ajna postapka;

5) koga poradi vojna ili drugi pri~ini prestane rabotata vo sudot;

6) koga e toa opredeleno so drug zakon;

^len 198

Osven slu~aite posebno predvideni vo ovoj zakon, prekin na postapkata sudot }e opredeli;

1) koga odlu~i samiot da ne re{ava za prethodnoto pra{awe (~len 12);

2) koga strankata se nao|a na podra~je koe poradi vonredni nastani (poplavi i sli~no) e otse~eno od sudot.

Sudot mo`e da opredeli prekin na postapkata koga odlukata za tu`benoto barawe zavisi od toa dali e storen stopanski prestap ili dali e storeno krivi~no delo za koe se goni po slu`bena dol`nost, koj e storitelot i dali e toj odgovoren, a osobeno koga }e se pojavi somnevawe deka svedokot ili ve{takot dal la`en iskaz ili deka ispravata upotrebena kako dokaz e la`na.

^len 199

Prekinot na postapkata ima za posledica da prestanat da te~at site rokovi opredeleni za vr{ewe na parni~nite dejstvija.

Za vreme na traeweto na prekinot na postapkata sudot ne mo`e da prezema nikakvi dejstvija vo postapkata, no ako prekinot nastapil po zaklu~uvaweto na glavnata rasprava, sudot mo`e vrz osnova na taa rasprava da donese odluka.

Parni~nite dejstvija {to gi prezela ednata stranka dodeka trae prekinot na postapkata sprema drugata stranka nemaat nikakvo pravno dejstvo. Nivnoto dejstvo po~nuva duri otkako postapkata }e bide prodol`ena.

^len 200

Postapkata {to e prekinata od pri~inite navedeni vo ~len 197 to~ka 1 do 4 na ovoj zakon, }e se prodol`i koga naslednikot ili staratelot na ostavinata, noviot zakonski zastapnik, ste~ajniot upravnik ili pravnite sledbenici na pravnoto lice }e ja prezemat postapkata ili koga sudot na predlog od sprotivnata stranka }e gi povika da go storat toa.

Ako sudot ja prekinal postapkata od pri~inite navedeni vo ~len 198 stav 1 to~ka 1 i stav 2 na ovoj zakon, postapkata }e prodol`i koga pravosilno }e zavr{i postapkata pred sudot ili pred drug nadle`en organ, ili koga sudot }e najde deka pove}e ne postojat pri~ini da se ~eka na nejzino zavr{uvawe.

Vo site drugi slu~ai prekinatata postapka }e se prodol`i na predlog od strankata {tom }e prestanat pri~inite za prekinot.

Rokovite {to poradi prekinot na postapkata prestanale da te~at, za zainteresiranata stranka po~nuvaat da te~at vo celost, odnovo od denot koga sudot }e i go dostavi re{enieto za prodol`uvawe na postapkata.

Do strankata {to ne stavila predlog za prodol`uvawe na postapkata, re{enieto za prodol`uvawe na postapkata se dostavuva spored odredbite na ~len 131 od ovoj zakon.

^len 201

Miruvawe na postapkata nastapuva ako obete stranki pred zaklu~uvaweto na glavnata rasprava }e se spogodat, ili koga obete stranki }e izostanat od podgotvitelnoto ro~i{te ili od ro~i{teto za glavnata rasprava odnosno koga prisutnite stranki na ro~i{teto ne sakaat da raspravaat, kako i koga ednata stranka {to e uredno povikana }e izostane, a drugata }e predlo`i miruvawe, ili koga na ro~i{teto }e dojde samo tu`itelot pa ne }e prodol`i donesuvawe na presuda poradi izostanok.

Koga strankite se spogodile postapkata da miruva, toa miruvawe nastapuva od denot koga strankite za toa }e go izvestat sudot.

Miruvawe na postapkata nema da nastapi ako obete stranki izostanat od ro~i{eto za izveduvawe na dokazi pred pretsedatelot na sovetot ili zamoleniot sudija. Vo toj slu~aj ako strankite uredno se povikani, ro~i{teto }e se odr`i.

Ako vo istata postapka povtorno se ispolnat uslovite za miruvawe, }e se smeta deka tu`bata e povle~ena.

^len 202

Vo slu~aj na miruvawe na postapkata, nastapuvaat istite pravni posledici kako i kaj prekinot na postapkata, osven {to rokovite opredeleni so zakon ne prestanuvaat da te~at.

Postapkata miruva dodeka ednata stranka ne predlo`i da prodol`i postapkata. Vakov predlog ne mo`e da se stavi pred da iste~at tri meseci od denot koga nastapilo miruvaweto na postapkata.

Ako niedna stranka vo rok od ~etiri meseci od denot koga nastapilo miruvawe na postapkata, ne stavi predlog za prodol`uvawe na postapkata, se smeta deka tu`bata e povle~ena.

Vo re{enieto so koe se utvrduva miruvawe na postapkata }e se nazna~i od koj den miruva postapkata i }e se predupredat strankite na pravnite posledici od stav 1 do 3 na ovoj ~len.

^len 203

@albata protiv re{enieto so koe se utvrduva (~len 197) ili se opredeluva (~len 198) prekin na postapkata, kako i protiv re{enieto so koe se utvrduva miruvaweto na postapkata (~len 201) ne go zadr`uva izvr{uvaweto na re{enieto.

Ako sudot na ro~i{teto go odbil predlogot za prekin na postapkata i odlu~il postapkata vedna{ da prodol`i, protiv toa re{enie ne e dozvolena posebna `alba.

 

G l a v a s e d u m n a e s e t t a

DOKAZI I IZVEDUVAWE NA DOKAZI

Op{ti odredbi

^len 204

Sekoja stranka e dol`na da gi iznese faktite i da predlo`i dokazi vrz koi go zasnova svoeto barawe ili so koe gi pobiva navodite i dokazite na protivnikot.

^len 205

Doka`uvaweto gi opfa}a site fakti {to se va`ni za donesuvawe na odluka.

Koi dokazi }e se izvedat zaradi utvrduvawe na re{itelnite fakti re{ava sudot.

^len 206

Ne treba da se doka`uvaat faktite {to strankata gi priznala pred sudot vo tekot na parnicata, no sudot mo`e da naredi da se doka`uvaat i vakvi fakti ako smeta deka strankata so nivnoto priznavawe odi kon toa da raspolaga so barawe so koe ne mo`e da se raspolaga (~len 3 stav 3).

Sudot zemaj}i gi predvid site okolnosti, spored svoe ubeduvawe }e oceni dali }e go zeme za priznaen ili osporen faktot {to strankata prvin go priznala, a potoa napolno ili delumno go porekla ili go ograni~ila priznavaweto so dodavawe na drugi fakti.

Faktite ~ie postoewe zakonot go pretpostavuva ne treba da se doka`uvaat, no mo`e da se doka`uva deka ovie fakti ne postojat, ako so zakon ne e opredeleno ne{to drugo.

Ne treba da se doka`uvaat fakti {to se op{to poznati.

^len 207

Ako sudot ne mo`e vrz osnova na izvedenite dokazi (~len 8) so sigurnost da utvrdi nekoj fakt, za postoeweto na faktot }e zaklu~i so primena na pravilata za tovarot na doka`uvaweto.

^len 208

Ako se utvrdi deka na strankata i pripa|a pravoto na nadomest na {etata, na pari~en iznos ili na zamenlivi predmeti, no viso~inata na iznosot odnosno koli~inata na predmetite ne mo`e da se utvrdi ili bi mo`elo da se utvrdi samo so nesrazmerni te{kotii, sudot za ova }e odlu~i po slobodna ocena.

^len 209

Dokazite na glavnata rasprava se izveduvaat pred sovetot, no sovetot mo`e od va`ni pri~ini da odlu~i opredeleni dokazi da se izvedat pred pretsedatelot na sovetot ili pred sudijata na zamoleniot sud (zamolen sudija). Vo toj slu~aj zapisnicite na izvedenite dokazi }e se pro~itaat na glavnata rasprava.

Koga sovetot }e odlu~i nekoj dokaz da se izvede pred zamoleniot sudija, vo zamolnicata za izveduvawe na dokazot }e se opi{e sostojbata na rabotata sprema tekot na glavnata rasprava i posebno }e se nazna~i za koi okolnosti treba osobeno da se vodi smetka pri izveduvaweto na dokazot.

Za ro~i{teto za izveduvawe na dokazi pred pretsedatelot na sovetot ili pred zamoleniot sudija }e se izvestat i strankite, ako ne izjavile deka nema da prisustvuvaat na ro~i{teto.

Pretsedatelot na sovetot ili zamoleniot sudija pri izveduvaweto na dokazite gi ima site ovlastuvawa {to gi ima sovetot odnosno pretsedatelot na sovetot koga dokazite se izveduvaat na glavnata rasprava.

Protiv re{enieto na sudot so koe izveduvaweto na dokazite mu se doveruva na pretsedatelot na sovetot ili na zamoleniot sudija ne e dozvolena posebna `alba.

^len 210

Pretsedatelot na sovetot ili zamoleniot sudija komu mu e dovereno izveduvaweto na nekoj dokaz e ovlasten da izvede i drugi dokazi ako smeta deka e toa celesoobrazno.

^len 211

Ako sprema okolnostite mo`e da pretpostavi deka nekoj dokaz ne }e mo`e da se izvede ili deka ne }e mo`e da se izvede vo primeren rok, ili ako dokazot treba da se izvede vo stranstvo, sudot vo re{enieto za izveduvaweto na dokazot }e opredeli rok do koj }e se ~eka izveduvaweto na dokazot.

Koga opredeleniot rok }e iste~e, raspravata }e se sprovede bez ogled {to opredeleniot dokaz ne e izveden.

Uvid

^len 212

Uvid se prezema koga za utvrduvawe na nekoj fakt ili za razjasnuvawe na nekoja okolnost e potrebno neposredno zabele`uvawe na sudot.

Uvidot mo`e da se vr{i i so u~estvo na ve{taci.

^len 213

Sovetot }e go ovlasti pretsedatelot na sovetot da izvr{i uvid ako predmetot koj treba da se razgleda ne mo`e da se donese vo sudot, ili negovoto donesuvawe bi predizvikalo zna~itelni tro{oci, a sovetot smeta deka ne e nu`no neposredno zabele`uvawe na site ~lenovi na sovetot.

^len 214

Ako treba da se razgleda predmet {to se nao|a kaj edna od strankite, kaj treto lice, kaj dr`aven organ ili kaj organizacija ili zaednica na koja i e dovereno vr{ewe na javno ovlastuvawe, soglasno }e se primenat odredbite na ovoj zakon za pribavuvawe na ispravi od ovie organi ili organizacii (~len 217 do 219).

Ispravi

^len 215

Isprava {to vo propi{ana forma ja izdal dr`aven organ vo granicite na svojata nadle`nost, kako i isprava {to vo takva forma ja izdala organizacija ili zaednica vo vr{ewe na javno ovlastuvawe {to i e dovereno so zakon ili so odluka na organ na op{tinata zasnovana vrz zakon (javna isprava), ja doka`uva vistinitosta na ona {to se potvrduva ili opredeluva vo nea.

Ista dokazna sila imaat i drugi ispravi koi so posebni propisi vo pogled na dokaznata sila se izedna~eni so javnite ispravi.

Dozvoleno e da se doka`uva deka vo javnata isprava nevistinito se utvrdeni faktite ili deka ispravata e nepravilno sostavena.

Ako sudot se somneva vo avtenti~nosta na ispravata, mo`e da pobara za toa da se izjasni organot od kogo bi trebalo da poteknuva taa.

^len 216

Ako so me|unaroden dogovor ne e opredeleno ne{to drugo, stranskite javni ispravi {to se propisno zavereni, imaat, pod uslov na zaemnost, ista dokazna sila kako i doma{nite javni ispravi.

^len 217

Strankata e dol`na samata da ja podnese ispravata na koja se povikuva za dokaz na svoite navodi.

Kon ispravata sostavena na stranski jazik se podnesuva i zaveren prevod.

Ako ispravata se nao|a kaj dr`aven organ ili kaj pravno lice komu mu e dovereno vr{ewe na javno ovlastuvawe, a samata stranka ne mo`e da se izdejstvuva ispravata da se predade ili prika`e, sudot po slu`bena dol`nost }e ja pribavi ovaa isprava.

^len 218

Koga ednata stranka se povikuva na isprava i tvrdi deka taa se nao|a kaj drugata stranka, sudot ovaa stranka }e ja povika da ja podnese ispravata, ostavaj}i i za toa opredelen rok.

Strankata ne mo`e da go odbie podnesuvaweto na ispravata ako taa samata vo postapkata se povikala na taa isprava za dokaz na svoite navodi, ili ako se raboti za isprava koja spored zakonot e dol`na da ja predade ili poka`e, ili ako ispravata so ogled na nejzinata sodr`ina se smeta zaedni~ka za obete stranki.

Vo pogled na pravoto na strankata da go odbie podnesuvaweto na drugi ispravi soglasno }e se primenuvaat odredbite na ~len 222 i 223 od ovoj zakon.

Koga strankata koja e povikana da ja podnese ispravata odrekuva deka ispravata se nao|a kaj nea, sudot mo`e zaradi utvrduvawe na ovoj fakt da izveduva dokazi.

Sudot, so ogled na site okolnosti spored svoe uverenie }e ceni od kakvo zna~ewe e toa {to strankata koja ja dr`i ispravata ne saka da postapi spored re{enieto na sudot so koe i se nalaga da ja podnese ispravata ili protivno na uverenieto na sudot odrekuva deka ispravata se nao|a kaj nea.

Protiv odlukata na sudot od stav 1 na ovoj ~len ne e dozvolena posebna `alba.

^len 219

Sudot mo`e na treto lice da mu naredi da podnese isprava samo koga toa spored zakonot e dol`no da ja poka`e ili da ja podnese, ili koga se raboti za isprava koja spored svojata sodr`ina e zaedni~ka za toa lice i za strankata {to se povikuva na ispravata.

Pred da donese odluka so koja na treto lice mu nalo`uva da ja podnese ispravata, sudot }e go povika tretoto lice da se izjasni za toa.

Koga tretoto lice ja odrekuva svojata dol`nost da ja podnese ispravata {to se nao|a kaj nego, sudot }e re{i dali tretoto lice e dol`no da ja podnese ispravata.

Koga tretoto lice odrekuva deka ispravata se nao|a kaj nego sudot mo`e zaradi utvrduvawe na ovoj fakt da izveduva dokazi.

Pravosilnoto re{enie za dol`nosta na tretoto lice da ja podnese ispravata mo`e da se izvr{i spored pravilata na izvr{nata postapka.

Tretoto lice ima pravo na nadomest na tro{ocite {to gi imalo vo vrska so podnesuvaweto na ispravite. Odredbite na ~len 234 od ovoj zakon soglasno }e se primenuvaat i vo ovoj slu~aj.

Svedoci

^len 220

Sekoe lice {to se povikuva kako svedok e dol`no da se odzove na pokanata, a ako so ovoj zakon ne e opredeleno poinaku, dol`no e i da svedo~i.

Kako svedoci mo`at da se soslu{aat samo lica {to se sposobni da davaat izvestuvawe za faktite {to se doka`uvaat.

^len 221

Ne mo`e da se soslu{a kako svedok lice koe so svojot iskaz bi ja povredilo dol`nosta za ~uvawe na slu`bena ili voena tajna, dodeka nadle`niot organ ne }e go oslobodi od taa dol`nost.

^len 222

Svedokot mo`e da odbie da svedo~i:

1) za ona {to strankata kako na svoj polnomo{nik mu go doverila:

2) za ona za koe strankata ili drugo lice na svedokot kako na verski ispovednik mu se ispovedalo;

3) za fakti koi svedokot gi uznal kako advokat, lekar ili vo vr{ewe na nekoja druga profesija ili nekoja druga dejnost, ako postoi obvrska kako tajna da se ~uva ona {to se uznalo vo vr{eweto na taa profesija ili dejnost.

Pretsedatelot na sovetot }e gi predupredi ovie lica deka mo`at da odbijat da dadat iskaz.

^len 223

Svedokot mo`e da ne dade odgovor na oddelni pra{awa ako za toa postojat va`ni pri~ini, a osobeno ako so svojot odgovor na tie pra{awa bi se izlo`il na te{ok sram, na zna~itelna imotna {teta ili na krivi~no gonewe sebesi ili svoite rodnini po krv vo prava linija do koj i da e stepen, a vo strani~na linija do tretiot stepen, zaklu~no, svojot bra~en drugar ili rodinite po svetovstvo do vtoriot stepen zaklu~no i toga{ koga brakot prestanal, kako i svojot staratel ili liceto pod staratelstvo, posvoitelot ili posvoenikot.

Pretsedatelot na sovetot }e go predupredi svedokot deka mo`e da ne dade odgovor na postavenoto pra{awe.

^len 224

Svedokot ne mo`e poradi opasnost od nekakva imotna {teta da odbie da svedo~i za pravni raboti pri koi bil prisuten kako povikan svedok, za dejstvijata koi vo pogled na sporniot odnos gi prezel kako praven prethodnik ili zastapnik na edna od strankite, za fakti koi se odnesuvaat na imotnite odnosi usloveni so semejna ili bra~na vrska, za fakti koi se odnesuvaat na ra|awe, sklu~uvawe na brak ili smrt, kako i koga vrz osnova na posebni propisi e dol`en da podnese prijava ili da dade izjava.

^len 225

Opravdanosta na pri~inite za odbivawe na svedo~ewe ili davawe odgovor na oddelni pra{awa ja ocenuva sudot pred koj svedokot treba da svedo~i. Ako e potrebno, prethodno za toa }e se soslu{aat strankite.

Protiv re{enieto na sudot od stav 1 na ovoj ~len strankite nemaat pravo na posebna `alba, a svedokot mo`e ova re{enie da go pobiva vo `albata protiv re{enieto za pari~na kazna ili za zatvor poradi toa {to odbil da svedo~i ili ne dal odgovor na oddelno pra{awe (~len 233 stav 2).

^len 226

Strankata koja predlaga opredeleno lice da se soslu{a kako svedok, mora prethodno da nazna~i za {to toa treba da svedo~i i da go navede negovoto ime i prezime, zanimawe i prestojuvali{te.

^len 227

Povikuvaweto na svedokot se vr{i so dostavuvawe na pismena pokana vo koja se naveduva prezimeto i imeto i zanimaweto na povikaniot, vremeto i mestoto na doa|aweto, predmetot za koj se povikuva i nazna~uvawe deka se povikuva kako svedok. Vo pokanata svedokot }e se predupredi na posledicite od neopravdan izostanok (~len 233) i na pravoto na nadomest na tro{ocite (~len 234).

Svedocite koi poradi starost, bolest ili te{ki telesni mani ne mo`at da se odzovat na pokanata, }e se soslu{aat vo svojot stan.

^len 228

Svedocite se soslu{uvaat poedine~no i bez prisutvo na svedocite koi podocna }e se soslu{uvaat. Svedokot e dol`en odgovorite da gi dava usno.

Svedokot prethodno }e se opomene deka e dol`en da ja zboruva vistinata i deka ne smee ni{to da premol~i, a potoa }e se predupredi na posedicite od davawe na la`en iskaz.

Potoa svedokot }e se pra{a za imeto i prezimeto, imeto na tatkoto, zanimaweto, prestojuvali{teto, mestoto na ra|aweto, godinite na vozrasta i negoviot odnos so strankite.

^len 229

Po op{tite pra{awa, svedokot se povikuva da go iznese sî ona {to mu e poznato za faktite za koi treba da svedo~i, a potoa mo`at da mu se postavuvaat pra{awa zaradi proveruvawe, dopolnenie ili razjasnuvawe. Ne e dozvoleno da se postavuvaat pra{awa vo koi ve}e e sodr`ano kako bi trebalo da se odgovori.

Svedokot sekoga{ }e se pra{uva od kade mu e poznato ona za koe svedo~i.

Svedocite mo`at da se soo~at ako nivnite iskazi ne se slo`uvaat vo pogled na va`ni fakti. Soo~enite za sekoja okolnost vo koja ne se slo`uvaat, posebno }e se soslu{aat i nivniot odgovor }e se vnese vo zapisnikot.

^len 230

Svedokot {to ne go znae jazikot na koj se vodi postapkata }e se soslu{a preku tolkuva~.

Ako svedokot e gluv, }e mu se postavuvaat pra{awa pismeno, a ako e nem, }e se povika da odgovara pismeno. Ako soslu{uvaweto ne mo`e da se izvr{i na ovoj na~in, }e se povika kako tolkuva~ lice koe mo`e da se razbere so svedokot.

Sudot }e go predupredi tolkuva~ot na dol`nosta za verno prenesuvawe na pra{awata {to mu se postavuvaat na svedokot i izjavite {to }e gi dava svedokot.

^len 231

Sudot mo`e da odlu~i svedokot da polo`i zakletva na iskazot {to go dal.

Zakletvata se polaga usno so izgovoruvawe na ovie zborovi: "Se zakolnuvam vo ~esta deka za seto {to me pra{uva{e sudot ja zboruvav vistinata i deka ni{to {to znaev za ovaa rabota ne go premol~iv".

Sudot mo`e da odlu~i svedokot da polo`i zakletva i pred da bide soslu{an.

Nemite svedoci {to znaat da ~itaat i pi{uvaat, se zakolnuvaat na toj na~in {to go potpi{uvaat tekstot na zakletvata, a gluvite svedoci }e go pro~itaat tekstot na zakletvata. Ako gluvite ili nemite svedoci ne znaat nitu da ~itaat nitu da pi{uvaat, }e se zakolnat preku tolkuva~.

Ako nekoj svedok se soslu{uva povtorno, nema po vtorpat da polaga zakletva, tuku samo }e se opomene na ve}e polo`enata zakletva.

^len 232

Nema da se zakolnuvaat svedocite {to vo momentot na soslu{uvaweto ne se polnoletni ili ne mo`at da go sfatat zna~eweto na zakletvata.

Protiv odlukata na sudot so koja na svedokot mu se nareduva da polo`i zakletva ili se opredeluva svedokot da ne se zakolnuva, strankite i svedokot nemaat pravo na `alba.

^len 233

Ako svedokot {to e uredno povikan ne dojde, a izostanokot ne }e go opravda ili bez odobrenie ili opravdana pri~ina }e se oddale~i od mestoto kade {to treba da bide soslu{an, sudot mo`e da naredi prisilno da se dovede i da gi podnesuva tro{ocite za doveduvaweto, a mo`e i da go kazni so pari~na kazna do ~etiri prose~ni plati vo Republikata isplateni vo posledniot mesec.

Ako svedokot dojde i otkako e predupreden na posledicite }e odbie da svedo~i ili da dade odgovor na oddelno pra{awe, a sudot }e oceni deka pri~inite za odbivaweto se neopravdani, mo`e da go kazni so pari~na kazna do ~etiri prose~ni plati vo Republikata isplateni vo posledniot mesec, a ako i potoa odbie da svedo~i mo`e da go zatvori. Zatvorot trae sî dodeka svedokot ne }e se soglasi da svedo~i ili dodeka negovoto soslu{uvawe ne }e stane nepotrebno, no najdolgo eden mesec.

@albata protiv re{enieto za pari~nata kazna ili za zatvor ne go zadr`uva izvr{uvaweto na re{enieto, osven ako vo taa `alba se pobiva i odlukata na sudot so koja ne se usvoeni pri~inite na svedokot za odbivawe da svedo~i ili da dade odgovor na oddelno pra{awe.

Sudot na barawe od strankata }e odlu~i deka svedokot e dol`en da gi nadomesti tro{ocite {to gi predizvikal so svojot neopravdan izostanok odnosno so neopravdanoto odbivawe da svedo~i.

Ako svedokot dopolnitelno go opravda svojot izostanok, sudot }e go otpovika svoeto re{enie za kaznata, a mo`e sosema ili delumno da go oslobodi svedokot od nadomest na tro{ocite. Sudot mo`e da go otpovika svoeto re{enie za kaznata i koga svedokot dopolnitelno }e se soglasi da svedo~i.

Voeni lica i vrabotenite vo policijata ne mo`at da se zatvorat, no za nivnoto odbivawe da svedo~at }e se izvesti nivnata komanda zaradi kaznuvawe. Ako e potrebno ovie lica zaradi svedo~ewe prisilno da se dovedat, sudot }e se obrne do nivniot stare{ina koj }e naredi nivno priveduvawe vo sudot.

^len 234

Svedokot ima pravo na nadomest na patnite tro{oci i na tro{ocite za ishrana i no}evawe kako i na nadomest na zagubenata zarabotka.

Svedokot treba da bara nadomest vedna{ po soslu{uvaweto, inaku go gubi pravoto na nego. Sudot e dol`en na ova da go predupredi svedokot.

Vo re{enieto so koe se odmeruvaat tro{ocite na svedokot, sudot }e odredi opredeleniot iznos da se isplati od polo`eniot avans, a ako avans ne e polo`en, }e i nalo`i na strankata opredeleniot iznos da mu go plati na svedokot vo rok od osum dena. @albata protiv ova re{enie ne go zadr`uva izvr{uvaweto na re{enieto.

Ve{taci

^len 235

Sudot }e go izvede dokazot so ve{ta~ewe koga zaradi utvrduvawe ili razjasnuvawe na nekoj fakt e potrebno stru~no znaewe so koe sudot ne raspolaga.

^len 236

Ve{ta~eweto go vr{at ve{taci {to gi opredeluva parni~niot sud.

Pred da opredeli koi lica }e se zemat za ve{ta~ewe, sudot za toa }e gi soslu{a strankite. Vo itni slu~ai sudot mo`e da opredeli ve{tak iako prethodno strankite ne se soslu{ani.

Parni~niot sud mo`e da go ovlasti pretsedatelot na sovetot ili zamoleniot sudija, tie da opredelat ve{taci ako nim im e dovereno izveduvaweto na dokazot so ve{ta~ewe.

Namesto opredeleniot ve{tak sudot mo`e sekoga{ da opredeli drug ve{tak.

^len 237

Ve{ta~eweto po pravilo go vr{i eden ve{tak, a koga sudot }e oceni deka ve{ta~eweto e slo`eno, mo`e da opredeli dvajca ili pove}e ve{taci.

Ve{tacite se opredeluvaat prvenstveno od redot na postojnite sudski ve{taci za opredelen vid ve{ta~ewe.

Ve{ta~eweto mo`e da i se doveri i na stru~na ustanova (bolnica, hemiska laboratorija, fakultet i sl.).

Ako postojat posebni ustanovi za opredeleni vidovi ve{ta~ewa (ve{ta~ewe na la`ni pari, rakopisi, daktiloskopsko ve{ta~ewe i sl.), takvi ve{ta~ewa, a osobeno poslo`eni, im se doveruvaat prvenstveno na tie ustanovi.

^len 238

Opredenite ve{taci se dol`ni da se odzovat na pokanata na sudot i da go iznesat svojot naod i mislewe.

Sudot }e go oslobodi ve{takot, na negovo barawe, od dol`nosta na ve{ta~ewe od pri~ini od koi svedokot mo`e da odbie da svedo~i ili da dade odgovor na oddelno pra{awe.

Sudot mo`e da go oslobodi ve{takot, na negovo barawe, od dol`nosta na ve{ta~ewe i od drugi opravdani pri~ini. Osloboduvawe od dol`nosta na ve{ta~ewe mo`e da bara i ovlasteniot rabotnik na organot ili organizacijata vo koja ve{takot raboti.

^len 239

Ve{takot mo`e da bide izzemen od isti pri~ini od koi mo`e da bide izzemen sudija ili sudija-porotnik, no za ve{tak mo`e da se zeme i lice koe porano bilo soslu{ano kako svedok.

Strankata e dol`na da podnese barawe za izzemawe na ve{takot {tom }e uznae deka postoi pri~ina za izzemawe, a najdocna pred po~etokot na izveduvaweto na dokazot so ve{ta~ewe. Ako sudot pred opredeluvaweto na ve{takot ja soslu{al strankata za li~nosta na ve{takot, strankata e dol`na pritoa da se izjasni za izzemaweto.

Vo baraweto za izzemawe na ve{takot, strankata e dol`na da gi navede okolonostite vrz koi go zasnova svoeto barawe za izzemawe.

Za baraweto za izzemawe odlu~uva parni~niot sud. Sudijata na zamoleniot sud i pretsedatelot na sovetot odlu~uvaat za izzemaweto ako im e dovereno izveduvawe na dokazot so ve{ta~ewe.

Protiv re{enieto so koe se usvojuva baraweto za izzemawe ne e dozvolena `alba, a protiv re{enieto so koe baraweto se odbiva ne e dozvolena posebna `alba.

Ako strankata uznala za pri~inata za izzemaweto po izvr{enoto ve{ta~ewe i mu prigovara na ve{ta~eweto od taa pri~ina, sudot }e postapi kako baraweto za izzemawe da e staveno pred izvr{enoto ve{ta~ewe.

^len 240

Sudot mo`e da go kazni so pari~na kazna do ~etiri prose~ni plati vo Republikata isplateni vo posledniot mesec ve{takot {to ne }e dojde na ro~i{te iako e uredno povikan, a izostanokot ne }e go opravda kako i ve{takot koj bez opravdana pri~ina odbie da vr{i ve{ta~ewe.

Re{enieto za kaznata sudot mo`e da go otpovika pod uslovite od ~len 233 stav 5 na ovoj zakon.

Na barawe od strankata sudot mo`e so re{enie da mu nalo`i na ve{takot da gi nadomesti tro{ocite {to gi predizvikal so svoeto neopravdano nedoa|awe ili so neopravdanoto odbivawe da vr{i ve{ta~ewe.

^len 241

Ve{takot ima pravo na nadomest na patnite tro{oci i na tro{ocite za ishrana i no}evawe, na nadomest na zagubenata zarabotka i na tro{oci za ve{ta~ewe kako i pravo na nagrada za izvr{enoto ve{ta~ewe.

Vo pogled na nadomest na tro{ocite i nagradata na ve{takot, soglasno }e se primenuvaat odredbite na ~len 234 stav 2 i 3 od ovoj zakon.

^len 242

Ve{tacite se povikuvaat so dostavuvawe na pismena pokana vo koja se naveduva imeto i prezimeto, zanimaweto na povikaniot, vremeto i mestoto na doa|awe, predmetot za koj se povikuva i nazna~uvawe deka se povikuva kako ve{tak. Vo pokanata ve{takot }e se predupredi na posledicite od neopravdan izostanok (~len 240) i na pravoto na nadomest na tro{ocite (~len 241).

^len 243

Pred po~etokot na ve{ta~eweto }e se povika ve{takot gri`livo da go razgleda predmetot na ve{ta~eweto, to~no da navede sî {to }e zabele`i i najde, i svoeto mislewe da go iznese sovesno i vo soglasnost so pravilata na naukata i ve{tinata, a }e se predupredi i na posledicite od davawe na la`en iskaz.

Potoa ve{takot }e se pra{a za imeto i prezimeto, za imeto na tatkoto, zanimaweto, prestojuvali{teto, mestoto na ra|awe, godinite na vozrasta i negoviot odnos so strankite.

^len 244

Sudot rakovodi so ve{ta~eweto, mu go ozna~uva na ve{takot predmetot {to }e se razgleduva, mu postavuva pra{awa i, po potreba, bara objasnuvawa vo pogled na dadeniot naod i mislewe.

Na ve{takot mo`at da mu se davaat razjsnuvawa, a mo`e da mu se dozvoli i razgleduvawe na spisite. Na barawe od ve{takot mo`at da se izveduvaat i novi dokazi za da se utvrdat okolnosti {to se od va`nost za sozdavaweto na misleweto na ve{takot.

^len 245

Sudot }e opredeli dali ve{takot }e gi iznese svojot naod i mislewe samo usno na raspravata ili }e gi podnese i pismeno pred raspravata. Sudot }e go opredeli rokot za pismenoto podnesuvawe na naodot i misleweto.

Ve{takot mora sekoga{ da go obrazlo`i svoeto mislewe.

Sudot, po mo`nost, }e gi dostavi do strankite pismeniot naod i mislewe pred ro~i{teto na koe }e se rasprava za niv.

^len 246

Koga se opredeleni pove}e ve{taci, tie mo`at da podnesat zaedni~ki naod i mislewe koga vo naodot i misleweto se slo`uvaat. Ako vo naodot i misleweto ne se slo`uvaat sekoj ve{tak posebno go iznesuva svojot naod i mislewe.

Koga podatocite na ve{tacite za nivniot naod ne se slo`uvaat su{testveno, ili ako naodot na eden ili na pove}e ve{taci e nejasen, necelosen ili vo protivvre~nost samiot so sebesi ili so izvedenite okolnosti, a tie nedostatoci ne mo`at da se otstranat so povtorno soslu{uvawe na ve{tacite, ve{ta~eweto }e se obnovi so istite ili so drugi ve{taci.

Koga vo misleweto na eden ili na pove}e ve{taci ima protivre~nosti ili nedostaci, ili se pojavi osnovano somnevawe vo pravilnosta na dadenoto mislewe, a tie nedostatoci ili somnevawe ne mo`at da se otstranat so povtorno soslu{uvwe na ve{takot, }e se pobara mislewe od drugi ve{taci.

^len 247

Protiv re{enieto na sudot od ~len 236, 237, 246 na ovoj zakon ne e dozvolena `alba.

^len 248

Odredbite na ~len 236, 237 stav 2, ~len 238 do 242, ~len 243 stav 2 i ~len 247 na ovoj zakon se primenuvaat soglasno i vrz tolkuva~ite.

Soslu{uvawe na strankite

^len 249

Spornite fakti va`ni za odlukata sudot mo`e da gi utvrduva i so soslu{uvawe na strankite.

Sudot mo`e da odlu~i da se izvede dokaz so soslu{uvawe na strankite koga nema drugi dokazi ili koga i pokraj izvedenite drugi dokazi }e najde deka e toa potrebno za utvrduvawe na va`ni fakti.

^len 250

Koga se uveril deka na strankata odnosno na liceto {to treba da se soslu{a za strankata, ne mu se poznati spornite fakti, ili ako soslu{uvaweto na taa stranka ne e vozmo`no, sudot mo`e da odlu~i da se soslu{a samo drugata stranka.

Isto taka, sudot mo`e da odlu~i da se soslu{a samo ednata stranka, ako drugata stranka odbie da dade iskaz ili ne se odzove na pokanata od sudot.

^len 251

Izveduvawe na dokazi so soslu{uvawe na strankite preku pretsedatelot na sovetot ili zamoleniot sudija, e dozvoleno samo ako strankata poradi neotstranlivi pre~ki ne mo`e li~no da dojde ili ako nejzinoto doa|awe bi predizvikalo nesrazmerni tro{oci.

^len 252

Za strankata koja nema parni~na sposobnost }e se soslu{a nejziniot zakonski zastapnik. Sudot mo`e da odlu~i namesto ili pokraj zakonskiot zastapnik da se soslu{a samata stranka, ako nejzinoto soslu{uvawe e vozmo`no.

Za pravnoto lice }e se soslu{a liceto {to so zakonot ili so pravilata e opredeleno da go zastapuva.

Ako kako stranka vo sporot u~estvuvaat na edna strana pove}e lica, sudot }e odlu~i dali }e se soslu{aat site ovie lica ili samo nekoi od niv.

^len 253

Pokanata za ro~i{teto na koe }e se izveduva dokaz so soslu{uvawe na strankite, }e se dostavi li~no do strankite odnosno do liceto {to }e se soslu{a za strankata.

Vo pokanata }e se nazna~i deka na ro~i{teto }e se izveduva dokaz so soslu{uvawe na strankite i deka strankata {to }e dojde na ro~i{teto mo`e da bide solsu{ana vo otsustvo na drugata stranka (~len 250 stav 2).

^len 254

Ne mo`at da se primenuvaat nikakvi prisilni merki sprema strankata {to ne se odzvala na pokanata od sudot zaradi soslu{uvawe nitu pak strankata mo`e da se prisili na davawe iskaz.

Sudot, so ogled na site okolnosti, }e oceni od kakvo zna~ewe e toa {to strankata ne do{la na soslu{uvaweto ili {to odbila da dade iskaz.

^len 255

Dokazot so soslu{uvawe na strankite se izveduva bez polagawe zakletva.

^len 256

Odredbite za izveduvawe na dokaz so svedoci }e se primenuvaat i pri izveduvawe na dokaz so soslu{uvawe na strankite, ako za soslu{uvawe na strankite ne e propi{ano ne{to drugo.

 

G l a v a o s u m n a e s e t t a

OBEZBEDUVAWE NA DOKAZI

^len 257

Koga postoi opravdana bojazan deka nekoj dokaz ne }e mo`e da se izvede ili deka negovoto podocne`no izveduvawe }e bide ote`nato, mo`e vo tekot kako i pred poveduvaweto na postapkata da se predlo`i da se izvede ovoj dokaz.

Vo postapkata za obezbeduvawe na dokazot ne mo`e da se izvede dokaz so soslu{uvawe na strankite.

Obezbeduvaweto na dokazi mo`e da se bara i otkako odlukata so koja postapkata se zavr{uva }e stane pravosilna, ako toa e potrebno pred ili vo tekot na postapkata po vonredni pravni lekovi.

^len 258

Ako predlog za obezbeduvawe na dokazot e staven vo tekot na parni~nata postapka, za postapuvawe e nadle`en sudot pred koj te~e postapkata.

Koga se bara obezbeduvawe na dokaz pred poveduvaweto na postapkata, kako i vo itni slu~ai ako postapkata ve}e te~e, nadle`en e sud od prv stepen na ~ie podra~je se nao|aat predmetite {to treba da se razgledaat odnosno sudot na ~ie podra~je prestojuva liceto {to treba da se soslu{a.

Za predlogot od stav 1 na ovoj ~len odlu~uva pretsedatelot na sovetot ili sudijata poedinec {to ja vodi postapkata, a vo slu~aite od stav 2 na ovoj ~len sudijata poedinec na nadle`niot sud.

^len 259

Vo podnesokot so koj se bara obezbeduvawe na dokazi predlaga~ot e dol`en da gi navede faktite {to treba da se doka`at, dokazite {to treba da se izvedat i pri~inite poradi koi smeta deka podocna dokazot ne }e mo`e da se izvede ili deka negovoto izveduvawe }e bide ote`nato. Vo podnesokot treba da se navede imeto i prezimeto na protivnikot, osven ako od okonostite proizleguva deka toj ne e poznat.

^len 260

Podnesokot vo koj e staven predlog za obezbeduvawe na dokaz }e se dostavi do protivnikot ako e poznat. Ako postoi opasnost poradi odlagawe, sudot za predlogot }e odlu~i i bez prethodno izjasnuvawe na protivnikot.

Vo re{enieto so koe se usvojuva predlogot, sudot }e go opredeli ro~i{teto za izveduvawe na dokazot, }e gi navede faktite za koi }e se izveduvaat dokazi, kako i dokazite {to }e se izveduvaat, a ako e potrebno }e imenuva i ve{taci.

Ako do protivnikot porano ne bil dostaven podnesok vo koj e staven predlog za obezbeduvawe na dokazi, toj }e mu se dostavi zaedno so re{enieto na sudot so koj se usvojuva predlogot za obezbeduvawe na dokazi.

Na protivnikot koj e napoznat ili e nepoznato negovoto prestojuvali{te, sudot mo`e zaradi u~estvuvawe na ro~i{teto za izveduvawe na dokazi da mu nazna~i privremen zastapnik (~len 78). Za toa nazna~uvawe ne e potrebno da se izdade oglas.

Sudot mo`e vo itni slu~ai da opredeli izveduvaweto na dokazite da zapo~ne i pred da se dostavi do protivnikot re{enieto so koe se usvojuva predlogot za obezbeduvawe na dokazi.

Protiv re{enieto na sudot so koe se usvojuva predlogot za obezbeduvawe na dokazi, kako i protiv re{enieto so koe se odlu~uva izveduvaweto na dokazi da zapo~ne pred da se dostavi re{enieto do protivnikot, ne e dozvolena `alba.

^len 261

Ako dokazite se izvedeni pred da e povedena postapka, zapisnikot za izveduvawe na dokazite }e se ~uva kaj sudot pred koj se izvedeni dokazite.

Ako postapata e vo tek, a obezbeduvaweto na dokazite ne go izvel parni~niot sud, zapisnikot }e se dostavi do parni~niot sud.

 

G l a v a d e v e t n a e s e t t a

PODGOTVUVAWE NA GLAVNA RASPRAVA

^len 262

Po priemot na tu`bata se vr{at podgotovki za glavna rasprava.

Ovie podgotovki opfa}aat prethodno ispituvawe na tu`bata, dostavuvawe na tu`bata do tu`eniot na odgovor, odr`uvawe na podgotvitelno ro~i{te i zaka`uvawe na glavna rasprava.

So podgotvuvaweto na glavnata rasprava rakovodi pretsedatelot na sovetot.

Vo tekot na podgotvuvaweto na glavnata rasprava strankite mo`at da upatuvaat podnesoci vo koi }e gi navedat faktite {to imaat namera da gi iznesat na glavnata rasprava, kako i dokazite ~ie izveduvawe imaat namera da go predlo`at.

^len 263

Vo tekot na podgotvuvaweto na glavnata rasprava do ro~i{teto za glavnata rasprava, pretsedatelot na sovetot e ovlasten da odlu~uva: za stapuvaweto na prethodnikot vo parnicata, za u~estvoto na zame{uva~ot, za obezbeduvaweto na dokazi, za preina~uvaweto na tu`bata, za tro{ocite na postapkata vo slu~aj na povlekuvawe na tu`bata, za prekinuvaweto ili miruvaweto na postapkta, za privremenite merki za obezbeduvawe, za spojuvaweto na postapki za razdvojuvaweto na postapkata, za opredeluvaweto na sudskite rokovi ili nivnoto prodol`uvawe, za zaka`uvaweto na ro~i{ta ili za nivnoto odlagawe, za vra}awe vo porane{na sostojba poradi propu{tawe na rok ili ro~i{te za osloboduvawe na strankata od pla}awe na tro{ocite na postapkata, za obezbeduvawe na parni~ni tro{oci, za polagaweto avans na ime tro{oci za prezemawe na oddelni dejstvija vo postapkata, za nazna~uvaweto na privremen zastapnik, za dostavuvaweto na sudskite pismena, za merkite za ispravawe na podnesocite, za urednosta na polnomo{nata, kako i za site pra{awa {to se odnesuvaat na upravuvaweto so postapkata.

Protiv odlukite {to gi donesuva pretsedatelot na sovetot vo tekot na podgotvuvaweto na glavnata rasprava, a koi se odnesuvaat na upravuvaweto so postapkata, ne e dozvolena `alba.

^len 264

Pretsedatelot na sovetot mo`e vo tekot na podgotvuvaweto na glavnata rasprava do donese presuda vrz osnova na priznanie, presuda vrz osnova na odrekuvawe i presuda poradi izostanok i da primi na zapisnik poramnuvawe na strankite.

Prethodno ispituvawe na tu`bata

^len 265

Po prethodno ispituvawe na tu`bata pretsedatelot na sovetot e ovlasten da gi donesuva re{enijata od ~len 263 na ovoj zakon, ako ne se raboti za pra{awa, za koi po prirodata na rabotite ili spored odredbite na ovoj zakon odluka mo`e da se donese duri vo natamo{niot tek na postapkata.

^len 266

Koga }e utvrdi deka tu`bata e nerazbirliva ili necelosna ili deka postojat nedostatoci koi se odnesuvaat na sposobnosta na tu`itelot ili na tu`eniot da bidat stranki vo postapkata, ili nedostatoci vo pogled na zakonskoto zastapuvawe na strankata, ili nedostatoci koi se odnesuvaat na ovlastuvaweto na zastapnikot da povede postapka koga e potrebno takvo ovlastuvawe, pretsedatelot na sovetot zaradi otstranuvawe na ovie nedostatoci }e gi prezeme potrebnite merki predvideni vo ovoj zakon (~len 77 i 98).

^len 267

Po prethodno ispituvawe na tu`bata pretsedatelot na sovetot donesuva re{enie so koe se otfrla tu`bata ako utvrdi deka re{avaweto na tu`benoto barawe ne spa|a vo sudska nadle`nost (~len 16) ili deka tu`bata e podnesena nenavremeno, ako so posebni propisi e opredelen rok za podnesuvawe na tu`bata.

Pretsedatelot na sovetot donesuva i re{enie so koe sudot se oglasuva za nenadle`en (~len 16 i 21) i predmetot mu se otstapuva na nadle`niot sud.

^len 268

Ako smeta deka nema dovolno osnov za donesuvawe na odluka za nekoe pra{awe {to se postavilo vo tekot na prethodnoto ispituvawe na tu`bata, pretsedatelot na sovetot }e ostavi za ova pra{awe da donese odluka po priemot na odgovorot na tu`bata ili na podgotvitelnoto ro~i{te.

Podgotvitelno ro~i{te i odgovor na tu`ba

^len 269

Koga pretsedatelot na sovetot smeta deka vrz osnova na tu`bata mo`e da postapuva natamu, po pravilo, }e zaka`e podgotvitelno ro~i{te i }e naredi eden primerok od tu`bata da se dostavi do tu`eniot.

Podgotivitelno ro~i{te nema da se zaka`uva koga za sudewe e nadle`en sudija poedinec.

Pretsedatelot na sovetot mo`e vedna{ da zaka`e ro~i{te za glavnata rasprava ako smeta deka so ogled na navodite vo tu`bata i na prirodata na sporot ne e potrebno odr`uvawe na podgotivitelno ro~i{te.

^len 270

Pred zaka`uvaweto na podgotivitelno ro~i{te pretsedatelot na sovetot mo`e da pobara od tu`eniot da podnese odgovor na tu`bata, ako poradi slo`enosta na sporot ili poradi pogolem broj barawa staveni vo tu`bata bi bilo celesoobrazno tu`eniot pismeno da se izjasni za navodite vo tu`bata.

Odgovor na tu`bata se podnesuva rokot {to }e go opredeli pretsedatelot na sovetot, no toj rok ne mo`e da bide podolg od 15 dena od dostavuvaweto na tu`bata. Po isklu~ok, so ogled na osobeni okolnosti na slu~ajot, ovoj rok mo`e da iznesuva i do 30 dena.

Ako tu`eniot podnese odgovor na tu`bata, pretsedatelot na sovetot }e oceni dali so ogled na predlozite i navodite na strankite e potrebno da se zaka`e podgotvitelno ro~i{te ili mo`e da se zaka`e vedna{ ro~i{te za glavnata rasprava.

Ako tu`eniot vo opredeleniot rok ne podnese odgovor na tu`bata, pretsedatelot na sovetot }e zaka`e podgotvitelno ro~i{te ili ro~i{te za glavnata rasprava.

Tu`eniot mo`e pismeno da odgovori na tu`bata iako toa sudot ne mu go nalo`il.

Po priemot na odgovor na tu`bata pretsedatelot na sovetot mo`e da gi donese site re{enija {to mo`e da gi donesuva vo tekot na prethodnoto ispituvawe na tu`bata.

^len 271

Podgotvitelnoto ro~i{te treba da se opredeli taka {to na strankite da im ostane dovolno vreme za podgotvuvawe, a najmalku osum deka od priemot na pokanata.

Vo pokanata za podgotvotelno ro~i{te na strankite }e im se nalo`i na ro~i{teto da gi donesat site ispravi {to im slu`at za dokaz, kako i site predmeti {to treba da se razgledaat vo sudot.

Ako e potrebno za podgotvitelno ro~i{te da se pribavat spisi, ispravi ili predmeti {to se nao|aat kaj sudot ili kaj nekoj drug dr`aven organ ili organizacija na koja i e dovereno vr{eweto na javno ovlastuvawe, pretsedatelot na sovetot }e naredi ovie predmeti, odnosno ispravi da se pribavat navremeno.

^len 272

Podgotvitelnoto ro~i{te po~nuva so izlagawe na tu`bata, a potoa tu`eniot go iznesuva svojot odgovor na tu`bata.

Koga e potrebno, pretsedatelot na sovetot }e pobara od strankite razjasnuvawe vo pogled na nivnite navodi ili predlozi.

^len 273

Na podgotvitelnoto ro~i{te prethodno se rasprava za pra{awa {to se odnesuvaat na pre~kite za natamo{niot tek na postapkata, bilo pretsedatelot na sovetot po ispituvaweto na tu`bata da go odlo`il re{avaweto na ovie pra{awa, bilo tie da se podignati vo odgovorot na tu`bata ili na podgotvitelnoto ro~i{te. Za ovie pra{awa na podgotvitelnoto ro~i{te mo`at da se izveduvaat dokazi koga e toa potrebno.

Pokraj re{enijata {to e ovlasten da gi donesuva po prethodno ispituvawe na tu`bata, na podgotvitelnoto ro~i{te pretsedatelot na sovetot donesuva i re{enie za otfrlawe na tu`bata, ako utvrdi deka za tu`benoto barawe, ve}e te~e parnica, deka rabotata e presudena pravosilno, deka za predmetot na sporot e zaklu~eno sudsko poramnuvawe ili deka ne postoi praven interes na tu`itelot za podnesuvawe na tu`ba za utvrduvawe.

Ako pretsedatelot na sovetot ne go usvoi prigovorot deka postoi nekoja od pre~kite za vodewe na postapkata od stav 2 na ovoj ~len, }e se prodol`i so raspravaweto, a odluka za prigovorot }e donese sovetot posebno ili zaedno so odlukata za glavnata rabota.

Na podgotvitelnoto ro~i{te pretsedatelot na sovetot vo pogled na upravuvaweto so postapkata gi ima site ovlastuvawa {to gi imaat pretsedatelot na sovetot i sovetot na glavnata rasprava.

^len 274

Koga }e najde deka ne postoja pre~ki za natamo{no vodewe na postapkata, pretsedatelot na sovetot, spored rezultatite od raspravaweto na podgotvitelnoto ro~i{te, }e odlu~i koi svedoci i ve{taci }e se povikaat na glavnata rasprava i koi drugi dokazi }e se pribavat. Za toa koi od ovie dokazi }e se izvedat odlu~uva sovetot na glavnata rasprava.

Ako pretsedatelot na sovetot ne gi usvoi predlozite od strankite za dokazite, strankite mo`at svoite predlozi da gi povtorat na glavnata rasprava.

^len 275

Ako pretsedatelot na sovetot smeta deka nekoi sporni fakti treba da se utvrdat preku ve{taci, a niedna stranka ne se protivi da se izvr{i ve{ta~ewe, pretsedatelot na sovetot }e imenuva ve{taci, }e odlu~i za barawata za izzemawe na ve{taci i }e ja povika ednata ili obete stranki da gi polo`at iznosot potreben za tro{ocite za ve{tacite.

Imenuvanite ve{taci sudot }e gi izvesti za predmetot {to treba da go razgledaat i }e gi povika do glavnata rasprava da go podgotvat svojot naod i mislewe (~len 245 stav 1).

Ako e potrebno pretsedatelot na sovetot mo`e, so soglasnost na strankite, da izvr{i uvid nadvor od sudot. Ako ovoj uvid se vr{i so u~estvo na ve{taci, pri toa }e se primenat odredbite od stav 1 i 2 na ovoj ~len.

^len 276

Ako na podgotvitelnoto ro~i{te ne dojde tu`itelot ili ne dojde tu`eniot a ne postojat uslovi za donesuvawe na presuda poradi izostanok, pretstedatelot na sovetot }e rasprava so prisutnata stranka.

^len 277

Na podgotvitelnoto ro~i{te pretsedatelot na sovetot, po pravilo, im gi soop{tuva na strankite denot i ~asot koga }e se odr`i glavnata rasprava.

Zaka`uvawe na ro~i{te za glavna rasprava

^len 278

Ro~i{teto za glavna rasprava go zaka`uva pretsedatelot na sovetot.

So pokanata za glavna rasprava do tu`eniot }e se dostavi tu`bata, ako ve}e ne mu bila dostavena porano.

Pretsedatelot na sovetot na ro~i{teto }e gi povika strankite kako i svedocite i ve{tacite za koi na podgotvitelnoto ro~i{te odlu~il da se povikaat na glavnata rasprava. Ako podgotvitelno ro~i{te ne e oddr`ano, pretsedatelot na sovetot }e odlu~i koi od svedocite {to gi predlo`ile strankite }e se povikaat, a strankite }e gi predupredi deka na ro~i{teto mo`at da dovedat i drugi svedoci.

Odredbite na ~len 271 od ovoj zakon }e se primenuvaat i pri zaka`uvawe na ro~i{te za glavna rasprava.

 

G l a v a d v a e s e t t a

GLAVNA RASPRAVA

Tek na glavnata rasprava

^len 279

Pretsedatelot na sovetot ja otvara glavnata rasprava i go objavuva predmetot na raspravaweto. Potoa utvrduva dali do{le site povikani lica, pa ako ne do{le, proveruva dali se uredno povikani i dali go opravdale svojot izostanok.

^len 280

Ako na prvoto ro~i{te za glavnata rasprava izostane tu`itelot ili ako na toa ro~i{te ne dojde tu`eniot, a nema uslovi za donesuvawe na presuda poradi izostanok, kako i koga na nekoe podocne`no ro~i{te }e izostane tu`itelot ili tu`eniot, raspravata mo`e da se odr`i.

^len 281

Ako strankata ili zakonskiot zastapnik na strankata ne e vo sostojba jasno i opredeleno da se izjasni za predmetot za koj se rasprava, a nema polnomo{nik, pretsedatelot na sovetot }e i uka`e na potrebata da zeme polnomo{no.

Ako strankata ne e vo mo`nost vedna{ da zeme polnomo{nik, sovetot na nejzin predlog }e go odlo`i ro~i{teto.

^len 282

Ako prethodno ne e odr`ano podgotvitelno ro~i{te prvoto ro~i{te za glavnata rasprava po~nuva so izlagawe na tu`bata, a potoa tu`eniot odgovara na navodite vo tu`bata.

Ako pred glavnata rasprava e odr`ano podgotvitelno ro~i{te, pretsedatelot na sovetot }e go zapoznae sovetot so tekot i so rezultatite na ova ro~i{te. Strankite mo`at da go dopolnat izlagaweto na pretsedatelot na sovetot.

Vo natamo{niot tek na raspravata }e se rasprava za predlozite na strankite i za fakti~nite navodi so koi strankite gi obrazlo`uvaat svoite predlozi, odnosno gi pobivaat predlozite na protivnikot, kako i za dokazite ponudeni od nivna strana, }e se izveduvaat dokazite i }e se pretresuvaat rezultatite od nivnoto izveduvawe.

Strankite mo`at da gi iznesuvaat i svoite pravni sfa}awa {to se odnesuvaat na predmetot na sporot.

Koga vo ovoj zakon e predvideno deka strankata mo`e da stavi opredelen prigovor ili predlog ili da prezeme nekoe drugo parni~no dejstvie dodeka tu`eniot na glavnata rasprava ne se vpu{ti vo raspravawe za glavnata rabota, tu`itelot mo`e da stavi takov prigovor odnosno predlog odnosno da prezeme drugo parni~no dejstvie dodeka ne zavr{i izlagaweto po tu`bata, a tu`eniot dodeka ne go zavr{i svojot odgovor na tu`bata.

^len 283

Pretsedatelot na sovetot so postavuvawe na pra{awe i na drug celesoobrazen na~in se gri`i vo tekot na raspravata da se iznesat site re{itelni fakti, da se dopolnat necelosnite navodi na strankite za va`ni fakti, da se ozna~at ili dopolnat dokaznite sredstva {to se odnesuvaat na navodite na strankite i voop{ti da se dadat site razjasnuvawa potrebni za da se utvrdi fakti~nata sostojba va`na za odlukata.

^len 284

Sekoja strnanka vo svoite izlagawa treba da gi iznese site fakti potrebni za obrazlo`enie na nejzinite predlozi, da ponudi dokazi potrebni za utvrduvawe na svoite navodi, kako i da se izjasni za navodite i za ponudenite dokazi na sprotivnata stranka.

Strankite mo`at vo tekot na celata glavna rasprava da iznesuvaat novi fakti i da predlagaat novi dokazi.

Strankite mo`at i vo tekot na glavnata rasprava da upatuvaat podnesoci vo koi }e gi navedat faktite {to imaat namera da gi iznesat na ro~i{teto, kako i dokazite ~ie izveduvawe imaat namera da go predlo`at.

^len 285

Izveduvaweto na dokazite go opredeluva sovetot so re{enie, vo koe }e se nazna~i sporniot fakt za koi treba da se izvede dokazot i dokaznoto sredstvo.

Predlo`enite dokazi {to ne gi smeta za va`ni za odlukata sovetot }e gi odbie i vo re{enieto }e ja nazna~i pri~inata za odbivaweto.

Protiv re{enieto so koe se opredeluva ili se odbiva izveduvaweto na dokazite ne e dozvolena posebna `alba.

Vo natamo{niot tek na postapkata, sudot ne e vrzan za svoeto porane{no re{enie za izveduvawe na dokazite.

^len 286

Ako strankata prigovori deka re{avaweto za tu`benoto barawe ne spa|a vo sudska nadle`nost, deka sudot ne e stvarno ili mesno nadle`en, deka za istoto barawe ve}e te~e postapka, deka rabotata e presudena pravosilno, deka za predmetot na sporot e sklu~eno sudsko poramnuvawe, ili deka tu`itelot pred sudot se odrekol od tu`benoto barawe, sudot }e re{i dali za tie prigovori }e rasprava i }e odlu~uva odvoeno od glavnata rabota ili zaedno so nea.

Ako sudot ne go usvoi prigovorot od stav 1 na ovoj ~len, za koi se raspravalo zaedno so glavnata rabota, ili ako sudot po odvoenoto raspravawe ne go usvoi prigovorot i odlu~i vedna{ da se prodol`i glavnata rasprava, re{enieto za prigovorot }e se vnese vo odlukata za glavnata rabota.

Protiv re{enieto so koe se odbivaat prigovorite na strankite ne e dozvolena posebna `alba, ako sovetot odlu~il vedna{ da se prodol`i raspravaweto za glavnata rabota.

Odredbite od stav 1 do 3 na ovoj ~len }e se primenat i koga sudot po slu`bena dol`nost }e odlu~i odvoeno od glavnata rabota da raspravi za toa dali rabotata spa|a vo sudska nadle`nost, dali sudot e stvarno nadle`en, dali ve}e te~e postapka, dali rabotata ve}e e presudena pravosilno, dali tu`itelot pred sudot se odrekol od tu`benoto barawe, kako i dali za predmetot na sporot e sklu~eno sudsko poramnuvawe.

^len 287

Koga pretsedatelot na sovetot go zavr{i soslu{uvaweto na oddelen svedok, ve{tak ili stranka, ~lenovite na sovetot mo`at na ova lice neposredno da mu postavuvaat pra{awa.

Strankata i nejziniot zastapnik ili polnomo{nik mo`at po odobrenie od pretsedatelot na sovetot neposredno da i postavuvaat pra{awa na protivnata stranka, na svedocite i na ve{tacite.

Pretsedatelot na sovetot }e i zabrani na strankata postavuvawe na opredeleno pra{awe ili }e zabrani odgovor na postaveno pra{awa, ako vo pra{aweto e ve}e sodr`ano kako treba da se odgovori na nego ili ako pra{aweto ne se odnesuva na predmetot.

Ako pretsedatelot na sovetot zabrani postavuvawe na opredeleno pra{awe ili davawe na odgovor, strankata mo`e da bara za toa da odlu~i sovetot.

Na barawe od strankata vo zapisnikot }e se vnesi pra{aweto {to sovetot go odbil kako i pra{aweto na koe e zabranet odgovor.

^len 288

Soslu{anite svedoci i ve{taci ostanuvaat vo sudnicata, ako pretsedatelot na sovetot, po izjasnuvaweto na strankite, sosema ne gi otpu{ti ili ne opredeli privremeno da se otstranat od sudnicata.

Pretsedatelot na sovetot mo`e da opredeli soslu{anite svedoci podocna povtorno da se povikaat i u{te edna{ da se soslu{aat vo prisutvo ili otsustvo na drugi svedoci i ve{taci.

^len 289

Koga sovetot smeta deka predmetot e raspraven taka {to da mo`e da se donese odluka, pretsedatelot na sovetot }e soop{ti deka glavnata rasprava e zaklu~ena, i potoa sovetot }e se povle~e na sovetuvawe i glasawe zaradi donesuvawe odluka.

Sovetot mo`e da olu~i glavnata rasprava da ja zaklu~i i koga ostanalo da se pribavat izvesni spisi {to sodr`at dokazi potrebni za odlu~uvawe ili ako treba da se po~eka zapisnikot za dokazite izvedeni od zamoleniot sudija, a strankite }e se otka`at od raspravaweto za tie dokazi ili sovetot smeta deka toa raspravawe ne e potrebno.

^len 290

Vo tekot na sovetuvaweto i glasaweto sovetot mo`e da odlu~i zaklu~enata glavna rasprava povtorno da se otvori ako e toa potrebno zaradi dopolnenie na postapkata ili razjasnuvawe na oddelni pova`ni pra{awa.

 

Javnost na glavnata rasprava

^len 291

Glavnata rasprava e javna.

Na raspravata mo`at da prisustvuvaat samo polnoletni lica.

Licata {to prisustvuvaat na raspravata ne smeat da nosat oru`je ili opasno orudie.

Odredbata od stav 3 na ovoj ~len ne se odnesuva na ~uvarite na licata {to u~estuvaat vo postapkata.

^len 292

Sovetot mo`e da ja isklu~i javnosta za celata glavna rasprava ili za eden nejzin del, ako toa go baraat interesite za ~uvaweto na slu`bena, delovna ili li~na tajna, interesite na javniot red ili pri~inite na moralot.

Sovetot mo`e da ja isklu~i javnosta i vo slu~aj koga so merkite za odr`uvawe na redot predvideni vo ovoj zakon ne bi mo`elo da se obezbedi nesme}avano odr`uvawe na rasprava.

^len 293

Isklu~uvaweto na javnosta ne se odnesuva na strankite, nivnite zakonski zastapnici, polnomo{nicite i zame{uva~ite.

Sovetot mo`e da dozvoli na glavnata rasprava na koja e isklu~ena javnosta da prisustvuvaat oddelni slu`beni lica, kako i nau~ni i javni rabotnici, ako e toa od interes za nivnata slu`ba odnosno nau~na ili javna dejnost.

Na barawe od strankata sovetot mo`e da dozvoli na raspravata da prisustvuvaat najmnogu dve lica {to }e gi ozna~i taa.

Pretsedatelot na sovetot }e gi predupredi licata {to prisutvuvaat na raspravata na koja e isklu~ena javnosta deka se dol`ni kako tajna da go ~uvaat sî ona {to go doznale na raspravata i }e im uka`e na posledicite od oddavawe na tajna.

^len 294

Za isklu~uvaweto na javnosta odlu~uva sovetot so re{enie koe mora da bide obrazlo`eno i javno objaveno.

Protiv re{enieto za isklu~uvawe na javnosta ne e dozvolena posebna `alba.

^len 295

Odredbite za javnosta na glavnata rasprava soglasno }e se primenuvaat i na podgotvitelnoto ro~i{te, na ro~i{teto nadvor od glavnata rasprava pred pretsedatelot na sovetot, kako i na ro~i{teto pred zamoleniot sudija.

 

Rakovodewe so glavnata rasprava

^len 296

Pretsedatelot na sovetot rakovodi so glavnata rasprava, gi ispituva strankite, izveduva dokazi, im dava zbor na ~lenovite na sovetot, na strankite, na nivnite zakonski zastapnici i na polnomo{nicite i gi objavuva odlukite na sovetot.

Dol`nost na pretsedatelot na sovetot e da se gri`i predmetot na sporot sestrano da se pretrese no postapkata poradi toa da ne se odol`uva, taka {to raspravata po mo`nost da se dovr{i na edno ro~i{te.

Ako liceto {to u~estvuva na raspravata se protivi na nekoja merka od pretsedatelot na sovetot koja se odnesuva na rakovodewe so raspravata ili na nekoe pra{awe {to go postavil pretsedatelot na sovetot, ~len na sovetot ili drugo lice {to u~estvuva vo postapkata, za takvoto protivewe odlu~uva sovetot.

Sudot ne e vrzan za svoeto re{enie koe se odnesuva na rakovodeweto so raspravata.

Protiv re{enieto {to se odnesuva na rakovodeweto so raspravata ne e dozvolena posebna `alba.

^len 297

Nadvor od ro~i{teto za glavnata rasprava pretsedatelot na sovetot donesuva re{enie za ispravaweto na podnesokot, za nazna~uvaweto na privremen zastapnik, za urednosta na polnomo{noto, za polagawe avans na ime tro{oci za prezemawe na oddelni dejstvija vo postapkata za osloboduvaweto od pla}awe tro{oci za postapkata, za obezbeduvaweto na parni~nite tro{oci, za dostavuvaweto na sudskite pismena, za obezbeduvaweto na dokazi, za privremenite merki za obezbeduvawe, za prekinuvaweto i miruvaweto na postapkata, za tro{ocite za postapkata vo slu~aj na povlekuvawe na tu`bata, za zaka`uvaweto na ro~i{ta i za nivno odlagawe, za spojuvawe na postapki kako i za opredeluvaweto na rokovi i za nivnoto prodol`uvawe.

Pretsedatelot na sovetot e isto taka ovlasten, po priemot na zapisnikot za izveduvaweto na dokazite pred zamoleniot sudija da opredeli da se izvr{at potrebni ispravki ili dopolnenija.

Nadvor od ro~i{teto za glavnata rasprava pretsedatelot na sovetot e ovlasten, po povod izjavata na tu`eniot odnosno tu`itelot dadena pismeno ili na zapisnik kaj parni~niot sud, da donese presuda vrz osnova na priznanie odnosno presuda vrz osnova na odrekuvawe, kako i da primi na zapisnik sudsko poramnuvawe.

^len 298

Ako pred ist sud te~at pove~e postapki pome|u isti lica ili vo koj isto lice e protivnik na razni tu`iteli ili razni tu`eni, site ovie postapki mo`at so re{enie na sovetot da se spojat zaradi zaedni~ko raspravawe, ako so toa bi se zabrzalo raspravaweto ili bi se namalile tro{ocite. Za site spoeni postapki sudot mo`e da donese zaedni~ka presuda.

Sovetot mo`e da opredeli zaradi zaedni~ko raspravawe pred nego da se spojat pove}e postapki i toga{ koga za nekoi od niv e nadle`en sudija poedinec na istiot sud.

Sovetot mo`e da opredeli odvoeno da se rasprava za oddelni barawa vo ista tu`ba i po zavr{uvaweto na odvoenoto raspravawe, mo`e da donese posebni odluki za tie barawa.

^len 299

Koga sovetot }e odlu~i da se odlo`i ro~i{teto za glavnata rasprava, pretsedatelot na sovetot }e se gri`i za slednoto ro~i{te da se pribavat site dokazi ~ie izveduvawe e opredeleno za toa ro~i{te i da se izvr{at drugi podgotovki za da mo`e raspravata da se zavr{i na toa ro~i{te.

Protiv re{enieto na sudot so koe se odlaga ro~i{teto ili se odbivaat predlozite na strankite za odlagawe na ro~i{teto, ne e dozvolena `alba.

^len 300

Ako ro~i{teto se odlo`i, novo ro~i{te }e se odr`i po mo`nost pred istiot sovet.

Ako novoto ro~i{te se dr`i pred istiot sovet, glavnata rasprava }e prodol`i i pretsedatelot na sovetot nakratko }e go izlo`i tekot na porane{nite ro~i{ta, no vo ovoj slu~aj sovetot mo`e da odlu~i raspravata da po~ne odnovo.

Ako ro~i{teto se dr`i pred izmenet sovet, glavnata rasprava mora da po~ne odnovo, no sovetot mo`e otkako strankite }e se izjasnat za toa, da odlu~i povtorno da ne se soslu{aat svedocite i ve{tacite i da ne se vr{i nov uvid, tuku da se pro~itaat zapisnicite za izveduvaweto na ovie dokazi.

^len 301

Sudot vo tekot na postapkata mo`e so pari~na kazna do ~etiri prose~ni plati vo Republikata isplateni vo posledniot mesec da ja kazni strankata, zakonskiot zastapnik, polnomo{nikot ili zame{uva~ot, {to so svoite parni~ni dejstvija pote{ko gi zloupotrebile pravata priznaeni so ovoj zakon.

Odr`uvawe na redot na glavnata rasprava

^len 302

Dol`nost na pretsedatelot na sovetot e vo tekot na glavnata rasprava da se gri`i za odr`uvaweto na redot vo sudnicata i za dostoinstvoto na sudot.

^len 303

Ako liceto {to u~estvuva vo postapkata ili liceto {to kako slu{atel prisustvuva na raspravata go navreduva sudot ili drugite u~esnici vo postapkata, ja popre~uva rabotata ili ne im se pokoruva na naredbite od pretsedatelot na sovetot za odr`uvawe na redot, pretsedatelot na sovetot }e go opomene. Ako opomenata e bezuspena, sovetot mo`e opomenatoto lice da go otstrani od sudnicata ili da go kazni so pari~na kazna do ~etiri prose~ni plati vo Republikata isplateni vo posledniot mesec, a mo`e i da go otstrani i da go kazni so pari~na kazna.

Ako strankata e otstraneta od sudnicata, ro~i{teto }e se odr`i i bez nejzino prisustvo.

Ako od sudnicata bide otstranet polnomo{nikot sovetot na barawe od strankata }e go odlo`i ro~i{teto, a ako strankata ne prisustvuvala na ro~i{teto, sovetot sekoga{ }e go odlo`i ro~i{teto i }e ja izvesti strankata deka nejziniot polnomo{nik e otstranet od ro~i{teto poradi naru{uvawe na redot.

Koga sudot }e kazni so pari~na kazna ili }e otstrani od sudnica advokat ili advokatski pripravnik kako polnomo{nik, za toa }e ja izvesti advokatskata komora.

@albata protiv re{enieto za pari~nata kazna ili za otstranuvaweto od sudnicata ne go zadr`uva izvr{uvaweto na re{enieto.

^len 304

Ako narodniot pravobranitel, javniot obvinitel ili javniot pravobranitel, odnosno liceto {to gi zamenuva go naru{uva redot, pretsedatelot na sovetot za toa }e go izvesti nadle}niot naroden pravobranitel, javen obvinitel, odnosno javen pravobranitel, a sovetot mo`e da go odlo`i ro~i{teto i od nadle`niot naroden pravobranitel, javniot obvinitel, odnosno javniot pravobranitel da pobara da opredeli drugo lice za u~estvuvawe vo parnicata.

^len 305

Ovlastuvawata {to za odr`uvawe na redot na glavnata rasprava gi imaat pretsedatelot na sovetot i sovetot, mu pripa|aat na pretsedatelot na sovetot na podgotvitelnoto ro~i{te i na ro~i{teto nadvor od glavnata rasprava, kako i na zamoleniot sudija.

 

G l a v a d v a e s e t i p r v a

SUDSKO PORAMNUVAWE

^len 306

Strankite vo tekot na celata postapka pred parni~niot sud od prv stepen mo`at da sklu~at poramnuvawe za predmetot na sporot (sudsko poramnuvawe).

Poramnuvaweto mo`e da se odnesuva na celoto tu`beno barawe ili na eden negov del.

Sudot vo tekot na postapkata }e im uka`e na strankite na mo`nosta za sudsko poramnuvawe i }e im pomogne da sklu~at poramnuvawe.

Pred sudot ne mo`e da se sklu~i poramnuvawe vo pogled na barawata so koi strankite ne mo`at da raspolagaat (~len 3 stav 3).

Koga sudot }e donese re{enie so koe nedozvoluva poramnuvawe na strankite, }e zastane so postapkata dodeka ova re{enie ne stane pravosilno.

^len 307

Spogodbata na strankite za poramnuvawe se vnesuva vo zapisnik.

Poramnuvaweto e sklu~eno koga strankite po pro~itaniot zapisnik za poramnuvaweto }e go potpi{at zapisnikot.

Na strankite na nivno barawe }e im se izdade zaveren prepis na zapisnikot vo koj e vneseno poramnuvaweto.

^len 308

Sudot vo tekot na celata postapka po slu`bena dol`nost }e vnimava dali se vodi postapka za predmet za koj porano bilo sklu~eno sudsko poramnuvawe i, ako utvrdi deka se vodi postapka za predmet za koj ve}e e sklu~eno sudsko poramnuvawe, }e ja otfrli tu`bata.

^len 309

Liceto {to ima namera da podnese tu`ba mo`e preku sud od prv stepen na ~ie podra~je protivnata strana ima prestojuvali{te da se obide da postigne poramnuvawe.

Sudot do kogo e upaten vakov predlog }e ja povika protivnata strana i }e ja zapoznae so predlogot za poramnuvawe.

Tro{ocite za ovaa postapka gi podnesuva podnositelot na predlogot.

 

G l a v a d v a e s e t i v t o r a

PRESUDA

^len 310

So presuda sudot odlu~uva za baraweto koe se odnesuva na glavniot predmet i na sporednite barawa.

Ako postojat pove}e barawa, sudot za site tie barawa po pravilo }e odlu~i so edna presuda.

Ako pove}e parnici se spoeni zaradi zaedni~ko raspravawe, a za kone~na odluka uzreala samo edna parnica, mo`e da se donese presuda samo vo pogled na taa parnica.

^len 311

Sudot mo`e da mu nalo`i na tu`eniot da izvr{i opredeleno ~inewe, samo ako toa vtasalo do zaklu~uvaweto na glavnata rasprava.

Ako sudot usvoi barawe za izdr{ka mo`e da go obvrze tu`eniot i na ~inewa {to ne se vtasani.

Presudata so koja tu`eniot se obvrzuva da predade ili da prezeme predmeti dadeni vo naem ili zakup, mo`e da se donese i pred prestanuvaweto na tie odnosi.

^len 312

Ako tu`itelot vo tu`bata baral da mu se dosudi izvesen predmet a istovremeno vo tu`bata ili do zaklu~uvaweto na glavnata rasprava izjavil deka e bolen mesto predmetot da primi opredelen pari~en iznos, sudot, ako go usvoi tu`benoto barawe, vo presudata }e izre~e deka tu`eniot mo`e da se oslobodi od davawe na predmetot ako go plati toj pari~en iznos.

^len 313

Koga na strankata vo presudata i se nalo`uva izvr{uvawe na nekakvo ~inewe }e se opredeli rokot vo koj ova ~inewe e dol`na da go izvr{i.

Ako so posebni propisi ne e opredeleno poinaku, rokot na izvr{uvaweto na ~ineweto iznesuva petnaeset dena no za ~inewata koi ne se sostojat vo pari~no davawe, sudot mo`e da opredeli podolg rok. Vo meni~nite i ~ekovnite sporovi ovoj rok iznesuva osum dena.

Rokot za izvr{uvawe na ~ineweto po~nuva da te~e prviot den po dostavuvaweto na prepisot na presudata do strankata na koja i e nalo`eno izvr{uvawe.

Delumna presuda

^len 314

Ako od pove}e tu`beni barawa, poradi priznavawe ili vrz osnova na raspravaweto, samo nekoi uzreale za kone~na odluka ili samo del od edno barawe uzreal za kone~na odluka, sudot mo`e vo pogled na uzreanite b arawa odnosno na delot od baraweto da ja zaklu~i raspravata i da donese presuda (delumna presuda).

Delumna presuda sudot mo`e da donese i koga e podnesena protivtu`ba, ako za odluka uzrealo samo baraweto na tu``bata ili baraweto na protivtu`bata.

Pri ocenata na pra{aweto dali }e donese delumna presuda, sudot osobeno }e ja zeme predvid goleminata na baraweto ili na delot od baraweto {to uzreal za odluka.

Vo pogled na pravnite lekovi i izvr{uvaweto, delumnata presuda se smeta kako samostojna presuda.

Me|upresuda

^len 315

Ako tu`eniot go osporil i osnovot na tu`benoto brawe i iznosot na tu`benoto barawe a vo pogled na osnovot rabotata uzreala za donesuvawe na odluka, sudot mo`e zaradi celosoobraznost da donese prvo presuda samo za osnovot na tu`benoto barawe (me|upresuda).

Do pravosilnosta na me|upresudata sudot }e zastane so raspravaweto za iznosot na tu`benoto barawe.

Presuda vrz osnova na priznanie

^len 316

Ako tu`eniot do zaklu~uvaweto na glavnata rasprava go priznae tu`benoto barawe, sudot bez natamo{no raspravawe }e donese presuda so koja go usvojuva tu`benoto barawe (presuda vrz osnova na priznanie).

Sudot nema da donese presuda vrz osnova na priznanie i koga se isponeti potrebnite uslovi, ako najde deka se raboti za barawe so koe strankite ne mo`at da raspolagaat (~len 3 stav 3).

Donesuvaweto na presuda vrz osnova na priznanie }e se odlo`i ako e potrebno prethodno da se pribavat izvestuvawe za okolnostite od stav 2 na ovoj ~len.

Priznanieto na tu`benoto barawe, na ro~i{teto ili vo pismen podnesok, tu`eniot mo`e i bez soglasnost na tu`itelot da go otpovika do donesuvaweto na presudata.

Presuda vrz osnova na odrekuvawe

^len 317

Ako tu`itelot do zaklu~uvaweto na glavnata rasprava se odre~e od tu`benoto barawe, sudot bez natamo{no raspravawe }e donese presuda so koja go odbiva tu`benoto barawe (presuda vrz osnova na odrekuvawe).

Za odrekuvawe od tu`beno barawe ne e potrebna soglasnost na tu`eniot.

Sudot nema da donese presuda vrz osnova na odrekuvawe i koga se ispolneti potrebnite uslovi, ako najde deka se raboti za barawe so koe strankite ne mo`at da raspolagaat (~len 3 stav 3).

Donesuvaweto na presuda vrz osnova na odrekuvawe }e se odlo`i ako e potrebno za okolnostite od stav 3 na ovoj ~len prethodno da se pribavat izvestuvawe.

Odrekuvaweto od tu`benoto barawe, na ro~i{te ili vo pismen podnesok, tu`itelot mo`e i bez soglasnost na tu`eniot da go otpovika do donesuvaweto na presudata.

Presuda poradi izostanok

^len 318

Koga tu`eniot ne dojde na podgotvitelnoto ro~i{te do negovoto zaklu~uvawe, ili na prvoto ro~i{te za glavnata rasprava ako podgotvitelno ro~i{te ne e odr`ano, ili ako dojde na ovie ro~i{ta no ne saka da se vpu{ti vo raspravawe, ili se otstrani od ro~i{teto, a ne go ospori tu`benoto barawe, }e se donese presuda so koja se usvojuva tu`benoto barawe (presuda poradi izostanok), ako se ispolneti slednite uslovi:

1) ako tu`eniot bil uredno povikan;

2) ako tu`itelot predlo`i donesuvawe na presuda poradi izostanok;

3) ako tu`eniot so podnesok ne go osporil tu`benoto barawe;

4) ako osnovanosta na tu`benoto barawe proizleguva od faktite navedeni vo tu`bata;

5) ako faktite vrz koi se zasnova tu`benoto barawe ne se vo sprotivnost so dokazite {to samiot tu`itel gi podnel ili so fakti {to se op{topoznati;

6) ako ne postojat op{topoznati okolnosti od koi proizleguva deka tu`eniot go spre~ile opravdani pri~ni da dojde na ro~i{teto.

Nema da se donese presuda poradi izostanok i koga se ispolneti uslovite od stav 1 na ovoj ~len, ako sudot najde deka se raboti za barawe so koe strankite ne mo`at da raspolagaat (~len 3 stav 3).

Donesuvaweto na presudata poradi izostanok }e se odlo`i ako e potrebno prethodno da se pribavat izvestuvawa za okolnostite od stav 2 na ovoj ~len.

Ako od faktite inavedeni vo tu`bata ne proizleguva osnovanosta na tu`benoto barawe, a tu`bata na ro~i{teto ne e preina~ena, sudot }e donese presuda so koja se odbiva tu`benoto barawe.

Donesuvawe na presuda poradi iznostanok mo`e da se odlo`i i vo slu~aj ako nema dokaz deka tu`eniot e uredno povikan, a nesomneno e deka mu e upatena pokana. Vo toj slu~aj pretsedatelot na sovetot }e opredeli rok, koj ne mo`e da bide podolg od trieset dena za dostavuvaweto vo zemjata odnosno podolg od {est meseci za dostavuvawe vo stranstvo, da se izvidi dali tu`eniot e povikan uredno. Ako vo toj rok se utvrdi deka tu`eniot bil uredno povikan, pretsedatelot na sovetot }e donese presuda poradi iznostanok.

Protiv odlukata na sudot so koja se odbiva predlogot na tu`itelot da se donese presuda poradi iznostanok e dozvolena posebna `alba.

Vo slu~aite predvideni vo stav 3 i 5 na ovoj ~len, presuda poradi izostanok sudot mo`e da donese bez soslu{uvawe na strankite.

Pravosilnost na presuda

^len 319

Presudata koja pove}e ne mo`e da se pobiva so `alba stanuva pravosilna dokolku so nea e odlu~eno za baraweto na tu`bata ili protivtu`bata.

Sudot vo tekot na celata postapka po slu`bena dol`nost vnimava dali rabotata e presudena pravosilno i ako utvrdi deka postapkata e povedena za barawe za koe ve}e e odlu~eno pravosilno }e ja otfrli tu`bata.

Ako vo presudata e odlu~eno za pobaruvawe {to tu`eniot go istaknal so prigovor zaradi prebivawe, odlukata za postoewe ili nepostoewe na ova pobaruvawe stanuva pravosilna.

^len 320

Sudot e vrzan za svojata presuda {tom e objavena, a ako presudata ne e objavena, {tom e ispratena.

Sprema strankite presudata ima dejstvo duri od denot koga im e dostavena.

Donesuvawe i objavuvawe na presuda

^len 321

Presudata se izrekuva i objavuva vo ime na gra|anite na Republika Makedonija.

Koga glavnata rasprava se odr`uva pred sovetot, presudata ja donesuvaat pretsedatelot na sovetot i ~lenovite na sovetot {to u~estvuvale na ro~i{teto na koe e zaklu~ena glavnata rasprava. Vedna{ po zaklu~uvaweto na glavnata rasprava sudot donesuva presuda {to ja objavuva pretsedatelot na sovetot.

Vo poslo`eni predmeti sudot mo`e da go odlo`i donesuvaweto na presuda za osum dena od denot na zaklu~uvaweto na glavnata rasprava. Vo takov slu~aj presudata nema da se objavi tuku prepis od presudata sudot }e dostavi do strankite.

Vo slu~aj od ~len 289 stav 2 na ovoj zakon, presudata }e se donese najdocna vo rok od osum dena od denot na priemot na spisot odnosno zapisnikot. Ovaa presuda nema da se objavuva.

^len 322

Koga presudata se objavuva, pretsedatelot na sovetot javno }e ja pro~ita izrekata i nakratko }e gi soop{ti pri~inite za presudata.

Pri objavuvaweto na presudata mo`e da se soop{ti deka sudot odlu~il za odmeruvawe na tro{ocite da se odlu~i dopolnitelno. Vo takov slu~aj odmeruvaweto na tro{ocite go vr{i pretsedatelot na sovetot, a odlukata se vnesuva vo pismeniot sostav na presudata.

Ako javnosta na glavnata rasprava bila isklu~ena, izrekata na presudata sekoga{ }e se pro~ita javno, a sudot }e odlu~i dali i kolku }e se isklu~i javnosta pri objavuvaweto na pri~inite na presudata.

Site prisutni }e go soslu{aat ~itaweto na izrekata na presudata stoej}i.

Pismena izrabotka i dostavuvawe na presudata

^len 323

Presudata mora pismeno da se izraboti vo rok od osum dena od donesuvaweto.

Originalot na presudata go potpi{uva pretsedatelot na sovetot.

Do strankite se dostavuva zaveren prepis na presudata so upatstvo za pravoto na izjavuvawe praven lek protiv presudata.

^len 324

Pismeno izrabotenata presuda mora da ima uvid, izreka i obrazlo`enie.

Uvodot na presudata sodr`i: nazna~uvawe deka presudata se izrekuva vo ime na gra|anite na Republika Makedonija, naziv na sudot, ime i prezime na pretsedatelot i na ~lenovite na sovetot, ime i prezime, zanimawe i `iveali{te odnosno prestojuvali{te na strankite na nivnite zastapnici i polnomo{nici, kratko ozna~uvawe na predmetot na sporot, den na zaklu~uvaweto na glavnata rasprava, nazna~uvawe na strankite, na nivnite zastapnici i polnomo{nici {to prisustvuvale na taa rasprava, kako i den koga e donesena presudata.

Izrekata na presudata sodr`i odluka na sudot za usvojuvawe ili odbivawe na oddelni barawa {to se odnesuvaat na glavnata rabota i na sporednite barawa i odluka za postoeweto ili nepostoeweto na pobaruvaweto istaknato zaradi prebivawe (~len 319).

Vo obrazlo`enieto sudot }e gi izlo`i: barawata na strankite i nivnite navodi za faktite vrz koi se zasnovaat tie barawa, dokazite, re{itelnite fakti {to gi utvrdil, kako i propisite vrz koi sudot ja zasnoval presudata.

Vo obrazlo`enieto na presudata poradi izostanok, presuda vrz osnova na priznanie ili presuda vrz osnova na odrekuvawe }e se iznesat samo pri~inite {to go opravduvaat donesuvaweto na vakvi presudi.

Dopolnitelna presuda

^len 325

Ako sudot propu{til da odlu~i za site barawa za koi mora da se odlu~i so presudata ili propu{til da odlu~i za del od baraweto, strankata mo`e vo rok od petnaeset dena od priemot na presudata da mu predlo`i na parni~niot sud da se izvr{i dopolnenie na presudata.

Pretsedatelot na sovetot }e otfrli odnosno }e odbie, bez odr`uvawe na ro~i{te, nenavremen ili neosnovan predlog za dopolnenie na presudata.

^len 326

Koga pretsedatelot na sovetot }e najde deka predlogot za dopolnenie na presudata e osnovan, }e zaka`e glavna rasprava pred sovetot zaradi donesuvawe na presuda za baraweto {to ne e re{eno (dopolnitelna presuda).

Dopolnitelna presuda mo`e da se donese i bez povtorno otvarawe na glavna rasprava ako ovaa presuda ja donesuva istiot sovet {to ja donel i prvobitnata presuda, a baraweto vo pogled na koe se bara dopolnenie e dovolno raspraveno.

Ako sovetot najde deka predlogot za donesuvawe na dopolnitelna presuda e nenavremen ili neosnovan }e go otfrli odnosno }e go odbie predlogot so re{enie.

Ako predlogot za dopolnenie na presuda se odnesuva samo na tro{ocite za postapkata, odluka za predlogot donesuva pretsedatelot na sovetot bez odr`uvawe na ro~i{te.

^len 327

Ako pokraj predlogot za dopolnenie na presuda e podnesena i `alba protiv presudata, prvostepeniot sud }e zastane so dostavuvaweto na ovaa `alba do vtorostepeniot sud dodeka ne se donese odluka za predlogot za dopolnenie na presudata i dodeka ne iste~e rokot za `alba protiv ovaa odluka.

Ako protiv odlukata za dopolnenie na presudata se izjavi `alba, ovaa `alba zaedno so `albata protiv prvobitnata presuda }e se dostavi do vtorostepeniot sud.

Ako prvostepenata presuda se pobiva so `alba samo poradi toa {to prvostepeniot sud so presudata ne odlu~il za site barawa na strankite {to se predmet na parnicata, `albata }e se smeta kako predlog na strankata da se donese dopolnitelna presuda.

Popravawe na presuda

^len 328

Gre{kite vo imiwata i broevite, kako i drugi o~igledni gre{ki vo pi{uvaweto i smetaweto, nedostatocite vo formata i nesoglasnosta na prepisot na presudata so originalot, }e gi popravi pretsedatelot na sovetot vo sekoe vreme.

Popravaweto }e se izvr{i so posebno re{enie i }e se vnese na krajot na originalot, a do strankite }e se dostavi prepis od re{enieto.

Ako me|u originalot i prepisot na presudata postoi nesoglasnost vo pogled na nekoja odluka sodr`ana vo izrekata na presudata, do strankite }e se dostavi popraveniot prepis na presudata so nazna~uvawe deka so ovoj prepis na presudata se zamenuva porane{niot prepis na presudata. Vo takov slu~aj rokot za izjavuvawe na praven lek vo pogled na popraveniot del na presudata te~e od denot na dostavuvaweto na popraveniot prepis na presudata.

Za popravaweto na presudata sudot mo`e da odlu~i bez soslu{uvawe na strankite.

 

 

 

 

 

 

 

 

G l a v a d v a e s e t i t r e t a

RE[ENIE

^len 329

Site re{enija {to se donesuvaat na ro~i{teto gi objavuva pretsedatelot na sovetot.

Re{enieto {to e objaveno na ro~i{teto }e se dostavi do strankite vo zaveren prepis samo ako protiv toa re{enie e dozvolena posebna `alba, ili ako vrz osnova na re{enieto mo`e vedna{ da se bara izvr{uvawe, ili ako toa go bara upravuvaweto so postapkata.

Sudot e vrzan za svoite re{enija dokolku tie ne se odnesuvaat na upravuvaweto so postapkata ili ako so ovoj zakon ne e opredeleno ne{to drugo.

Koga re{enieto ne se dostavuva pismeno, toa sprema strankite ima dejstvo {tom e objaveno.

^len 330

Re{enijata {to gi donesuva sudot nadvor od ro~i{teto im se soop{tuvaat na strankite so dostavuvawe na zaveren prepis na re{enieto.

Ako so re{enieto predhodno se odbiva predlog na edna stranka bez prethodno soslu{uvawe na protivnata stranka, do taa stranka nema da se dostavi re{enieto.

^len 331

Re{enieto mora da bide obrazlo`eno ako so nego se odbiva predlog na strankata ili ako so nego se re{ava za predlozi na strankite {to me|usebe se vo sprotivnost, a mo`e da bide obrazlo`eno i vo drugi slu~ai koga e toa potrebno.

Pismeniot sostav na re{enieto treba da sodr`i sekoga{ uvod i izreka, a obrazlo`enie samo ako spored stav 1 na ovoj ~len re{enieto mora da bide obrazlo`eno.

^len 332

Pravosilnite re{enija za kazni izre~eni spored odredbite na ovoj zakon se izvr{uvaat po slu`bena dol`nost.

^len 333

Odredbite od ~len 313, 320 stav 2, ~len 321 stav 2, ~len 322 stav 2 i ~len 323 do 328 na ovoj zakon soglasno }e se primenuvaat i vrz re{enijata.

 

 

B. Postapka po pravnite lekovi

G l a v a d v a e s e t i ~ e t v r t a

REDOVNI PRAVNI LEKOVI

1. @alba protiv presuda

Pravo na `alba

^len 334

Protiv presuda donesena vo prv stepen strankite mo`at da izjavat `alba vo rok od petnaeset dena od denot na dostavuvaweto na prepisot na presudata, ako vo ovoj zakon ne e opredelen drug rok. Vo meni~nite i ~ekovnite sporovi ovoj rok iznesuva osum dena.

Navremeno izjavena `alba spre~uva presudata da stane pravosilna vo delot {to se pobiva so `albata.

Za `albata protiv presudata odlu~uva vtorostepeniot sud.

^len 335

Strankata mo`e da se odre~e od pravoto na `alba od momentot koga e objavena presudata, a ako presudata ne e objavena, toga{ od momentot koga }e i se dostavi prepisot na presudata.

Do donesuvaweto na odlukata na vtorostepeniot sud strankata mo`e da se otka`e od ve}e izjavenata `alba.

Odrekuvaweto ili otka`uvaweto od `albata ne mo`e da se otpovika.

Sodr`ina na `albata

^len 336

@albata treba da sodr`i:

1) ozna~uvawe na presudata protiv koja se izjavuva `alba;

2) izjava deka se pobiva presudata vo celost ili vo opredelen del;

3) pri~ina za `albata;

4) potpis na podnositelot na `albata.

^len 337

Ako vrz osnova na podatocite od `albata ne mo`e da se utvrdi koja presuda se pobiva ili ako `albata ne e potpi{ana (necelosna `alba), prvostepeniot sud so re{enie protiv koe ne e dozvolena `alba, }e go povika `alitelot vo opredelen rok da ja dopolni ili ispravi `albata so podnesok ili na zapisnik kaj toj sud.

Ako `alitelot vo opredeleniot rok ne postapi po baraweto na sudot, sudot so re{enie }e ja otvrli `albata kako necelosna.

Ako `albata po svojata sodr`ina ima drugi nedostatoci, prvostepeniot sud }e ja dostavi `albata do vtorostepeniot sud ne povikuvaj}i go `alitelot da ja dopolni odnosno popravi.

^len 338

Vo `albata mo`at da se iznesuvaat novi fakti i da se predlagat novi dokazi. Povikuvaj}i se na novi fakti, `alitetot e dol`en da gi navede dokazite so koi bi se utvrdile tie fakti, a predlagaj}i novi dokazi e dol`en da gi navede faktite {to treba da se utvrdat so pomo{ na tie dokazi.

@alitelot koj ne go storil kako verojatno toa deka od opravdani pri~ini propu{til vo prvostepenata postapka da go polo`i iznosot potreben za namiruvawe na tro{ocite po povod izveduvaweto na predlo`eniot dokaz (~len 142 stav 3), ne mo`e vo `albata da predlo`i toj dokaz da se izvede.

Prigovor zaradi prebivawe {to ne e iznesen pred prvostepeniot sud ne mo`e da se iznesuva vo `albata.

Ako poradi iznesuvaweto na novi fakti predlagawe na novi dokazi, se predizvikani tro{oci vo postapkata po povod `albata, ovie tro{oci nezavisno od ishodot na sporot }e gi podnesuva onaa stranka {to iznela novi fakti odnosno {to predlo`ila novi dokazi.

Pri~ini poradi koi mo`e da

se pobiva presuda

^len 339

Presudata mo`e da se pobiva:

1) poradi su{testvena povreda na odredbite na parni~nata postapka;

2) poradi pogre{no ili necelosno utvrdena fakti~na sostojba;

3) poradi pogre{na primena na materijalnoto pravo.

Presudata poradi iznostanok ne mo`e da se pobiva poradi pogre{no ili necelosno utvrdena fakti~na sostojba.

Presudata vrz osnova na priznanie i presuda vrz osnova na odrekuvawe mo`at da se pobivaat poradi su{testvena povreda na odredbite na parni~nata postapka ili poradi toa {to izjavata za priznanie odnosno za odrekuvawe e dadena vo zabluda ili pod vlijanie na prisila ili izmama.

^len 340

Su{testvena povreda na odredbite od parni~nata postapka postoi ako sudot vo tekot na postapkata ne ja primenil ili nepravilno ja primenil nekoja odredba od ovoj zakon, a toa vlijaelo ili mo`elo da vlijae vrz donesuvawe na zakonite i pravilna presuda.

Su{testvena povreda na odredbite od parni~nata postapka sekoga{ postoi:

1) ako sudot bil nepropisno sostaven, ili ako vo donesuvawe na presudata u~estvuval sudija ili sudija-porotnik koj ne u~estvuval na glavnata rasprava;

2) ako vo donesuvaweto na presudata u~estvuval sudija ili sudija-porotnik koj po zakonot mora da se izzeme (~len 65 stav 1 to~ka 1 do 5), odnosno koj so re{enie na sudot bil izzemen;

3) ako e odlu~eno za barawe vo spor {to ne spa|a vo sudska nadle`nost (~len 16);

4) ako po povod prigovori od strankite vo odlukata {to e vnesena vo presudata nepravilno odlu~il deka e mesno nadle`en, a strankata poradi toa se `ali;

5) ako sprotivno na odredbite od ovoj zakon sudot ja zasnoval svojata odluka vrz nedozvoleni raspolagawa na strankite (~len 3 stav 3);

6) ako sprotivno na odredbite od ovoj zakon sudot donel presuda poradi izostanok, presuda vrz osnova na priznanie, ili presuda vrz osnova na odrekuvawe;

7) ako na nekoja stranka so nezakonito postapuvawe, a osobeno so propu{tawe na dostavuvawe ne i e dadena mo`nost da rasprava pred sudot;

8) ako sprotivno na odredbite od ovoj zakon sudot go odbil baraweto na strankata vo postapkata da i obezbedi tolkuva~, a strankata poradi toa se `ali;

9) ako sudot donel presuda bez glavna rasprava, a bil dol`en da odr`i glavna rasprava;

10) ako vo postapkata kako tu`itel ili tu`en u~estvuvalo lice koe ne mo`e da bide stranka vo postapkata, ili ako strankata {to e pravno lice ne ja zastapuvalo ovlasteno lice, ili ako parni~no nesposobna stranka ne ja zastapuval zakonski zastapnik, ili ako zakonskiot zastapnik odnosno polnomo{nikot na strankata nemal potrebno ovlastuvawe za vodewe na postapkata ili za oddelni dejstvija vo postapkata, dokolku vodeweto na postapkata odnosno vr{eweto na oddelni dejstvija vo postapkata ne bilo dopolnitelno odobreno;

11) ako e odlu~eno za barawe za koe ve}e te~e parnica, ili za koe ve}e porano e presudeno pravosilno, ili za koe ve}e e sklu~eno sudsko poramnuvawe;

12) ako sprotivno na zakonot bila isklu~ena javnosta na glavnata rasprava;

13) ako presudata ima nedostatoci poradi koi ne mo`e da se ispita, a osobeno ako izrekata na presudata e nerazbirliva, ako protivpre~i sama na sebesi ili na pri~inite za presudata, ili ako presudata voop{to nema pri~ini ili vo nea ne se navedeni pri~inite za re{itelnite fakti ili tie pri~ini se nejasni ili protivre~ni, ili ako za re{itelnite fakti postoi protivre~nost me|u ona {to vo pri~inite na presudata se naveduva za sodr`inata na ispravite ili zapisnikot za iskazite dadeni vo postapkata i samite tie ispravi ili zapisnikot.

^len 341

Pogre{no ili necelosno utvrdena fakti~na sostojba postoi koga sudot nekoj re{itelen fakt pogre{no go utvrdil, odnosno koga ne go utvrdil.

Necelno utvrdena fakti~na sostojba postoi koga na toa uka`uvaat novi fakti ili novi dokazi.

^len 342

Pogre{na primena na materijalnoto pravo postoi koga sudot ne ja primenil odredbata na materijalnoto pravo {to trebalo da ja primeni ili koga takvata odredba ne ja primenil pravilno.

Postapka po `alba

^len 343

@albata se podnesuva do sudot {to ja izrekol prvostepenata presuda vo dovolen broj primeroci za sudot i za sprotivnata stranka.

^len 344

Nenavremena, necelosna (~len 337 stav 1), ili nedozvolena `alba }e otfrli so re{enie pretsedatelot na sovetot na prvostepeniot sud bez odr`uvawe na ro~i{te.

@albata e nenavremena ako e izjavena po istekot na zakonskiot rok za nejzino podnesuvawe.

@alba e nedozvolena ako `albata ja izjavilo lice koe ne e ovlasteno za podnesuvawe na `albata, ili lice koe se odreklo ili se otka`alo od `albata, ili ako liceto {to ja izjavilo `albata nema praven interes za podnesuvawe na `albata.

^len 345

Primerok od navremena, celosna i dozvolena `alba prvostepeniot sud }e dostavi do sprotivnata stranka koja mo`e vo rok od osum dena od priemot da podnese do toj sud odgovor na `albata.

Primerok od odgovorot na `alba prvostepeniot sud }e dostavi do `alitelot.

Nenavremeno podneseniot odgovor na `alba nema da se otfrli, tuku }e se dostavi do vtorostepeniot sud koj }e go zeme predvid ako e toa u{te mo`no.

^len 346

Po priemot na odgovorot na `alba ili po izminuvaweto na rokot za odgovor na `alba pretsedatelot na sovetot `albata i odgovorot na `albata, ako e podnesen, so site spisi }e gi dostavi do vtorostepeniot sud.

Ako `alitelot tvrdi deka vo prvostepenata postapka se povredeni odredbite na parni~nata postapka, pretsedatelot na sovetot na prvostepeniot sud }e dade objasnuvawe po povod navodite vo `albata {to se odnesuvaat na tie povredi, a po potreba }e sprovede i izvidi za da ja proveri vistinitosta na odnosnite navodi po `albata.

^len 347

Koga spisite po `albata }e pristignat do vtorostepeniot sud, pretsedatelot na `albeniot sovet opredeluva sudija izvestitel.

Sudijata izvestitel mo`e, po potreba, od prvostepeniot sud da pribavi izve{taj za povredite na odredbite na postapkata i da pobara zaradi utvrduvawe na tie povredi da se sprovedat izvidi.

^len 348

Vtorostepeniot sud odlu~uva za `alba, po pravilo, bez rasprava.

Koga sovetot na vtorostepeniot sud najde deka zaradi pravilno utvrduvawe na fakti~nata sostojba e potrebno pred vtorostepeniot sud da se povtorat ve}e izvedenite dokazi, }e zaka`e rasprava pred vtorostepeniot sud.

^len 349

Na raspravata se povikuvaat strankite odnosno nivnite zakonski zastapnici ili polnomo{nici, kako i onie svedoci i ve{taci za koi sudot }e odlu~i da se soslu{aat.

Ako od raspravata izostane edna ili obete stranki, sudot }e rasprava za `albata i }e donese odluka zemaj}i go predvid osobeno ona {to e izneseno vo `albata i vo odnogovorot na `albata.

Raspravata pred vtorostepeniot sud po~nuva so izve{tajot na izvestitelot koj ja izlaga sostojbata na rabotata ne davaj}i svoe mislewe za osnovanosta na `albata.

Potoa }e se pro~ita presudata ili delot od presudata na koj se odnesuva `albata, a po potreba i zapisnikot za glavnata rasprava pred prvostepeniot sud. Potoa `alitelot }e ja obrazlo`i svojata `alba, a sprotivnata stranka odgovorot na `albata.

Strankata na raspravata mo`e da iznesuva fakti i da predlaga dokazi {to ne gi iznela odnosno ne gi predlo`ila vo `albata no ne mo`e da istaknuva prigovor na prebivawe {to ne e istaknat pred prvostepeniot sud.

^len 350

Ako vo ~len 348 i 349 od ovoj zakon ne e opredeleno ne{to drugo, odredbite za glavnata rasprava pred prvostepeniot sud (~len 279 do 305), soglasno se primenuvaat i vrz raspravata pred vtorostepeniot sud.

^len 351

Vtorostepeniot sud ja ispituva prvostepenata presuda vo onoj del vo koj se pobiva so `albata, a ako od `albata ne se gleda vo koj del presudata se pobiva, vtorostepeniot sud }e zeme deka presudata se pobiva vo delot vo koj strankata ne uspeala vo sporot.

Vtorostepeniot sud ja ispituva prvostepenata presuda vo granicite na pri~inite navedeni vo `albata vnimavaj}i po slu`bena dol`nost na su{testvenite povredi na odredbite na parni~nata postapka od ~len 340 stav 2 na ovoj zakon i na pravilnata primena na materijalnoto pravo.

Na pre~ekoruvaweto na tu`benoto barawe, vtorostepeniot sud vnimava samo na barawe od strankata.

Odluki na vtorostepeniot sud

po `alba

^len 352

Vtorostepeniot sud mo`e vo sednica na sovetot ili vrz osnova na odr`anata rasprava da ja otfrli `albata kako nenavremena, necelosna ili kako nedozvolena da ja odbie `albata kako neosnovana i da ja potvrdi prvostepenata presuda, da ja ukine ovaa presuda i predmetot da go upati do prvostepeniot sud na povtorno sudewe, da ja ukine prvostepenata presuda i da ja otfrli tu`bata, ili da ja preina~i prvostepenata presuda.

Vtorostepeniot sud mo`e da ja ukine presudata i koga strankata bara nejzino preina~uvawe, a mo`e da ja preina~i presudata iako strankata bara taa da se ukine.

^len 353

Nenavremena, necelosna ili nedozvolena `alba }e otfrli vtorostepeniot sud so re{enie, ako toa ne go storil prvostepeniot sud (~len 344).

^len 354

Vtorostepeniot sud so presuda }e ja odbie `albata kako neosnovana i }e ja potvrdi provstepenata presuda koga }e najde deka ne postojat pri~ini poradi koi presudata se pobiva, kako ni pri~ini na koi vnimava po slu`bena dol`nost.

^len 355

Vtorostepeniot sud so re{enie }e ja ukine prvostepenata presuda, ako utvrdi deka postoi su{testvena povreda na odredbite od parni~nata postapkata (~len 340), i }e go vrati predmetot do istiot prvostepen sud ili }e mu go otstapi na nadle`niot prvostepen sud zaradi odr`uvawe na nova glavna rasprava. Vo ova re{enie vtorostepeniot sud }e odlu~i i koi sprovedeni dejstvija, zafateni so su{testvenata povreda na odredbite na parni~nata postapka, se ukinuvaat.

Ako vo postapkata pred prvostepeniot sud se storeni povredi na odredbite od ~len 340 stav 2 to~ka 3 i 11 na ovoj zakon, vtorostepeniot sud }e ja ukine prvostepenata presuda i }e ja otfrli tu`bata.

Ako vo postapkata pred prvostepeniot sud e storena povreda na odredbite od ~len 340 stav 2 to~ka 10 na ovoj zakon, vtorostepeniot sud, so ogled na prirodata na povredata, }e ja ukine prvostepenata presuda i }e mu go vrati predmetot na nadle`niot prvostepeni sud ili }e ja ukine prvostepenata presuda i }e ja otfrli tu`bata.

^len 356

Vtorostepeniot sud so re{enie }e ja ukine presudata na prvostepeniot sud i }e mu go vrati predmetot na toj sud na povtorno sudewe ako smeta deka zaradi pravilno utvrduvawe na fakti~nata sostojba treba da se odr`i nova glavna rasprava pred prvostepeniot sud, osven ako odlu~il sam da odr`i rasprava.

Vtorostepeniot sud }e postapi vaka i koga strankata ne ja pobivala presudata poradi pogre{no ili necelosno utvrdena fakti~na sostojba, ako pri re{avaweto za `albata se pojavi opravdano somnevawe deka faktite vrz koi e zasnovana prvostepenata presuda se pravilno utvrdeni.

Ako vtorostepeniot sud vo sednica na sovetot ili na raspravata najde deka zaradi pravilno utvrduvawe na fakti~nata sostojba treba da se utvrdat novi fakti ili da se izvedat novi dokazi, }e ja ukine prvostepenata presuda i }e mu go vrati predmetot na prvostepeniot sud na povtorno sudewe.

^len 357

Koga vtorostepeniot sud }e ja ukine presudata na prvostepeniot sud i }e mu go vrati predmetot na istiot sud na povtorno sudewe, mo`e da naredi novata glavna rasprava da se odr`i pred drug sovet.

^len 358

Ako utvrdi deka so prvostepenata presuda e pre~ekoreno tu`benoto barawe, vtorostepeniot sud spored prirodata na pre~ekoruvaweto na tu`benoto barawe so re{enie }e ja ukine presudata na prvostepeniot sud i predmetot }e mu go vrati na povtorno sudewe na toj sud odnosno so presuda }e ja preina~i pobivanata odluka.

^len 359

Vtorostepeniot sud so presuda }e ja preina~i prvostepenata presuda:

1) ako vrz osnova na rasprava utvrdil poinakva fakti~na sostojba od kolku {to e onaa {to e vo prvostepenata presuda;

2) ako prvostepeniot sud pogre{no gi ocenil ispravite ili posredno izvedenite dokazi, a odlukata na prvostepeniot sud e zasnovana isklu~ivo vrz tie dokazi;

3) ako prvostepeniot sud od faktite {to gi utvrdil izvel nepravilen zaklu~ok za postoeweto na drugi fakti, a vrz tie fakti e zasnovana presudata;

4) ako smeta deka fakti~nata sostojba vo prvostepenata presuda e pravilno utvrdena, no deka prvostepeniot sud pogre{no go primenil materijalnoto pravo.

^len 360

Vtorostepeniot sud ne mo`e da ja preina~i presudata na {teta na strankata {to se `alela ako samo taa izjavila `alba.

^len 361

Vo obrazlo`enieto na presudata odnosno na re{enieto vtorostepeniot sud treba da gi oceni `albenite navodi {to se od re{itelno zna~ewe i da gi ozna~i pri~inite {to gi zel predvid po slu`bena dol`nost.

Koga prvostepenata presuda se ukinuva poradi su{testveni povredi na odredbite na parni~nata postapka vo obrazlo`enieto treba da se navede koi odredbi se povredeni i vo {to se sostojat povredite.

Koga prvostepenata presuda se ukinuva i predmetot mu se vra}a na prvostepeniot sud na povtorno sudewe zaradi pravilno utvrduvawe na fakti~nata sostojba, }e se navede vo {to se sostojat nedostatocite vo utvrduvaweto na fakti~nata sostojba odnosno zo{to novite fakti i dokazi se va`ni i vlijaat vrz donesuvaweto na pravilna odluka.

^len 362

Vtorostepeniot sud }e mu gi vrati site spisi na prvostepeniot sud vo dovolen broj zavereni prepisi na svojata odluka zaradi predavawe na strankite i na drugite zainteresirani lica.

^len 363

Prvostepeniot sud e dol`en da gi izvede site parni~ni dejstvija i da gi raspravi site sporni pra{awa na koj uka`al vtorostepeniot sud vo svoeto re{enie.

Na novata glavna rasprava strankite mo`at da iznesuvaat novi fakti i da predlagaat novi dokazi.

Ako presudata se ukine poradi toa {to ja donel nenadle`en sud, novata rasprava pred prvostepeniot sud }e se odr`i spored odredbite {to va`at za odr`uvawe na glavnata rasprava vo slu~aj koga }e se promeni sovetot (~len 300 stav 3).

2. @alba protiv re{enie

^len 364

Protiv re{enie na prvostepeniot sud e dozvolena `alba, ako vo ovoj zakon ne e opredeleno deka `alba ne e dozvolena.

Ako ovoj zakon izre~no opredeluva deka posebna `alba ne e dozvolena, re{enieto na prvostepeniot sud mo`e da se pobiva samo vo `albata protiv kone~nata odluka.

^len 365

Nenavremeno podnesenata `alba go zadr`uva izvr{uvaweto na re{enieto, ako so ovoj zakon ne e propi{ano poinaku.

Re{enieto protiv koe ne e dozvolena posebna `alba, mo`e vedna{ da se izvr{i.

^len 366

Re{avaj}i po `albata, vtorostepeniot sud mo`e:

1) da ja otfrli `albata kako nenavremena, necelosna ili nedozvolena (~len 344 stav 1 do 3 i ~len 364 stav 1);

2) da ja odbie `albata kako neosnovana i da go potvrdi re{enieto na prvostepeniot sud;

3) da ja uva`i `albata i re{enieto da go preina~i ili da go ukine, i po potreba predmetot da go vrati na povtorna postapka.

^len 367

Vo postapkata po `albata protiv re{enie soglasno }e se primenuvaat odredbite koi va`at za `albata protiv presuda, osven odredbite za odgovor na `albata i za odr`uvawe rasprava pred vtorostepeniot sud.

 

G l a v a d v a e s e t i p e t t a

VONREDNI PRAVNI LEKOVI

1. Revizija

^len 368

Protiv pravosilna presuda donesena vo vtor stepen strankite mo`at da izjavat revizija vo rok od 30 dena od denot na dostavuvaweto prepis na presudata.

Revizija ne e dozvolena vo imotnopravni sporovi vo koi tu`benoto barawe se odnesuva na pobaruvawe vo pari, na predavawe predmeti ili izvr{uvawe na nekoe drugo ~inewe, ako vrednosta na predmetot na sporot od pobivaniot del na pravosilnata presuda ne preminal 300.000 denari.

Revizija ne e dozvolena vo imotnopravni sporovi vo koi tu`benoto barawe ne se odnesuva na pobaruvawe vo pari, na predavawe predmeti ili izvr{uvawe na nekoe drugo ~inewe, ako vrednosta na predmetot na sporot {to tu`itelot ja navel vo tu`bata ne preminuva 300.000 denari.

Po isklu~ok, i koga se raboti za tu`beno barawe od stav 2 i 3 na ovoj ~len revizija sekoga{ e dozvolena:

1) vo sporovi za izdr{ka;

2) vo sporovi za nadomest na {teta za zagubena izdr{ka poradi smrt na davatelot na izdr{kata;

3) vo sporovi od rabotnite odnosi;

4) vo sporovi od avtorskoto pravo;

5) vo sporovi {to se odnesuvaat na za{tita i upotreba na pronajdoci i tehni~ki unapreduvawa, mostri, modeli i `igovi i na pravoto na upotreba na firma ili naziv, kako i vo sporovi od nelojalen natprevar i monopolisiti~ki odnesuvawa.

^len 369

Za revizijata odlu~uva Vrhovniot sud.

^len 370

Podnesenata revizija ne go zadr`uva izvr{uvaweto na pravosilnata presuda protiv koja e izjavena.

^len 371

Revizija mo`e da se izjavi:

1) poradi su{testvena povreda na odredbite na parni~nata postapka od ~len 340 stav 2 na ovoj zakon, osven ako povredata se odnesuva na mesnata nadle`nost (~len 340 stav 2 to~ka 4), ako prvostepeniot sud donel presuda bez glavna rasprava, a bil dol`en da odr`i glavna rasprava (~len 340 stav 2 to~ka 9), ako e odlu~eno za barawe za koe ve}e te~e parnica (~len 340 stav 2 to~ka 11) ili ako, sprotivno na zakonot bila isklu~ena javnosta na glavnata rasprava (~len 340 stav 2 to~ka 12);

2) poradi su{testvena povreda na odredbite na parni~nata postapka od ~len 340 stav 1 na ovoj zakon {to e storena vo postapka pred vtorostepeniot sud;

3) poradi pogre{na primena na materijalnoto pravo.

Poradi pre~ekoruvawe na tu`benoto barawe revizija mo`e da se izjavi samo ako taa povreda e storena drugi vo postapkata pred vtorostepeniot sud.

Revizija ne mo`e da se izjavi poradi pogre{no ili necelosno utvrdena fakti~na sostojba.

Protiv presuda donesena vo vtor stepen so koja se potvrduva presudata vrz osnova na priznanie, revizija mo`e da se izjavi samo poradi pri~inite od stav 1 to~ka 1 i 2 i stav 2 na ovoj ~len.

^len 372

Reviziskiot sud ja ispituva pobivanata presuda samo vo onoj del vo koj taa se pobiva so revizijata i vo granicite na pri~inite navedeni vo rezivijata, vnimaj}i po slu`bena dol`nost na su{testvenata povreda na odredbite na parni~nata postapka od ~len 340 stav 2 to~ka 10 od ovoj zakon i na pravilnata primena na materijalnoto pravo.

^len 373

Strankite mo`at vo revizijata da iznesuvaat novi fakti i da predlagaat novi dokazi samo ako tie se odnesuvaat na su{testveni povredi na odredbite na parni~nata postapka poradi koi mo`e da se izjavi revizija.

^len 374

Revizija se podnesuva do sudot {to ja izrekol prvostepenata presuda, vo dovolen broj primeroci za sudot, za protivnata stranka i za javniot obvinitel nadle`en za vlo`uvawe barawe za za{tita na zakonitosta (~len 390).

^len 375

Nenavremena, necelosna ili nedozvolena revizija }e otfrli so re{enie pretsedatelot na sovetot na prvostepeniot sud, bez odr`uvawe na ro~i{te.

Revizija e nedozvolena ako ja izjavilo lice koe ne e ovlasteno na podnesuvawe revizija, ili lice koe se otka`alo od revizija, ili ako liceto koe izjavilo revizija nema praven interes za podnesuvawe revizija, ili ako revizija e izjavena protiv presuda protiv koja spored zakon ne mo`e da se podnese.

^len 376

Primerok od navremena, celosna i dozvolena revizija pretsedatelot na sovetot na prvostepeniot sud }e dostavi do protivnata stranka i do javniot obvinitel nadle`en za podigawe barawe za za{tita na zakonitosta (~len 390).

Do javniot obvinitel od stav 1 na ovoj ~len }e se dostavi, zaedno so revizijata, i prepis na presudata protiv koja e izjavena revizijata.

Vo rok od 30 dena od denot na dostavuvaweto na revizijata protivnata stranka mo`e da podnese do sudot odgovor na revizijata, a nadle`niot javen obvinitel mo`e da se izjasni za podnesenata revizija.

Po priemot na odgovorot odnosno izjasnuvaweto za revizijata ili po istekot na rokot za odgovor odnosno za izjasnuvawe, pretsedatelot na sovetot na prvostepeniot sud }e gi dostavi revizijata i odgovorot na revizijata odnosno izjasnuvaweto za revizijata, ako se podneseni, so site spisi, do reviziskiot sud preku vtorostepeniot sud.

^len 377

Za revizijata reviziskiot sud odlu~uva bez rasprava.

^len 378

Nenavremena, necelosna ili nedozvolena revizija }e otfrli reviziskiot sud so re{enie ako toa, vo granicite na svoite ovlastuvawa (~len 375), ne go storil prvostepeniot sud.

^len 379

Reviziskiot sud so presuda }e ja odbie revizijata kako neosnovana ako utvrdi deka ne postojat pri~inite poradi koi revizijata e izjavena, kako ni pri~inite na koi vnimava po slu`bena dol`nost.

^len 380

Ako utvrdi deka postoi su{testvena povreda na odredbite na parni~nata postapka od ~len 340 st. 1 i 2 na ovoj zakon poradi koja revizija mo`e da se izjavi, osven povredite opredeleni vo stav 2 i 3 na ovoj ~len, reviziskiot sud so re{eni }e ja ukine vo celost ili delumno presudata na vtorostepeniot i prvostepeniot sud ili samo presudata na vtorostepeniot sud i predmetot }e mu go vrati na povtorno sudewe na istiot ili na drug sovet na prvostepeniot ili vtorostepeniot sud, odnosno na drug nadle`en sud.

Ako vo postapkata pred prvostepeniot ili vtorostepeniot sud e storena povreda od ~len 340 stav 2 to~ka 3 i 11 od ovoj zakon, osven ako e odlu~eno za barawe za koe ve}e te~e parnica, reviziskiot sud }e gi ukine so re{enie donesenite odluki i }e ja otfrli tu`bata.

Ako vo postapkata pred prvostepeniot ili vtorostepeniot sud e storena povreda od ~len 340 stav 2 to~ka 10 od ovoj zakon, reviziskiot sud, so ogled na prirodata na povredata, }e postapi spored odredbite na stav 1 ili 2 od ovoj ~len.

^len 381

Ako reviziskiot sud utvrdi deka materijalnoto pravo e pogre{no primenoto, so presuda }e ja usvoi revizijata i }e ja preina~i pobivanata presuda.

Ako reviziskiot sud najde deka poradi pogre{na primena na materijalnoto pravo fakti~nata sostojba e necelosno utvrdena i deka poradi toa nema uslovi za preina~uvawe na pobivanata presuda, so re{enie }e ja usvoi revizijata, }e ja ukine vo celost ili delumno presudata na prvostepeniot i vtorostepeniot sud ili samo presudata na vtorostepeniot sud i predmetot }e mu go vrati na povtorno sudewe na istiot ili na drug sovet na prvostepeniot odnosno vtorostepeniot sud.

^len 382

Ako utvrdi deka so pravosilna presuda donesena vo vtor stepen e pre~ekoreno tu`benoto barawe, reviziskiot sud, spored prirodata na pre~ekoruvaweto na tu`benoto barawe, so re{enie }e ja ukine presudata na vtorostepeniot sud i predmetot }e mu go vrati na povtorno sudewe na vtorostepeniot sud odnosno so presuda }e ja preina~i pobivanata presuda.

^len 383

Ako pri odlu~uvaweto za revizijata izjavena vo spor od ~len 368 stav 4 to~ka 5 od ovoj zakon opravdano se posomneva deka faktite vrz koi pobivanata odluka e zasnovana se pravilno utvrdeni, reviziskiot sud so re{enie }e ja ukine pobivnata odluka, a po potreba i odlukite na sudovite od ponizok stepen, i predmetot }e mu go vrati na povtorno sudewe na istiot ili na drug sovet na prvostepeniot ili vtorostepeniot sud odnosno na drug nadle`en sud.

^len 384

Odlukata na reviziskiot sud se dostavuva do prvostepeniot sud preku vtorostepeniot sud.

Primerok od odlukata na reviziskiot sud se dostavuva i do nadle`niot javen obvinitel (~len 390).

^len 385

Ako vo ~len 368 do 384 na ovoj zakon ne e opredeleno ne{to drugo, vo postapkata po povod revizijata soglasno }e se primenuvaat odredbite na ovoj zakon za `albata protiv presuda od ~len 335 st. 2 i 3, ~l. 336, 337, 342, ~len 345 st. 2 i 3, ~len 346 stav 2, ~l. 347, 352, 357 i ~l. 360 do 363 od ovoj zakon.

^len 386

Strankite mo`at da izjavat revizija i protiv re{enieto na vtorostepeniot sud so koe postapkata pravosilno e zavr{ena.

Revizija protiv re{enieto od stav 1 na ovoj ~len ne e dozvolena vo sporovi vo koi ne bi bila dozvolena revizija protiv pravosilna presuda (~len 368 st. 2 i 3).

Revizija e sekoga{ dozvolena protiv re{enie na vtorostepeniot sud so koe se otfrla izjavenata `alba odnosno so koe se potvrduva re{enieto na prvostepeniot sud za otfrlawe na revizijata.

Vo postapkata po povod revizijata protiv re{enie soglasno }e se primenuvaat odredbite na ovoj zakon za revizija protiv presuda.

2. Barawe na za{titata na zakonitosta

^len 387

Protiv pravosilna sudska odluka javniot obvinitel mo`e da podigne barawe za za{tita na zakonitosta vo rok od tri meseci.

Rokot za podigawe barawe za za{tita na zakonitosta od stav 1 na ovoj ~len se smeta:

1) protiv odluka donesena vo prv stepen protiv koja ne e izjavena `alba - od denot koga taa odluka pove}e ne mo`ela da se pobiva so `alba;

2) protiv odluka donesena vo vtor stepen protiv koja ne e izjavena revizija - od denot koga taa odluka e dostavena do onaa stranka do koja e dostavena podocna.

Protiv odlukata od stav 1 na ovoj ~len donesena vo vtor stepen protiv koja strankite izjavile revizija javniot obvinitel mo`e da podigne barawe za za{tita na zakonitosta samo vo rok od 30 dena od denot koga mu e dostavena revizijata na onaa stranka ~ija revizija mu e dostavena porano (~len 376 stav 1).

Barawe za za{tita na zakonitosta ne e dozvoleno protiv odlukata {to po povod revizija ili barawe za za{tita na zakonitosta ja donel sudot nadle`en da odlu~uva za tie pravni lekovi (~len 369).

^len 388

Za baraweto za za{tita na zakonitosta odlu~uva sudot od ~len 369 na ovoj zakon.

^len 389

Barawe za za{tita na zakonitosta protiv odlukata od ~len 387 na ovoj zakon podiga javniot obvinitel na Republika Makedonija.

^len 390

Javniot obvinitel mo`e da podigne barawe za za{tita na zakonitosta:

1) poradi su{testveni povredi na oredbite na parni~nata postapka od ~len 340 stav 1 i 2 na ovoj zakon, osven ako povredata se odnesuva na mesnata nadle`nost (~len 340 stav 2 to~ka 4), ako prvostepeniot sud donel presuda bez glavna rasprava, a bil dol`en da odr`i glavna rasprava (~len 340 stav 2 to~ka 9), ako e odlu~eno za barawe za koe ve}e te~e parnica (~len 340 stav 2 to~ka 11), ili ako protivno na zakonot bila isklu~ena javnosta na glavnata rasprava (~len 340 stav 2 to~ka 12);

2) poradi pogre{na primena na materijalnoto pravo.

Javniot obvinitel ne mo`e da podigne barawe za za{tita na zakonitosta poradi pre~ekoruvawe na tu`benoto barawe nitu poradi pogre{no ili necelosno utvrdena fakti~na sostojba.

^len 391

Spored odredbata na ~len 380 stav 1 od ovoj zakon sudot nadle`en da odlu~uva za barawe za za{tita na zakonitosta }e postapi i koga }e utvrdi deka postoi su{testvena povreda na odredbite na parni~nata postapka od ~len 340 stav 1 na ovoj zakon {to e storena vo postapkata pred prvostepeniot sud.

^len 392

Ako protiv ista odluka se podneseni i revizija i barawe za za{tita na zakonitosta, sudot od ~len 369 na ovoj zakon }e odlu~i za tie pravni lekovi so edna odluka.

^len 393

Za sednicata na koja sudot }e odlu~i za barawe za za{tita na zakonitosta }e se izvesti nadle`niot javen obvinitel (~len 389).

^len 394

Koga re{ava za barawe za za{tita na zakonitosta sudot }e se ograni~i samo na ispituvawe na povredite {to javniot obvinitel gi istaknuva vo svoeto barawe.

Ako vo ~len 387 do 393 od ovoj zakon ne e opredeleno ne{to drugo, vo postapkata po povod baraweto za za{tita na zakonitosta soglasno }e se primenuvaat odredbite na ~len 370, 373 do 381 i ~len 383 do 385 na ovoj zakon.

3. Povtoruvawe na postapka

^len 395

Postapkata {to so odluka na sudot e zavr{ena pravosilno, mo`e, po predlogot od strankata, da se povtori:

1) ako pri donesuvaweto na odlukata u~estvuval sudija odnosno sudija-porotnik koj spored zakonot moral da bide izzemen (~len 65 stav 1 to~ka 1 do 5), odnosno koj so re{enie na sudot bil izzemen;

2) ako na nekoja stranka so nezakonito postapuvawe, a osobeno so propu{tawe na dostavuvaweto ne e i bila dadena mo`nost da rasprava pred sudot;

3) ako vo postapkata kako tu`itel ili tu`en u~estvuvalo lice koe ne mo`e da bide stranka vo postapkata ili ako strankata koe e pravno lice ne ja zastapuvalo ovlasteno lice, ili ako parni~no nesposobnata stranka ne ja zastapuval zakonski zastapnik, ili ako zakonskiot zastapnik, odnosno polnomo{nik na strankata nemal potrebno ovlastuvawe za vodewe na postapkata ili za oddelni dejstvija vo postapkata, dokolku vodewe na postapkata, odnosno vr{ewe na oddelni dejstvija vo postapkata ne bilo dopolnitelno odobreno;

4) ako odlukata na sudot se zasnova vrz la`en iskaz na svedok ili ve{tak;

5) ako odlukata na sudot se zasnova vrz isprava {to e falsifikuvana ili vo koja e zaverena nevistinita sodr`ina;

6) ako do odlukata na sudot do{lo poradi krivi~no delo na sudijata odnosno na sudijata-porotnik, na zakonskiot zastapnik ili na polnomo{nikot na strankata, na sprotivnata stranka, ili na nekoe treto lice;

7) ako strankata stekne mo`nost da ja upotrebi pravosilnata odluka na sudot koja porano me|u istite stranki e donesena za isto barawe;

8) ako odlukata na sudot se zasnova vrz druga odluka na sud ili vrz odluka na nekoj drug organ, a taa odluka }e bide pravosilno preina~ena, ukinata odnosno poni{tena;

9) ako strankata uznae za novi fakti ili najde ili stekne mo`nost da upotrebi novi dokazi vrz osnova na koi za strankata mo`ela da bide donesena popovolna odluka tie fakti ili dokazi da bile upotrebeni vo porane{nata postapka.

^len 396

Od pri~inite navedeni vo ~len 395 to~ka 1 do 3 na ovoj zakon ne mo`e da se bara povtoruvawe na postapkata, ako taa pri~ina bez uspeh bila iznesena vo porane{nata postapka.

Poradi okolnostite navedeni vo ~len 395 to~ka 1, 7, 8 i 9 od ovoj zakon, povtoruvawe na postapkata mo`e da se dozvoli samo ako strankata bez svoja vina ne mo`ela tie okolnosti da gi iznese pred porane{nata postapka da bide zavr{ena so pravosilna sudska odluka.

^len 397

Predlogot za povtoruvawe na postapkata se podnesuva vo rok od trieset dena, i toa:

1) vo slu~ajot od ~len 395 to~ka 1 od ovoj zakon, od denot koga strankata uznala za ovaa pri~ina;

2) vo slu~ajot od ~len 395 to~ka 2 od ovoj zakon, od denot koga odlukata e dostavena do strankata;

3) vo slu~ajot od ~len 395 to~ka 3 od ovoj zakon, ako vo postapkata kako tu`itel ili tu`en u~estvuvalo lice koe ne mo`e da bide stranka vo postapkata, od denot koga odlukata e dostavena do toa lice; ako strankata koja e pravno lice ne ja zastapuvalo ovlasteno lice, ili ako parni~no nesposobna stranka ne ja zastapuval zakonski zastapnik, od denot koga odlukata e dostavena do strankata, odnosno do nejziniot zakonski zastapnik, a ako zakonskiot zastapnik odnosno polnomo{nikot na strankata nemal potrebno ovlastuvawe za vodewe na postapkata ili za oddelni dejstvija vo postapkata od denot koga strankata uznala za ovaa pri~ina;

4) vo slu~ajite od ~len 395 to~ka 4 do 6 na ovoj zakon, od denot koga strankata uznala za pravosilnata presuda vo krivi~nata postapka, a ako krivi~nata postapka ne mo`e da se sprovede, toga{ od denot koga uznala za zapiraweto na taa postapka ili za okolnostite poradi koi postapkata ne mo`e da se povede;

5) vo slu~aite od ~len 395 to~ka 7 i 8 na ovoj zakon, od denot koga strankata mo`ela da ja upotrebi pravosilnata odluka koja e pri~ina za povtoruvawe na postapkata;

6) vo slu~ajot od ~len 395 to~ka 9 na ovoj zakon, od denot koga strankata mo`ela da mu iznese na sudot novi fakti odnosno da mu predlo`i novi dokazi.

Ako rokot opredelen vo stav 1 od ovoj ~len bi zapo~nal da te~e pred da stanala odlukata pravosilna, toj rok }e se smeta od pravosilnosta na odlukata ako protiv nea ne bil izjaven praven lek, odnosno od dostavuvaweto na pravosilnata odluka na povisokiot sud izre~ena vo posleden stepen.

Po istekot na rokot od pet godini od denot koga odlukata stanala pravosilna predlog za povtoruvawe na postapkata ne mo`e da se podnese osven ako povtoruvawe se bara od pri~inata navedena vo ~len 395 to~. 2 i 3 od ovoj zakon.

^len 398

Predlogot za povtoruvawe na postapkata se podnesuva sekoga{ do sudot {to ja donel odlukata vo prv stepen.

Vo predlogot osobeno moraat da se navedat: zakonskiot osnov spored koj se bara povtoruvawe, okolnostite od koi proizleguva deka predlogot e podnesen vo zakonski rok i dokazite so koi se potkrepuvaat navodite na predlaga~ot.

^len 399

Nenavremeni (~len 397), necelosni (~len 398 stav 2) ili nedozvoleni (~len 397), predlozi za povtoruvawe na postapkata }e otfrli so re{enie pretsedatelot na sovetot bez odr`uvawe na ro~i{te.

Ako pretsedatelot na sovetot ne go otfrli predlogot, }e dostavi primerok od predlogot do protivnata stranka spored odredbite na ~len 131 od ovoj zakon, koja ima pravo vo rok od petnaeset dena od odgovori na predlogot. Koga do sudot }e stigne odgovorot na predlogot ili koga }e iste~e rokot za davawe odgovor, pretsedatelot na sovetot }e opredeli ro~i{te za raspravawe za predlogot.

Ako povtoruvawe na postapkata se bara od pri~inata navedena vo ~len 395 to~ka 9 od ovoj zakon, pretsedatelot na sovetot mo`e raspravaweto za predlogot za povtoruvawe na postapkata da go spoi so raspravaweto za glavnata rabota.

^len 400

Ro~i{teto za raspravawe za predlogot za povtoruvawe na postapkata se dr`i pred pretsedtelot na sovetot na prvostepeniot sud, osven ako raspravaweto za predlogot ne e spoeno so raspravaweto za glavnata rabota.

^len 401

Po odr`anoto ro~i{te za raspravawe za predlogot pretsedatelot na sovetot na prvostepeniot sud donesuva odluka za predlogot, osven ako pri~inata za povtoruvawe na postapkata se odnesuva isklu~ivo na postapkata pred povisokiot sud (~len 402).

Vo re{enieto so koe se dozvoluva povtoruvawe na postapkata }e se izre~e deka se ukinuva odlukata donesena vo porane{nata postapka.

Pretsedatelot na sovetot }e opredeli glavna rasprava duri po pravosilnosta na re{enieto so koe se dozvoluva povtoruvawe na postapkata, no vo toa re{enie mo`e da odlu~i vedna{ da zapo~ne raspravaweto za glavnata rabota. Na novata glavna rasprava strankite mo`at da iznesuvaat novi fakti i da predlagaat novi dokazi.

Protiv re{enieto so koe se dozvoluva povtoruvawe na postapkata ne e dozvolena posebna `alba, ako pretsedatelot na sovetot odlu~il vedna{ da zapo~ne raspravaweto za glavnata rabota.

Ako pretsedatelot na sovetot dozvolil povtoruvawe na postapkata i odlu~il vedna{ da se rasprava za glavnata rabota, ili ako za predlogot za povtoruvawe na postapkata se raspravalo zaedno so glavnata rabota, re{enieto so koe se dozvoluva povtoruvawe na postapkata i se ukinuva odlukata donesena vo porane{nata postapka se vnesuva vo odlukata za glavnata rabota.

^len 402

Koga pri~inata za povtoruvawe na postapkata se odnesuva isklu~ivo na postapkata pred povisokiot sud, pretsedatelot na sovetot na prvostepeniot sud po odr`anoto ro~i{te za raspravawe za predlogot za povtoruvawe na postapkata }e go dostavi predmetot do toj povisok sud zaradi donesuvawe odluka.

Koga predmetot }e stigne do povisokiot sud pretsedatelot na sovetot }e postapi spored oredbite od ~len 347 na ovoj zakon.

Za predlogot za povtoruvawe na postapkata povisokiot sud odlu~uva bez rasprava.

Koga povisokiot sud }e najde deka e opravdan predlogot za povtoruvawe na postapkata i deka ne e potrebno da se dr`i nova glavna rasprava, }e ja ukine svojata odluka, kako i odlukata na povisokiot sud ako takva postoi, i }e donese nova odluka za glavnata rabota.

4. Odnos pome|u predlogot za povtoruvawe na

postapkata i drugite vonredni pravni lekovi

^len 403

Ako vo rokot za izjavuvawe revizija strankata podnese predlog za povtoruvawe na postapkata samo od pri~inite poradi koi mo`e da se izjavi i revizija, }e se smeta deka strankata izjavila revizija.

Ako strankata izjavi revizija poradi pri~inite od ~len 340 stav 2 to~ka 11 od ovoj zakon i istovremeno ili potoa podnese predlog za povtoruvawe na postapkata poradi koja i da bilo pri~ina od ~len 395 na ovoj zakon, sudot }e ja prekine postapkata po povod predlogot za povtoruvawe na postapkata, do zavr{uvaweto na postapkata po revizijata.

Ako strankata izjavi revizija od koja i da bilo pri~ina osven od pri~inite od ~len 340 stav 2 to~ka 11 od ovoj zakon, i istovremeno ili potoa podnese predlog za povtoruvawe na postapkata poradi pri~inite od ~len 395 to~ka 4 do 6 na ovoj zakon {to se potkrepeni so pravosilnata presuda donesena vo krivi~nata postapka, sudot }e ja prekine postapkata po revizijata do zavr{uvaweto na postapkata po povod predlogot za povtoruvawe na postapkata.

Vo site drugi slu~ai vo koi strankata }e izjavi revizija i istovremeno ili potoa }e podnese predlog za povtoruvawe na postapkata, sudot }e odlu~i koja postapka }e ja prodol`i, a koja }e ja prekine, zemaj}i gi predvid site okolnosti, a osobeno pri~inite poradi koi obata pravni leka se podneseni i dokazite {to gi predlo`ile strankite.

^len 404

Odredbite na ~len 403 stav 1 i 3 na ovoj zakon }e se primenat i koga strankata prvo podnela predlog za povtoruvawe na postapkata, a potoa izjavila revizija.

Vo site drugi slu~ai vo koi strankata }e podnese predlog za povtoruvawe na postapkata i potoa }e izjavi revizija, sudot po pravilo }e ja prekine postapkata po revizijata do zavr{uvaweto na postapkata po povod predlogot za povtoruvawe na postapkata, osven ako najde deka postojat seriozni pri~ini da postapi poinaku.

^len 405

Re{enieto od ~len 403 na ovoj zakon go donesuva pretsedatelot na sovetot na prvostepeniot sud, a ako predlogot za povtoruvawe na postapkata stigne do prvostepeniot sud pred da bide predmetot po povod revizijata upaten do reviziskiot sud. Ako predlogot za povtoruvawe na postapkata stigne otkako predmetot po povod revizijata e upaten do reviziskiot sud, re{enieto od ~len 403 na ovoj zakon go donesuva reviziskiot sud.

Re{enieto od ~len 404 na ovoj zakon go donesuva pretsedatelot na sovetot na prvostepeniot sud, osven ako predmetot, vo vremeto koga revizijata }e stigne do prvostepeniot sud, po povod predlogot za povtoruvawe na postapkata e upaten do povisokiot sud zaradi donesuvawe odluka (~len 402 stav 1), vo koj slu~aj re{enieto go donesuva povisokiot sud.

Protiv re{enieto na sudot od stav 1 i 2 na ovoj ~len ne e dozvolena `alba.

^len 406

Odredbite na ~len 403 do 405 od ovoj zakon soglasno }e se primenuvaat i koga javniot obvinitel }e podigne barawe za za{tita na zakonitosta, a strankata pred, istovremeno ili potoa }e podnese predlog za povtoruvawe na postapkata.

 

D e l t r e t i

POSEBNI POSTAPKI

G l a v a d v a e s e t i { e s t t a

POSTAPKA VO SPOROVI OD

RABOTNITE ODNOSI

^len 407

Ako vo ovaa glava ne postojat posebni odredbi vo postapkata po sporovite od rabotnite odnosi }e se primenuvaat drugite odredbi na ovoj zakon.

^len 408

Vo postapkata vo sporovite od rabotnite odnosi, a osobeno pri opredeluvaweto na rokovite i ro~i{tata, sudot sekoga{ }e obrne posebno vnimanie na potrebata od itno re{avawe na rabotnite sporovi.

^len 409

Sudot vo presudata so koja nalo`uva izvr{uvawe na nekoe ~inewe }e opredeli rok od osum dena za negovo izvr{uvawe.

^len 410

Rokot za podnesuvawe `alba iznesuva osum dena.

 

G l a v a d v a e s e t i s e d m a

POSTAPKA VO SPOROVITE PORADI

SME]AVAWE NA POSED

^len 411

Ako vo ovaa glava ne postojat posebni odredbi, vo postapkata poradi sme}avawe na posed }e se primenuvaat drugite odredbi na ovoj zakon.

^len 412

Pri opredeluvaweto na rokovite i ro~i{tata po tu`bi poradi sme}avaweto na posed sudot sekoga{ }e obrne posebno vnimanie na potrebata od itno re{avawe spored prirodata na sekoj oddelen slu~aj.

^len 413

Raspravaweto za tu`bata poradi sme}avawe na posed }e se ograni~i samo na pretresuvawe i doka`uvawe na faktite za poslednata sostojba na posedot i za nastanatoto sme}avawe. Isklu~eno e pretresuvawe za pravoto na posed, za pravniot osnov, za sovesnosta ili nesovesnosta na posedot ili barawata za nadomest na {teta.

^len 414

Rokot za ispolnuvawe na dol`nostite {to im se nalo`eni na strankite sudot }e go opredeli spored okolnostite na oddelen slu~aj.

Rokot za podnesuvawe `alba iznesuva osum dena.

Od va`ni pri~ini sudot mo`e da odlu~i `albata da ne go zadr`uva izvr{uvaweto na re{enieto.

Protiv re{enijata doneseni vo postapkite poradi sme}avawe na posed revizija ne e dozvolena.

^len 415

Tu`itelot go gubi pravoto vo izvr{nata postapka da bara izvr{uvawe na re{enieto so koe na tu`eniot po tu`ba poradi sme}avawe na posed mu se nalo`uva izvr{uvawe na opredeleno dejstvo, ako ne baral izvr{uvawe vo rok od 30 dena po istekot na rokot {to so re{enieto e opredelen za izvr{uvawe na toa dejstvie.

^len 416

Povtoruvawe na pravosilna zavr{ena postapka poradi sme}avawe na posed e dozvoleno samo od pri~inite predvideni vo ~len 395 to~. 2 i 3 na ovoj zakon, i toa samo vo rok od 30 dena od pravosilnosta na re{enieto za sme}avawe na posed.

 

 

 

G l a v a d v a e s e t i o s m a

IZDAVAWE PLATEN NALOG

^len 417

Koga tu`benoto barawe se odnesuva na vtasano pobaruvawe vo pari, a toa pobaruvawe se doka`uva so verodostojna isprava prilo`ena kon tu`bata vo original ili vo zaveren prepis, sudot }e mu izdade nalog na tu`eniot da go ispolni tu`benoto barawe (platen nalog).

Kako verodostojni ispravi se smetaat osobeno:

1) javni ispravi;

2) privatni ispravi na koi potpisot na obvrznikot go zaveril organot nadle`en za zaveruvawe;

3) menici i ~ekovi so protest i so povratni smetki ako se tie potrebni za zasnovawe na barawe);

4) izvodi od zavereni delovni knigi;

5) fakturi;

6) ispravi koi spored posebni propisi imaat zna~ewe na javni ispravi.

Sudot }e izdade platen nalog iako tu`itelot vo tu`bata ne predlo`il izdavawe na platen nalog, a se ispolneti site uslovi za izdavawe platen nalog.

Koga vrz osnova na verodostojna isprava mo`e da se bara izvr{uvawe spored Zakonot za izvr{nata postapka, sudot }e izdade platen nalog samo ako tu`itelot go stori kako verojatno postoeweto na praven interes za izdavawe na platen nalog.

Ako tu`itelot ne go stori kako verojatno postoeweto na praven interes za izdavawe na platen nalog, sudot }e ja otfrli tu`bata.

^len 418

Koga tu`benoto barawe se odnesuva na vtasano pobaruvawe vo pari koe ne go preminuva iznosot od 30.000 denari, sudot }e izdade platen nalog protiv tu`eniot iako kon tu`bata ne se prilo`eni verodostojni ispravi, no vo tu`bata e iznesen osnovot i viso~inata na dol`eweto i se nazna~eni dokazite vrz osnova na koj mo`e da se utvrdi vistinitosta na tu`benite navodi.

Platniot nalog od stav 1 na ovoj ~len mo`e da se izdade samo protiv glavniot dol`nik.

^len 419

Platniot nalog go izdava pretsedatelot na sovetot bez odr`uvawe na ro~i{te.

Vo platniot nalog sudot }e izre~e deka tu`eniot e dol`en vo rok od osum dena, a vo meni~nite i ~ekovnite sporovi vo rok od tri dena po priemot na platniot nalog da go ispolni baraweto na tu`bata zaedno so tro{ocite {to gi odmeril sudot, ili vo istiot rok da podnese prigovori protiv platniot nalog. Vo platniot nalog sudot }e go predupredi tu`eniot deka }e gi otfrli nenavremeno podneseni prigovori.

Platniot nalog se dostavuva do obete stranki.

Do tu`eniot kon platniot nalog se dostavuva i primerok od tu`bata so prilozite.

^len 420

Ako sudot ne go usvoi predlogot za izdavawe platen nalog }e ja prodol`i postapkata po tu`bata.

Protiv re{enieto na sudot so koe ne se usvojuva predlogot za izdavawe platen nalog ne e dozvolena `alba.

^len 421

Platniot nalog tu`eniot mo`e da go pobiva samo so prigovor. Ako platniot nalog se pobiva edinstveno vo pogled na odlukata za tro{ocite, ovaa odluka mo`e da se pobiva samo so `alba protiv re{enieto.

Vo delot vo koj ne e napadnat so prigovor platniot nalog stanuva pravosilen.

^len 422

Nenavremeni, necelosni ili nedozvoleni prigovori }e gi otfrli pretsedatelot na sovetot bez odr`uvawe na ro~i{te.

Ako prigovorite se podneseni navremeno, pretsedatelot na sovetot }e oceni dali e potrebno da zaka`e podgotvitelno ro~i{te ili mo`e vedna{ da opredeli ro~i{te za glavna rasprava.

Vo tekot na podgotvitelnoto ro~i{te i na glavnata rasprava strankite mo`at da iznesuvaat novi fakti i da predlagaat novi dokazi, a tu`eniot mo`e da istaknuva i novi prigovori vo pogled na pobivaniot del na platniot nalog.

Vo odlukata za glavnata rabota sudot }e odlu~i dali platniot nalog vo celost ili delumno se odr`uva vo sila ili se ukinuva.

^len 423

Ako tu`eniot prigovori deka ne postoele zakonski osnovi za izdvawe platen nalog (~len 417 i 418), ili deka postojat pre~ki za natamo{niot tek na postapkata, sudot prvo }e odlu~i za toj prigovor. Ako najde deka takviot prigovor e osnovan }e go ukine so re{enie platniot nalog i po pravosilnosta na re{enieto }e zapo~ne raspravawe za glavnata rabota, koga za takvoto raspravawe ima mesto.

Ako sudot ne go usvoi ovoj prigovor, }e premine na raspravawe za glavnata rabota, a re{enieto na sudot }e se vnese vo odlukata za glavnata rabota.

Ako po povod prigovorot za nevtasanost sudot najde deka baraweto na tu`bata vtasalo po izdavaweto na platniot nalog, no pred zaklu~uvaweto na glavnata rasprava, sudot so presuda }e go ukine platniot nalog i }e odlu~i za tu`benoto barawe (~len 311 stav 1).

^len 424

Sudot mo`e po slu`bena dol`nost da se soglasi kako mesno nenadle`en najdocna do izdavaweto na platniot nalog.

Tu`eniot mo`e da istakne prigovor na mesnata nenadle`nost samo vo prigovorot protiv platniot nalog.

^len 425

Ako sudot po izdavaweto na platniot nalog se oglasi kako stvarno nenadle`en, }e go ukine platniot nalog i po pravosilnosta na re{enieto za nenadle`nosta }e mu go otstapi predmetot na nadle`niot sud.

Ako sudot po izdavaweto na platniot nalog utvrdi deka e mesno nenadle`en nema da go ukine platniot nalog, tuku po pravosilnosta na re{enieto so koe se oglasil kako nenadle`en }e mu go otstapi predmetot na nadle`niot sud.

^len 426

Koga sudot vo slu~aite predvideni so ovoj zakon }e donese re{enie so koe se otfrla tu`bata, }e go ukine i platniot nalog.

^len 427

Tu`itelot mo`e da ja povle~e tu`bata bez soglasnost od tu`eniot samo do podnesuvaweto na prigovorot. Ako tu`bata se povle~e, sudot so re{enie }e go ukine platniot nalog.

Ako tu`eniot do zaklu~uvaweto na glavnata rasprava se otka`e od site podneseni prigovori, platniot nalog ostanuva vo sila.

 

 

G l a v a d v a e s e t i d e v e t t a

POSTAPKA VO SPOROVI OD

MALA VREDNOST

^len 428

Ako vo ova glava ne postojat posebni odredbi, vo postapkata vo sporovite od mala vrednost }e se primenuvaat drugite odredbi na ovoj zakon.

^len 429

Sporovi od mala vrednost, vo smisla na odredbite na ovaa glava, se sporovi vo koi tu`benoto barawe se odnesuva na pobaruvawe vo pari koe ne go preminuva iznosot od 30.000 denari.

Kako sporovi od mala vrednost se smetaat i sporovite vo koi tu`benoto barawe ne se odnesuva na pobaruvawe vo pari, a tu`itelot vo tu`bata navel deka se soglasuva namesto ispolnuvawe na opredeleno barawe da primi opredelen pari~en iznos koj ne go preminuva iznosot do stav 1 na ovoj ~len (~len 34 stav 1).

Kako sporovi od mala vrednost se smetaat i sporovite vo koj predmet na tu`benoto barawe ne e pari~en iznos tuku predavawe na podvi`en predmet ~ija vrednost, {to tu`itelot vo tu`bata ja navel ne go preminuva iznosot od stav 1 na ovoj ~len (~len 34 stav 2).

^len 430

Ne se smetaat kako sporovi od mala vrednost, vo smisla na odredbite od ovaa glava, sporovite za nedvi`nosti, sporovite od rabotni odnosi i sporovite poradi sme}avawe na posed.

^len 431

Postapkata vo sporovite od mala vrednost }e se sproveduva i po povod prigovor protiv platniot nalog, ako vrednosta na osporeniot del na platniot nalog ne go preminuva iznosot od 30.000 denari.

^len 432

Vo postapkata vo sporovite od mala vrednost e dozvolena posebna `alba samo protiv re{enieto so koe se okon~uva postapkata.

Drugite re{enija protiv koi spored ovoj zakon e dozvolena `alba mo`at da se pobivaat samo so `alba protiv odlukata so koja postapkata se okon~uva.

Re{enijata od stav 2 na ovoj ~len ne se dostavuvaat do strankite, tuku se objavuvaat na ro~i{teto i se vnesuvaat vo pismeniot sostav na odlukata.

^len 433

Vo postapkata vo sporovite od mala vrednost zapisnikot za glavnata rasprava pokraj podatocite od ~len 113 stav 1 od ovoj zakon gi sodr`i:

1) izjavite na strankite od su{testveno zna~ewe, a osobeno onie so koi, vo celost ili delumno, se priznava tu`benoto barawe ili se odrekuva od tu`benoto barawe, ili od `albata, ili se preina~uva ili povlekuva tu`bata;

2) su{testvenata sodr`ina na izvedenite dokazi;

3) odlukite protiv koi e dozvolena `alba i koi se objaveni na glavnata rasprava;

4) dali strankite bile prisutni na objavuvaweto na presudata, i ako bile prisutni, deka se pou~eni pod koi uslovi mo`at da izjavat `alba.

^len 434

Ako tu`itelot go preina~i tu`benoto barawe taka {to vrednosta na predmetot na sporot da go preminuva iznosot od 30.000 denari, postapkata }e se dovr{i spored odredbite na ovoj zakon za redovnata postapka.

Ako tu`itelot do zaklu~uvaweto na glavnata rasprava {to se vodi spored odredbite na ovoj zakon za redovnata postapka, go namali tu`benoto barawe taka {to pove}e da ne go preminuva iznosot od 30.000 denari, ponatamo{nata postapka }e se sprovede spored odredbite na ovoj zakon za postapakata na sporovite od mala vrednost.

^len 435

Ako tu`itelot ne dojde na prvoto ro~i{te za glavnata rasprava, a uredno e povikan, }e se smeta deka ja povlekol tu`bata, osven ako na toa ro~i{te tu`eniot ne se vpu{ti vo raspravawe.

Ako od nekoe podocne`no ro~i{te izostanat obete stranki, sudot }e go odlo`i ro~i{teto. Ako i na novoto ro~i{te ne dojdat obete stranki, }e se smeta deka tu`itelot ja povlekol tu`bata.

Vo postapkata vo sporovite od mala vrednost ne se primenuvaat odredbite na ovoj zakon za miruvawe na postapkata.

Vo pokanata za glavnata rasprava }e se navede, pokraj drugoto, deka }e se smeta deka tu`itelot ja povlekol tu`bata ako ne dojde na prvoto ro~i{te za glavnata rasprava, deka vo postapkata vo sporovite od mala vrednost ne se primenuvaat odredbite za miruvawe na postapkata i deka vo ovaa postapka strankite treba site fakti i dokazi da gi iznesat do zaklu~uvaweto na glavnata rasprava, bidej}i vo `albata protiv presudata ne mo`at da se iznesuvaat novi fakti i da se predlagaat novi dokazi, kako i deka odlukata mo`e da se pobiva samo poradi su{testvena povreda na odredbite na parni~nata postapka i poradi pogre{na primena na materijalnoto pravo.

^len 436

Presudata vo postapkata vo sporovite od mala vrednost se objavuva vedna{ po zaklu~uvaweto na glavnata rasprava. Prepis od presudata sekoga{ se dostavuva do strankata koja ne bila prisutna na objavuvaweto, a do strankata koja bila prisutna na objavuvaweto samo na nejzino barawe. Ova barawe strankata mo`e da go postavi najdocna na ro~i{teto na koe se objavuva presudata.

Pri objavuvaweto na presudata sudot e dol`en da gi pou~i prisutnite stranki za uslovite pod koi mo`at da izjavat `alba (~len 437).

^len 437

Presudata ili re{enieto so koe se zavr{uva sporot po postapkata vo sporovite od mala vrednost mo`e da se pobiva samo poradi su{testvena povreda na odredbite na parni~nata postapka od ~len 340 stav 2 na ovoj zakon i poradi pogre{na primena na materijalnoto pravo.

Vo postapkata po povod `alba vo sporovite od mala vrednost ne se primenuvaat odredbite na ~len 356 na ovoj zakon.

Protiv prvostepenata presuda, odnosno re{enieto od stav 1 od ovoj ~len, strankite mo`at da izjavat `alba vo rok od osum dena.

Rokot za `alba se smeta od denot na objavuvaweto na presudata, odnosno re{enieto, a ako presudata, odnosno re{enieto e dostaveno do strankata, rokot se smeta od denot na dostavuvaweto.

Vo postapkata vo sporovite od mala vrednost rokot od ~len 313 stav 2 i ~len 325 stav 1 od ovoj zakon iznesuva osum dena.

Protiv odlukata na vtorostepeniot sud ne e dozvolena revizija.

 

G l a v a t r i e s e t t a

POSTAPKA PRED IZBRANITE SUDOVI

^len 438

So odredbite na ovaa glava se ureduva postapkata pred izbranite sudovi, ~ie sedi{te e vo Republika Makedonija, osven ako od odredbite na drug zakon ili me|unaroden dogovor ne proizleguva deka opredelen izbran sud, ~ie sedi{te e vo Republika Makedonija se smeta kako stranski izbran sud.

^len 439

Za sporovite so me|unaroden element za pravata so koi slobodno raspolagaat strankite mo`at da dogovorat nadle`nost na doma{niot ili na stranskiot izbran sud, ako barem edna od niv e fizi~ko lice so `iveali{te ili so trajno prestojuvali{te vo stranstvo odnosno pravno lice so sedi{te vo stranstvo, ako za tie sporovi ne e predvidena isklu~itelna nadle`nost na makedonskiot sud.

^len 440

Sporovite bez me|unaroden element za pravata so koi slobodno raspolagaat strankite mo`at da gi iznesuvaat pred postojanite izbrani sudovi, osnovani pri stopanskite komori i pri drugite organizacii predvideni so zakon, ako so zakonot ne e utrdeno deka opredelenite vidovi sporovi gi re{ava isklu~itelno drug sud.

Nadle`nost na izbranite sudovi vo drugite slu~ai mo`e da se predvidi samo so zakon.

^len 441

Dogovor za izbran sud mo`e da se sklu~i kako vo pogled na opredelen spor taka i vo pogled na idnite sporovi {to mo`at da proizlezat od opredelen praven odnos. Dogovorot za izbran sud e polnova`en samo ako e sklu~en vo pismena forma.

Dogovorot za izbraniot sud e sklu~en vo pismena forma i koga e sklu~en so razmena na pisma, telegrami, teleksi ili drugi sredstva za telekomunikacii, {to ovozmo`uvaat pismen dokaz za sklu~eniot dogovor.

Dogovorot za izbraniot sud e sklu~en vo pismena forma i koga e sklu~en so razmena na tu`ba, vo koja tu`itelot go naveduva postoeweto na toj dogovor i odgovor na tu`bata, vo koj tu`eniot ne go osporuva.

Dogovorot za izbran sud mo`e da se doka`uva samo so ispravi.

^len 442

Dogovorot za izbran sud e polnova`no sklu~en i koga odredbata za nadle`nost na izbraniot sud e sodr`ana vo op{tite uslovi za sklu~uvawe na pravno delo.

^len 443

Brojot na sudiite na izbraniot sud mora da bide neparen.

Ako so dogovorot na strankite ne e opredelen brojot na sudiite, sekoja stranka nazna~uva po eden sudija, a tie izbiraat pretsedatel.

Sudiite na sudovite mo`at da bidat izbrani samo za pretsedatel na izbraniot sud.

^len 444

Ako strankite za re{avawe na opredelen spor dogovorile nadle`nost na izbran sud, sudot do koj e podnesena tu`ba vo istiot spor i pome|u istite stranki na prigovor od tu`eniot }e se oglasi za nenadle`en, }e gi ukine sprovedenite dejstvija vo postapkata i }e ja otfrli tu`bata.

Prigovorot od stav 1 na ovoj ~len tu`eniot mo`e da go stavi najdocna na podgotvitelnoto ro~i{te, a ako podgotvitelno ro~i{te ne se odr`uva, na glavnata rasprava pred da se vpu{ti vo raspravawe za glavnata rabota.

^len 445

Strankata {to spored dogovorot za izbraniot sud treba da nazna~i sudija na izbraniot sud mo`e da ja povika protivnata stranka vo rok od petnaeset dena da go izvr{i ova nazna~uvawe i da ja izvesti za toa.

Pokanata vo smisla na stav 1 na ovoj ~len e polnova`na samo ako strankata {to ja upatuva nazna~ila svoj izbran sudija i ja izvestila za toa protivnata stranka.

Koga spored dogovorot za izbraniot sud nazna~uvaweto na sudija treba da go izvr{i treto lice, sekoja stranka mo`e da mu ja upati pokanata od stav 2 na ovoj ~len na toa lice.

Liceto {to e povikano da nazna~i sudija na izbraniot sud e vrzano za nazna~uvaweto {to e izvr{eno {tom toa nazna~uvawe mu e soop{teno na protivnikot odnosno na edna od strankite.

^len 446

Ako sudijata na izbraniot sud ne bide na vreme nazna~en, a od dogovorot ne proizleguva ne{to drugo, sudijata na predlogot od strankata }e go nazna~i sudot.

Ako izbranite sudii ne mo`at da se soglasat za izborot na pretsedatelot a od dogovorot ne proizleguva ne{to drugo, pretsedatelot na predlog od sekoj sudija ili stranka }e go nazna~i sudot.

Za nazna~uvawe na sudija odnosno na pretsedatel na izbraniot sud e nadle`en sudot koj za sporot bi bil nadle`en vo prv stepen da ne e sklu~en dogovorot za izbraniot sud.

Protiv re{enieto na sudot ne e dozvolena `alba.

Strankata {to ne saka da go koristi ovlastuvaweto od stav 1 ili stav 2 na ovoj ~len mo`e so tu`ba da bara sudot nadle`en za nazna~uvaweto da go proglasi prestanuvaweto na va`nosta na dogovorot za izbraniot sud.

^len 447

Osven vo slu~ajot od ~len 446 na ovoj zakon, sekoja stranka mo`e so tu`ba da bara sudot da proglasi prestanuvawe na va`nosta na dogovorot za izbraniot sud:

1) ako strankite ne mo`at da se soglasat za izborot na sudiite {to tie zaedni~ki treba da gi nazna~at;

2) ako lice {to vo samiot dogovor za izbraniot sud e nazna~eno za sudija na izbraniot sud ne saka ili ne mo`e da ja vr{i ovaa dol`nost.

Za baraweto odlu~uva sudot predviden vo ~len 446 stav 3 na ovoj zakon.

Na ro~i{teto za raspravawe za baraweto sudot }e gi povika strankite, no, sudot mo`e odlukata da ja donese i vo slu~aj koga strankite {to se uredno povikani ne do{le.

^len 448

Sudija na izbran sud e dol`en da se izzema koga postojat pri~inite za izzemawe od ~len 65 na ovoj zakon. Od istite pri~ini mo`at strankite da baraat izzemawe na sudija na izbran sud.

Strankata {to sama ili zaedno so protivnata stranka nazna~ila izbran sudija mo`e da bara negovo izzemawe, samo ako pri~inata za izzemawe nastanala ili strankata za nea doznala otkako izbraniot sudija e nazna~en.

Ako strankite ne se spogodile poinaku za izzemaweto odlu~uva sudot predviden vo ~len 446 stav 3 na ovoj zakon.

^len 449

Ako strankite ne se spogodile poinaku, izbranite sudii }e ja opredelat postapkata pred izbraniot sud.

^len 450

Soslu{uvawe na svedoci pred izbraniot sud se vr{i bez polagawe na zakletva.

Sprema svedocite, strankite i drugite lica {to u~estvuvaat vo postapkata izbraniot sud ne mo`e da upotrebi prisilni sredstva nitu da izrekuva kazni.

Izbraniot sud mo`e da pobara od sudot mesno nadle`en za uka`uvawe pravna pomo{ (~len 165), da izvede oddelni dokazi {to sam ne e vo mo`nost da gi izvede. Vrz postapkata za izveduvawe na dokazi }e se primenat odredbite na ovoj zakon za izveduvawe na dokazi pred zamolen sudija.

^len 451

Izbraniot sud mo`e da donese presuda po spravedlivosta, samo ako strankite mu dale takvo ovlstuvawe.

^len 452

Koga izbraniot sud se sostoi od pove}e od eden sudija, presudata se donesuva so mnozinstvo na glasovi, ako vo dogovorot za izbraniot sud ne e opredeleno poinaku.

Ako ne mo`e da se postigne potrebnoto mnozinstvo na glasovi, izbraniot sud e dol`en za toa da gi izvesti strankite.

Ako za slu~ajot od stav 2 na ovoj ~len strankite ne se spogodile poinaku, sekoja od niv mo`e so tu`ba da bara sudot predviden vo ~len 446 stav 3 na ovoj zakon da izre~e prestanuvawe na va`nosta na dogovorot za izbraniot sud.

^len 453

Presudata na izbraniot sud mora da bide obrazlo`ena, ako strankite ne dogovorile ne{to drugo.

Originalot na presudata i site prepisi gi potpi{uvaat site izbrani sudii. Presudata va`i i koga nekoj sudija }e odbie da ja potpi{e ako presudata ja potpi{ale mnozinstvoto sudii i na presudata go utvrdile ova odbivawe na potpi{uvaweto.

Do strankite se dostavuvaat prepisi od presudata preku sudot predviden vo ~len 446 stav 3 na ovoj zakon. Postojanite izbrani sudovi sami vr{at dostavuvawe na svoite presudi.

^len 454

Originalot na presudata kako i potvrdite za izvr{enoto dostavuvawe se ~uvaat kaj sudot predviden vo ~len 446 stav 3 na ovoj zakon, a ako presudata ja donel postojaniot izbran sud, toga{ kaj toj sud.

^len 455

Presudata na izbraniot sud ima sprema strankite sila na pravosilna presuda, ako so dogovorot ne e predvidena mo`nost za pobivawe na presudata pred izbraniot sud od povisok stepen.

Na barawe od strankata sudot predviden vo ~len 446 stav 3 na ovoj zakon na prepisot od presudata }e stavi potvrda za pravosilnosta i izvr{nosta. Postojanite izbrani sudovi sami stavaat potvrda za pravosilnosta i izvr{nosta na svoite presudi.

^len 456

Presudata na izbraniot sud mo`e da se poni{ti po tu`ba od strankata.

Za re{avawe po tu`bata e nadle`en sudot predviden vo ~lenot 446 stav 3 na ovoj zakon.

^len 457

Poni{tuvawe na presudata na izbraniot sud mo`e da se bara:

1) ako voop{to ne e sklu~en dogovor za izbraniot sud ili ako toj dogovor ne bil polnova`en (~len 439 do 442);

2) ako vo pogled na sostavot na izbraniot sud ili vo pogled na odlu~uvaweto e povredena nekoja odredba na ovoj zakon ili na dogovorot za izbraniot sud;

3) ako presudata ne e obrazlo`ena vo smisla na ~len 453 stav 1 od ovoj zakon, ili ako originalot i prepisite na presudata ne se potpi{ani na na~inot opredelen vo ~len 453 stav 2 na ovoj zakon;

4) ako izbraniot sud ja pre~ekoril granicata na svojata zada~a;

5) ako izrekata na presudata e nerazbirliva ili e protivre~na sama na sebesi;

6) ako presudata na izbraniot sud e vo sprotivnost so Ustavot na Republika Makedonija i so utvrdenite osnovi na op{testvenoto ureduvawe;

7) ako postoi nekoja od pri~inite za povtoruvawe na postapkata od ~len 395 na ovoj zakon.

^len 458

Tu`bata za poni{tuvawe na presudata na izbraniot sud mo`e da se podnese do nadle`niot sud vo rok od trieset dena. Ako poni{tuvaweto se bara od pri~inite navedeni vo ~len 457 to~ka 1 do 6 na ovoj zakon, ovoj rok se smeta od denot koga presudata e dostavena do strankata, a ako strankata za pri~inite uznala podocna, toga{ od denot na uznavaweto. Vo pogled na smetaweto na rokot koga se bara poni{tuvawe od pri~inata navedena vo ~len 457 to~ka 7 na ovoj zakon, }e se primenuvaat soglasno odredbite od ~len 397 st. 1 i 2 na ovoj zakon.

Po istekot na edna godina od pravosilnosta na presudata na izbraniot sud ne mo`e da se bara poni{tuvawe na ovaa presuda.

^len 459

Strankite ne mo`at spogodbeno da se otka`at od primenata na odredbite na ~len 448 st. 1 i 2, ~len 453 st. 2 i 3 i ~len 456 do 458 na ovoj zakon.

 

G l a v a t r i e s e t i p r v a

POSTAPKA VO STOPANSKITE SPOROVI

Podra~je na primena

^len 460

Vo postapkata vo stopanskite sporovi }e se primenuvat odredbite na ovoj zakon, ako vo odredbite na ovaa glava ne e opredeleno ne{to drugo.

^len 461

Odredbite za postapkata vo stopanskite sporovi se primenuvaat:

1) vo sporovite od me|usebnite stopanski odnosi vo koi obete stranki se pravni lica;

2) vo sporovite {to se odnesuvaat na brodovite i na plovidbata na vnatre{nite vodi, kako i vo sporovite vrz koi se primenuva plovidbenoto pravo (plovidbeni sporovi), osven sporovite na prevozot na patnici.

^len 462

Odredbite za postapkata vo stopanskite sporovi se primenuvaat i vo sporovite {to proizleguvaat od me|usebnite stopanski odnosi na imatelite na du}ani i na drugite poedinci koi vo vid na registrirano zanimawe vr{at nekoja stopanska dejnost odnosno od me|usebnite stopanski odnosi na tie lica i pravnite lica od ~len 461 to~ka 1 na ovoj zakon.

^len 463

Odredbite za postapkata vo stopanskite sporovi se primenuvaat i vo sporovite pome|u licata od ~len 461 to~ka 1 na ovoj zakon i stranski fizi~ki i pravni lica {to porizleguvaat od nivnite me|usebni stopanski odnosi, kako i vo takvi me|usebni sporovi na stranski fizi~ki ili pravni lica.

^len 464

Odredbite za postapka vo stopanskite sporovi }e se primenuvaat i koga vo sporot, pokraj licata od ~len 461 to~ka 1 i ~len 463 na ovoj zakon, kako soparni~ari od ~len 181 stav 1 to~ka 1 na ovoj zakon u~estvuvaat i drugi fizi~ki ili pravni lica.

Nadle`nost i sostav na sudot

^len 465

Vo sporovite zaradi utvrduvawe na postoewe ili nepostoewe na dogovor, zaradi izvr{uvawe ili raskinuvawe na dogovor, kako i vo sporovite zaradi nadomest na {teta poradi neizvr{uvawe na dogovor, pokraj sudot od op{ta mesna nadle`nost, mesno e nadle`en i sudot na mestoto kade {to spored spogodbata na strankite tu`eniot e dol`en da go izvr{i dogovorot.

^len 466

Koga sudi vo postapka vo stopanskite sporovi vo prv stepen, sovetot e sostaven od eden sudija kako pretsedatel na sovetot i dvajca sudii-porotnici.

Koga sudi vo vtor stepen vo sednica na sovetot, sovetot e sostaven od dvajca sudii, od koi edniot e pretsedatel na sovetot, i od eden sudija-porotnik.

^len 467

Vo postapkata vo stopanskite sporovi sudija poedinec sudi ako vrednosta na predmetot na sporot ne preminuva 600.000 denari, i vo sporovite za pla}awe kamata, bez ogled na vrednosta na predmetot na sporot.

 

Podgotvuvawe na glavnata rasprava

^len 468

Vo postapkata vo stopanskite sporovi sekoga{ tu`bata }e se dostavi do tu`eniot na odgovor.

Vo itni slu~ai pretsedatelot na sovetot mo`e vedna{ po prethodno ispituvawe na tu`bata da zaka`e podgotvitelno ro~i{te ili ro~i{te za glavna rasprava. Protiv ovaa odluka na predsedatelot na sovetot ne e dozvolena `alba.

Pretsedatelot na sovetot e ovlasten vo itni slu~ai , ro~i{teto da go zaka`e po telefon ili so telegrama.

^len 469

Koga po priemot na odgovor na tu`bata pretsedatelot na sovetot utvrdi deka pome|u strankite ne e sporna fakti~nata sostojba i deka ne postojat drugi pre~ki za donesuvawe na odluka, mo`e bez zaka`uvawe na ro~i{te da donese odluka za sporot.

^len 470

Vo postapkata vo stopanski sporovi vo `albata mo`at da se iznesuvaat novi fakti i da se predlagaat novi dokazi samo ako `alitelot go stori kako verojatno toa deka bez svoja vina ne mo`el da gi iznese odnosno da gi predlo`i do zaklu~uvaweto na glavnata rasprava.

Pretsedatelot na sovetot na prvostepeniot sud spored potrebata, samiot ili na barawe od sudijata izvestitel na vtorostepeniot sud, }e sprovede izviduvawe zaradi proverka na vistinitosta na navodite na `alitelot.

Pravni lekovi

^len 471

Revizija vo stopanskite sporovi ne e dozvolena ako vrednosta na predmetot na sporot na pobivaniot del na pravosilnata presuda ne preminuva 600.000 denari.

Revizija vo stopanskite sporovi sekoga{ e dozvolena vo sporovite od ~len 368 stav 4 to~. 4 i 5 na ovoj zakon.

Drugi odredbi

^len 472

Ako obete stranki spogodbeno predlo`at ro~i{teto da se odlo`i za da se obide poramnuvawe, sudot }e go uva`i ovoj predlog i vedna{ }e gi izvesti strankite za denot i ~asot koga }e se odr`i novo ro~i{te.

^len 473

Vo postapkata vo stopanski sporovi nema da se primenuvaat odredbite na ovoj zakon za miruvawe na postapkata.

Ako od podgotvitelnoto ro~i{te ili od prvoto ro~i{te za glavnata rasprava ili od nekoe podocne`no ro~i{te izostanat obete stranki, sudot }e go odlo`i ro~i{teto, a ako nitu na novoto stranki ne dojdat obete stranki }e se smeta deka tu`itelot ja povelekol tu`bata.

^len 474

Vo postapkata vo stopanskite sporobi va`at slednite rokovi:

1) rok od trieset dena za podnesuvawe na predlog za vra}awe vo porane{na sostojba od ~len 107 stav 3 na ovoj zakon;

2) rok od osum dena za `alba protiv presuda odnosno re{enie, a rok od tri dena za podnesuvawe na odgovor na `albata;

3) rok od osum dena za izvr{uvawe na ~inewe, a za ~inewa {to ne se sostojat vo parni~no davawe, sudot mo`e da opredeli podolg rok.

^len 475

Vo postapkata vo stopanskite sporovi strankite ne mo`at nadvor od ro~i{teto da davaat izjavi usno na zapisnik kaj sudot.

Ispravata vrz osnova na koja se izdava platen nalog spored ~len 419 na ovoj zakon, ne mora da bide prilo`ena vo original ili vo zaveren prepis. Dovolno e ako prepisot na takvata isprava go zaveril ovlasteniot organ na pranvoto lice.

Vo postapkata vo stopanskite sporovi nema da se primenuvaat odredbite od ~len 420 stav 1 od ovoj zakon.

^len 476

Vo postapkata vo stopanskite sporovi, sporovi od mala vrednost se sporovi vo koi tu`benoto barawe se odnesuva na pobaruvawe vo pari {to ne go preminuva iznosot od 150.000 denari.

Kako sporovi od mala vrednost se smetaat i sporovite vo koi tu`benoto barawe ne se odnesuva na pobaruvawe vo pari, a tu`itelot vo tu`bata navel deka se soglasuva namesto ispolnuvawe na opredelenoto barawe da primi opredelen pari~en iznos {to ne go preminuva iznosot od stav 1 na ovoj ~len (~len 34 stav 1).

Kako sporovi od mala vrednost se smetaat i sporovite vo koi predmetot na tu`benoto barawe ne e pari~en iznos tuku predavawe na podvi`en predmet ~ija vrednost, {to tu`itelot vo tu`bata ja navel, ne go preminuva iznosot od stav 1 na ovoj ~len (~len 34 stav 2).

Vo postapkata vo sporovite od mala vrednost vo stopanskite sporovi tu`bata ne se dostavuva do tu`eniot na odgovor.

 

D e l ~ e t v r t i

PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI

^len 477

Ako pred vleguvaweto vo sila na ovoj zakon e donesena prvostepena presuda ili re{enie so koe postapkata pred prvostepeniot sud se zavr{uva natamo{nata postapka }e se sprovede spored dotoga{nite propisi.

Ako po vleguvaweto vi sila na ovoj zakon bide ukinata prvostepenata odluka od stav 1 na ovoj ~len, natamo{nata postapka }e se sprovede spored ovoj zakon.

^len 478

So denot na vleguvawe vo sila na ovoj zakon prestanuva da va`i Zakonot za procesnata postapka ("Slu`ben list na SFRJ" br. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 57/89, 20/90, 27/90 i 35/91, koj soglasno ~len 5 od Ustavniot zakon za sproveduvawe na Ustavot na Republika Makedonija se primenuva{e kako republi~ki zakon, "Slu`ben vesnik" br. 52/91).

^len 479

Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od negovoto objavuvawe.