ZAKON ZA PREKR[OCITE

 

OSNOVNI ODREDBI

Sodr`ina na zakonot

 

^len 1

So ovoj zakon se opredeluvaat uslovite za prekr{o~nata odgovornost i izrekuvaweto i izvr{uvaweto na prekr{o~nite sankcii i se ureduva prekr{o~nata postapka

 

Primena na odredbite na Krivi~niot zakonik i

Zakonot za krivi~nata postapka

 

^len 2

  1. Na prekr{o~nata odgovornost, izrekuvaweto i izvr{uvaweto na prekr{o~nite sankcii se primenuvaat odredbite od op{tiot del od Krivi~niot zakonik, dokolku so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno.
  2. Na prekr{o~nata postapka se primenuvaat odredbite od Zakonot za krivi~nata postapka, dokolku so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno.

 

Del prvi

MATERIJALNO-PRAVNI ODREDBI

Glava prva

OP[TI ODREDBI

Zakonitost vo opredeluvaweto na prekr{ocite i vo propi{uvaweto na prekr{o~nite sankcii

^len 3

Nikomu ne mo`e da mu bide izre~ena prekr{o~na sankcija za delo koe, pred da e storeno, ne bilo so zakon opredeleno kako prekr{ok i za koe so zakon ne bila propi{ana kazna.

 

Prekr{o~ni sankcii

^len 4

Prekr{o~ni sankcii se: kazni, prekr{o~na opomena, merki na bezbednost i vospitni merki.

 

Glava vtora

PREKR[OK I PREKR[O^NA ODGOVORNOST

Prekr{ok

^len 5

Prekr{okot e protivpravno delo {to so zakon e opredeleno kako prekr{ok i ~ii obele`ja se opredelni so zakon.

 

Odgovornost za prekr{ok

^len 6

    1. Za prekr{ok mo`e da bide odogovorno fizi~no i pravno lice,
    2. Prekr{o~na postapka nema da se vodi nitu }e se izrekuva kazna za prekr{ok protiv lica koi u`ivaat diplomatski imunitet.

 

Odgovornost na fizi~no lice

^len 7

    1. Za odgovornost na fizi~no lice dostatna e nebre`nost na storitelot, dokolku so zakonot vo koj e propi{an prekr{okot ne e opredelno deka }e se kazni samo koga e storen so umisla.
    2. Odgovorno lice vo pravno lice, }e se kazni za prekr{ok koga do izvr{uvawe na prekr{okot do{lo so negovo dejstvie ili so negovo propu{tawe na dol`en nadzor.

 

 

Odgovornost na pravno lice

 

^len 8

 

    1. pravno lice mo`e da odgovara za prekr{ok samo ako toa posebno e opredeleno so zakonot so koj prekr{okot e predviden.
    2. Pravno lice e odgvoorno za prekr{ok ako do izvr{uvawe na prekr{okot do{lo so dejstvie ili so propu{tawe na dol`en nadzor od strana na nadle`niot organ ili na odgovornoto lice vo pravnoto lice ili so dejstvie ili propu{tawe na drugo lice koe bilo ovlasteno da postapuva od imeto na pravnoto lice.

 

Odgovornost na stransko pravno lice

 

^len 9

Stransko pravno lice }e se kazni za prekr{ok ako prek{okot e storen na teritorijata na Republika Makedonija i ako ima svoe pretstavni{tvo ili druga firma vo Republika Makedonija.

 

Kaznuvawe za obid

 

^len 10

 

Za obid na prekr{ok storitelot e odgovoren samo ako toa e opredelno so zakon.

 

Glava treta

 

  1. PREKR[O^NI SANKCII

  1. Kazni

 

Vidovi kazni

 

^len 11

 

    1. Za prekr{ok na fizi~no lice mo`at da se izre~at pari~na kazna i kazna zatvor.
    2. Za prekr{ok na pravnoto lice mo`e da se izre~e pari~na kazna.
    3. Kaznata zatvor mo`e da se izre~e kako glavna kazna.
    4. Pari~nata kazna mo`e da se izre~e kako glavna i kako sporedna kazna.
    5. Ako za prekr{okot pokraj kaznata zatvor e propi{ana i pari~na kazna, pari~nata kana }e se izre~e kako sporedna kazna.
    6. Pari~nata kazna }e se izre~e kako sporedna kazna i koga ne e propi{ana za prekr{okot ako se raboti za prekr{ok storen od koristoqubie.

 

Zatvor

 

^len 12

    1. Kaznata zatvor ne mo`e da se propi{e vo traewe pokratko od pet dena nitu podolgo od 90 dena.
    2. Kaznata zatvor se izrekuva na polni denovi.
    3. Kaznata zatvor ne mo`e da se izre~e na bremena `ena po napolneti tri meseci bremenost nitu majka dodeka deteto ne napolni edna godina, a ako deteto e rodeno mrtvo - dodeka ne pominat {est meseci od denot na poroduvaweto.

 

Pari~na kazna

 

^len 13

 

    1. Pari~na kana za fizi~no lice ne mo`e da se propi{e vo iznos pomal od 1.000 denari, nitu pogolem od 50.000 denari.
    2. Pari~na kana za pravno lice ne mo`e da se propi{e vo iznos pomal od 10.000 denari, nitu pogolem od 300.000 denari.
    3. Za prekr{oci storeni od koristoqubie, ili za prekr{oci so koi se predizvikuva pogolema imotna {teta mo`e da se propi{e pari~na kazna do dvojniot iznos od kaznata od stav 1 ili vo srazmer so visinata na pri~inetata {teta ili pribavenata korist, no najmnogu do nivniot dvaesetkraten iznos.
    4. So zakonot za prekr{okot za mandatno kaznuvawe mo`e da se propi{e pari~na kazna vo opredelen iznos koj:

 

Rok na pla}awe na pari~nata kazna

 

^len 14

 

    1. Vo odlukata za prekr{okot se opredeluva rok za pla}awe na pari~nata kazna, koj ne mo`e da bide pokratok od 15 dena nitu podolg od 30 dena od denot na pravosilnosta na odlukata.
    2. Vo opravdani slu~i sudot {to ja donel odlukata za prekr{ok vo prv stepen mo`e da dozvoli pari~nata kazna da se isplati vo rati. Vo toj slu~aj sudot }e go opredeli na~inot na pla}aweto i rokot na pla}aweto i rokot na pla}aweto koj ne mo`e da bide podolg od {est meseci.

Zamena na pari~nata kazna

 

^len 15

 

    1. Ako kaznetoto fizi~no lice vo opredeleniot rok ne ja plati pari~nata kana, sudot }e ja izvr{i taka {to pari~nata kazna }e se zameni so zatvor smetaj}i gi sekoi zapo~nati 1.00 denari za eden den zatvor, so toa {to zatvorot da ne mo`e da trae podolgo od 60 dena.
    2. Ako kaznetot fizi~ko lice kazneto so pari~na kana nad 2.000,00 denari plati samo del od pari~nata kazna }e se zameni so zatvor.
    3. Izvr{uvaweto na zatvorot, so koj e zameneta pari~nata kazna, }e se prekine ako kaznetiot go plati ostatokot na pari~nata kazna po zasmetuvaweto na delot od taa kazna {to i odgovara na delot od izvr{eniot zatvor.
    4. Ako pokraj pari~nata kazna e izre~ena i kazna zatvor, zatvorot so koj se zamenuva pari~nata kazna i izre~enata kazna zatvor ne mo`e da trae podolgo od 90 dena.

 

 

Prisilna naplata na pari~nata kazna

 

^len 16

 

Ako kaznenoto pravno lice ne ja plati vo opredeleniot rok pari~nata kazna, naplatata }e se izvr{i po prisilen pat, soglasno so zakon.

 

  1. Odmeruvawe na kaznata

 

Stek na prekr{oci

 

^len 17

 

Ako storitelot so edno dejstvie ili so pove}e dejstvija storitelot pove}e prekr{oci po koi ne e donesena presuda za prekr{ok, a postapkata se vodi pred istiot sud, prethodno }e se utvrdi kaznata za sekoj prekr{ok i }e se izre~at site utvrdeni kazni, a ako kaznite se od ist vid }e se izre~e edinstvena kazna {to e ednakva na zbirot na oddelno utvrdenite kazni, so toa {to vkupnata kazna zatvor ne mo`e da iznesuva pove}e od 90 deka, a vkupnata pari~na kazna ne mo`e da bide pogolema od maksimumot na pari~nata kazna propi{ana so ovoj zakon.

 

Prodol`en prekr{ok

 

^len 18

 

    1. na storitelot koj iskoristuvaj}i ist traen odnos, isti priliki ili drugi sli~ni okolnosti, so umisla }e izvr{i dve ili pove}e vremenski povrzani dejstvija {to pretstavuvaat pove}ekratno ostvaruvawe na ist prekr{ok, sudot }e mu izre~e edinstvena kazna vo granicite na kaznata propi{ana za toj prekr{ok.
    2. Na storitelot koj pod uslovite od stav 1 }e izvr{i dve ili pove}e vremenski povrzani dejstvija {to pretstavuvaat ostvaruvawe na istorodni prekr{oci, sudot }e mu izre~e kazna vo granicite na kaznata propi{anaza najte{kiot prekr{ok.

 

Ubla`uvawe na kaznata

 

^len 19

 

Sudot mo`e na storitelot na prekr{okot da mu odmeri kazna pod granicata opredelena za toj prekr{ok ili da primeni poblag vid kazna:

 

    1. Ako zakonot predviduva deka storitelot mo`e da se kazni poblago i
    2. Ako pri odmeruvaweto na kaznata se utvrdi deka prekr{okot ne e od pote{ka priroda ili deka so prekr{okot ne se pri~ineti pote{ki posledici, a postojat olesnuva~ki okolnosti {to uka`uvat deka i so poblaga kazna }e se postigne celta na kaznuvaweto.

 

Granici na ubla`uvawe na kaznata

 

^len 20

 

Koga postojat uslovi za ubla`uvawe na kaznata od ~len 19, sudot propi{anata kazna mo`e da ja ubla`i na eden od slednite na~ini:

    1. ]e izre~e kazna pod najmalata merka na kaznata {to e propi{ana za toj prekr{ok, no ne pod najmalata zakonska merka na toj vid kazna;
    2. Namesto propi{anata kazna zatvor }e izre~e pari`na kazna i
    3. Namesto kumulativno propi{anite kazna zatvor i pari~na kazna }e izre~e samo edna od tie kazni.

 

Zasmetuvawe na pritvorot

 

^len 21

 

    1. Ako storitelot na prekr{okot po bilo koj osnov e li{en od sloboda vo vrska so prekr{okot, vremeto na li{uvaweto od sloboda mu se zasmetuva vo izre~enata kazna.
    2. Li{uvaweto od sloboda {to traelo podolgo od 12, a pokratko od 24 ~asa se zasmetuva vo eden den zatvor, odnosno 1.000 denari za eden den, a koga e izre~ena pari~nata kazna za eden den li{uvaweto od sloboda se zasmetuvaat 1.000 denari.

 

Mandatno kaznuvawe

 

^len 22

 

    1. Storitelot zateknat pri izvr{uvawe na prekr{ok, za koj e predvidena pari~na kazna vo opredeln iznos (~len 13 stav 4) od strana na slu`beno lice koe so zakonot mu e dadeno takvo ovlastuvawe, mo`e da ja plati kaznata na samoto mesto, po negova soglasnost.
    2. Ako storitelot dobrovolno ne ja plati mandatnata kazna od stav 1 na samoto mesto ili vo rok koj ne mo`e da bide podolg od osum dena, po barawe na ovlasten organ sudot }e go kazni za prekr{ok so pari~na kazna koja ne mo`e da bide pomala od kaznata {to odreden iznos e propi{ana za toj prekr{ok, nitu pogolema od trikratniot iznos na taka propi{anata kazna, no ne pove}e od maksimumot na pari~nata kazna propi{ana so ovoj zakon.
    3. Vo slu~aj na stek na prekr{oci, storitelot ne mo`e mandatno da se kazni.

 

 

II. PREKR[O^NA OPOMENA

 

Uslovi za izrekuvawe

 

^len 23

 

    1. Prekr{o~na opomena mo`e da se izre~e namesto kazna, ako prekr{okot e storen pod takvi olesnitelni okolnosti koi go pravat osobeno lesen, i mo`e da se o~ekuva deka celta na kazanuvaweto }e se postigne so izrekuvawe na prekr{o~na opomena.
    2. Prekr{o~na opomena mo`e da se izre~e i ako prekr{okot se sostoi od neispolnuvawe na propi{anata obvrska ili so prekr{okot e nanesena {teta, a storitelot pred donesuvaweto na presudata za prekr{ok ja ispolnhil propi{anata obvrska, odnosno ja otstranil ili naodmestil nanesenata {teta.

 

 

III. MERKI NA BEZBEDNOST

 

Vidovi na merki na bezbednost

 

^len 24

 

    1. Pod uslovite predvideni so Krivi~niot zakonik i so ovoj zakon, za prekr{ok mo`at da se izre~at slednite merki na bezbednost.

    1. Zadol`itelno lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani;
    2. Zabrana na vr{ewe profesija, dejnost ili dol`nost;
    3. Zabrana na upravuvawe so motorno vozilo;
    4. Odzemawe na predmeti i
    5. Proteruvawe na stranec od zemjata.

    1. Na pravnoto lice mo`e da mu se izre~e merka na bezbedniost zabrana na vr{ewe na opredelrna dejnost.

 

Izrekuvawe na merkite na bezbednost

 

~len 25

 

    1. Merkite na bezbednost od ~len 24, osven merkata odzemawe na predmeti, mo`at da se izre~at samo koga na storitelot mu e izre~ena kazna.
    2. Merkata na bezbednost zadol`itelno lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani mo`e da trae najdolgo edna godina. Vremeto na traeweto na merkata te~e od denot na pravolsilnosta na presudata za prekr{okot. Vremeto pominato vo zdravstvena ili druga specijalna ustanova se zasmetuva vo izre~enata kazna.
    3. Merkata na bezbednost zabrana na vr{ewe na profesija, denost ili dol`nost, mo`e da se izre~e vo traewe od tri meseci do edna godina. Vremeto na traeweto na izre~enata merka te~e od denot na pravosilnosta na presudata za prekr{okot. Vremeto pominato na izdr`uvawe na kaznata zatvor ne se zasmetuva vo vremeto na traeweto na izre~enata merka.
    4. Merkata na bezbednost zabrana na upravuvawe so motorno vozilo mo`e da se izre~e vo traewe od tri meseci do edna godina. Ako so zakonot so koj se propi{uva prekr{okot poinaku ne e opredeleno, vremeto na traeweto na izre~enata merka te~e od denot na pravosilnosta na presudata za prekr{okot. Vremeto pominato na izdr`uvawe na kaznata zatvor ne se zasmetuva vo vremeto na traewetona izre~enata merka.
    5. Merkata na bezbednost odzemawe na predmeti mo`e da se izre~e i koga na storitelot na prekr{okot mu e izre~ena prekr{o~na opomena.
    6. Merkata na bezbednost proteruvawe an stranec od zemajata mo`e da se izre~e vo traewe od {est meseci do dve godini. Vremeto na traeweto na izre~enata merka te~e od denot na pravosilnosta na presudata za prekr{okot. Vremeto pominato na izdr`uvawe na kaznata zatvor ne se zasmetuva vo vremeto na traeweto na izre~enata merka.

 

Zabrana na vr{ewe na opredelanta dejnost na pravno lice

 

^len 26

 

    1. Vo presudata so koja na pravnoto lice se izrekuva merkata zabrana na vr{ewe na opredelena dejnost, se naveduva dejnosta ~ie vr{ewe mu se zabranuva na pravnoto lice.
    2. Merkata zabrana na vr{ewe na opredelena dejnost na pravno lice, mo`e da se izre~e ako postoi opasnost so vr{eweto na takva dejnost pravnoto lice da izvr{i povtorno prekr{ok opasen za `ivotot ili zdravjeto na lu|eto ili prekr{ok so koj mo`e da se nanese imotna {teta na drugo pravno lice ili na gra|ani, ili ako pravnoto lice vo poslednite dve godini e kazneto poradi ist ili sli~en prekr{ok.
    3. So Zakonot so koj se propi{uva prekr{okot mo`e da se propi{e zadol`itelno izrekuvawe na merkata zabrana na vr{ewe na opredelena dejnost na pravno lice.
    4. Sudot go opredeluva traeweto na merkata od stav 1 koe ne mo`e da bide pokratko od {est meseci, nitu podolgo od pet godini, smetaj}i od denot na pravosilnosta na presudata.

 

 

Glava ~etvrta

 

POSEBNI ODREDBI ZA ODGOVORNOSTA I ZA

KAZNUVAWETO NA MALOLETNICITE

 

Isklu~uvawe na prekr{o~ni sankcii sprema deca

 

^len 27

 

Sprema maloletnik koj vo vremeto na izvr{uvaweto na prekr{okot ne napolnik 14 godini (dete) ne mo`e da se primenat prekr{o~ni sankcii.

 

Odgovornost na roditelot odnosno staratelot

za prekr{okot na maloletnik

 

^len 28

 

So zakon mo`e da se opredeli roditelot, odnosno staratelot na maloletnikot koj storil prekr{ok da se kazni, ako do izvr{uvawe na prekr{okot do{lo poradi propu{tawe na dol`nosta da se gri`i za maloletnikot.

 

Izrekuvawe na prekr{o~ni sankcii

sprema maloletnici

 

^len 29

 

    1. Na maloletnik koj vo vremeto na izvr{uvaweto na prekr{okot napolnil 14, a ne napolnil 16 godini (pomlad maloletnik) mo`at da mu se izre~at samo vospitni merki.
    2. Na maloletnik koj vo vremeto na izvr{uvaweto na prekr{okot napolnil 16, a ne napolnil 18 godini (postar maloletnik), mo`e da mu se izre~e vospitna merka, a po isklu~ok pari~na kazna ili kazna zatvor.
    3. Na maloletnik, pod uslovite predvideni so zakon, kon vospitnata merka, odnosno kaznata mo`at da mu se izre~at i merki na bezbednost.

 

 

Vospitni merki

 

^len 30

 

    1. Na maloletnik mo`at da mu se izre~at slednite vospitni merki predvideni vo Krivi~niot zakonik:

    1. Vospitnata merka na zasilen nadzor ne mo`e da se izre~e vo traewe pokratko od 30 dena nitu podolgo od edna godina.

 

Kaznuvawe na maloletnici

 

^len 31

 

    1. Na postar malolentik mo`e da mu se izre~e pari~na kazna ili kazna zatvor dokolku vidot i te`inata na prekr{okot i visokiot stepen na odgovornost uka`uvaat deka samo na ovoj na~in mo`e da se postigne celta na kaznuvaweto.
    2. Kaznata zatvor na postar maloletnik mo`e da mu se izre~e vo traewe od 15 dena.
    3. Pri zamenuvaweto na pari~nata kazna so zatvor, zatvorot ne mo`e da bide podolg od 15 dena.

 

 

Primena na merkite na bezbednost

 

^len 32

 

Na maloletnik na kogo mu e izre~ena vospitna merka ili kazna za prekr{ok mo`e da mu se izre~at slednite merki na bezbednost:

    1. Zadolitelno lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani;
    2. Odzemawe na predmeti i
    3. Proteruvawe na stranec od zemjata.

 

Glava petta

 

KAZNENA EVIDENCIJA

 

Vodewe na kaznena evidencija

 

^len 33

    1. Kaznenata evidencija se vodi samo za izre~enite merki na bezbednost {to se sostojat vo zabrana.
    2. Kaznenata evidencija ja vodi prvostepeniot sud spored mestoto na ra|awe na storitelot na prekr{okot, odnosno sedi{teto na pravnoto lice.
    3. Podatoci od kaznenata evidencija, sudot dava samo na obrazlo`eno barawe od drugi dr`avni organi, pravni ili fizi~ki lica, ako sé u{te traat merkite na zabrana.
    4. Po istekot na vremeto za koe se izre~eni, merkite se bri[at od kaznenata evidencija.

 

Glava {esta

 

ZASTARENOST

 

Zastarenost na poveduvawe i vodewe

na prekr{o~nata postapka

 

^len 34

    1. prekr{o~nata postapka ne mo`e da se povede nitu da se vodi ako pomine edna godina od denot koga e storen prekr{okot.
    2. Zastaruvaweto na prekr{o~noto gonewe zapo~nuva od denot koga e storen prekr{okot.
    3. Zastaruvaweto ne te~e za vremeto za koe spored zakonot gonewe ne mo`e da zapo~ne ili da prodol`i.
    4. Zastaruvaweto se prekinuva so sekoe procesno dejstvie {to se prezema zaradi gonewe na stritelot na prekr{okot.
    5. Zastaruvaweto se prekinuva i koga storitelot vo vremeto dodeka te~e rokot na zastarenosta }e stori isto taka te`ok ili pote`ok prekr{ok.
    6. Po sekoj prekin zastaruvaweto zapo~nuva povtorno da te~e.
    7. Zastarenost na prekr{o~noto gonewe nastanuva vo sekoj slu~aj koga }e izmine dvapati onolku vreme kolku {to spored zakon se bara za zastarenost na prekr{o~noto gonewe.
    8. So zakon koj predviduva prekr{oci mo`e za oddelni prekr{oci da se opredelat rokovi na zastarenost podolgi od rokovite od stav 1, no ne podolgi od pet godini.

 

Zastarenost na izvr{uvaweto na kaznite

i na merkite na bezbednost

 

^len 35

 

    1. Izre~enata kazna i merkata na bezbednost ne mo`nost da se izvr{at ako od denot na pravosilnosta na presudata za prekr{okot pomine edna godina.
    2. Zastaruvaweto na izvr{uvaweto na kaznata i na merkata na bezbednost zapo~nuva da te~e od denot koga presudata za prekr{okot stanala pravosilna.
    3. Zastaruvaweto ne te~e za vremeto za koe izvr{uvaweto ne mo`e da se prezeme spored zakon.
    4. Zastaruvaweto se prekinuva so sekoe dejstvie na nadle`niot organ {to se prezema zaradi izvr{uvawe na kaznata ili druga prekr{o~na sankcija.
    5. Po sekoj prekin zastaruvaweto po~nuva povtorno da te~e.
    6. Zastarenost na izvr{uvaweto na kaznata i na merkata za bezbednost nastanuva vo sekoj slu~aj koga }e izmine dvapati onolku vreme kolku {to spored zakon se bara za zastarenost na izvr{uvaweto.

 

 

Glava sedma

 

ZNA^EWE NA IZRAZITE NA OVOJ ZAKON

 

^len 36

 

    1. Poimot prekr{ok gi opfa}a i delata {to vo oddelni zakoni se predvideni kako stopanski prestap.
    2. Poimot fizi~ko lice opfa}a i odgovorno lice vo pravno lice, slu`beno lice, voeno lice i lice koe samostojno vr{i dejnost.
    3. Poimot pravno lice ne gi opfa}a Republika Makedonija, dr`avnite organi i organite vo edinicite na lokalnata samouprava.
    4. Kako odgovorno se smeta lice vo pravno lice na koe so ogled na negovata funkcija ili vrz posebno ovlastuvawe vo pravnoto lice mu e doveren opredelen krug na raboti {to se odnesuvaat naizvr{uvawe na zakonskite propisi ili na propisite doneseni vrz osnova na zakon ili op{t akt na pravnoto lice vo upravuvaweto, koristeweto i raspolagaweto so imot, rakovodeweto so proizvodniot ili nekoj drug stopanski proces ili nadzorot nad niv.
    5. Kako slu`beno lice se smeta:

    1. Izbran ili imenuvan funkcioner vo Sobranieto na Republika Makedonija, vo vladata, vo organite na dr`avnata uprava, vo sudovite i drugi organi i organizacii {to vr{at opredeleni stru~ni, upravni i drugi raboti vo ramkite na pravata i dol`nostite na Republikata, vo lokalnata samouprava, kako i lica koi postojano ili povremeno vr{at slu`bena dol`nost vo ovie organi i organizacii;
    2. ovlasteno lice vo pravno lice na koe so zakon ili so drug propis donesen vrz osnova na zakon mu e dovereno vr{ewe na javni ovlastuvawa, koga dol`nosta ja vr{i vo ramkite na tie ovlastuvawa;

v) lice koe vr{i opredeleni slu`beni dol`nosti na osnova ovlastuvawe dadeno so zakon ili so drugi propisi doneseni vrz osnova na zakon i

g) voeno lice koga se vo pra{awe prekr{oci kaj koi kako izvr{itel e ozna~eno slu`beno lice.

    1. Pod poimot voeno lice se smetaat: vojnik na otslu`uvawe na voeniot rok; vojnik po dogovor; pitomec na voena akademija, voen stare{ina; lice od rezervniot sostav dodeka kako voen obvrznik se nao|a na voena dol`nost i gra|anski lica na slu`ba vo Armija na Republika Makedonija.
    2. Kako lice koe samostojno vr{i dejnost se smeta liceto koe vr{i dejnost vrz osnova na propi{ani dozvoli ili odobrenija.

 

 

Del vtori

 

PREKR[O^NA POSTAPKA

 

Glava osma

 

OSNOVNI ODREDBI

 

Nadle`nost za izrekuvawe prekr{o~na sankcija

 

^len 37

Prekr{o~na sankcija za storen prekr{ok mo`e da izre~e samo nadle`en sud vo postapka {to e povedena spored ovoj zakon.

 

Primena na odredbite od Zakonot za krivi~nata postapka

 

^len 38

 

Ako so odredbite od ovoj zakon poinaku ne e opredeleno, vo prekr{o~nata postapka soglasno }e se primenuvaat slednite odredbi od Zakonot za krivi~nata postapka: za osnovnite na~ela; mesna nadle`nost; posledici od nenadle`nost i sudir; izzemawe; za obvinet; branitel; podnesoci; zapisnici; rokovi; vra}awe vo porane{na sostojba; tro{oci; imotno-pravno barawe; donesuvawe i soop{tuvawe na odlukite; dostavuvawe na pismena; povikuvawe, doveduvawe, zadr`uvawe na lica, garancija i odzemawe na patna isprava na stranec; pritvor; soslu{uvawe na svedoci; uvid; ve{ta~ewe; pretresuvawe na prostorii i lica; redovni i vonredni pravni lekovi.

 

OP[TI ODREDBI

 

Stvarna nadle`nost

 

^len 39

 

    1. Prekr{o~nata postapka vo prv stepen ja vodi osnovniot sud, a vo vtor stepenapelacioniot sud.
    2. Vo prekr{o~na postapka vo prv stepen odlu~uva sudija poedinec, a vo vtor stepen sovet od trojca sudii.

 

Glava devetta

 

OBVINET I NEGOVO PRAVO NA ODBRANA

 

Obvinet

 

^len 40

 

    1. Obvinet e fizi~ko ili pravno lice protiv koe se vodi prekr{o~na postapka.
    2. Akoo za prekr{ok e obvineto pravno lice i odgovorno lice vo pravno lice se sproveduva edinstvena postapka.

 

Zastapuvawe na pravno lice

 

^len 41

 

    1. Za obvinetoto pravno lice vo prekr{o~nata postapka u~estvuva negoviot zastapnik, ovlasten da gi prezeme site dejstvija {to mo`e da gi prezeme obivnetiot.
    2. Zastapnik na obvinetoto pravno lice e lice koe e ovlasteno da go zastapuva pravnoto lice vrz osnova na zakon ili drug propis na nadle`en dr`aven organ, statut ili drug op{t akt na pravnoto lice.
    3. Nadle`niot organ na obvrinetoto pravno lice mo`e za zastapnik da opredeli drugo lice od redot na svoite ~lenovi ili drug rabotnik vo toa pravno lice ili vo slu`bata koja vr{i zaedni~ki raboti.
    4. Zastapnikot na obvinetoto pravno lice od stav 3 na ovoj ~len mora da ima pismeno ovlastuvawe od nadle`niot organ {to go opredelil za zastapnik.
    5. Zastapnik na obvinetoto pravno lice mo`e da bide samo edno lice.

 

Zastapuvawe na stransko pravno lice

 

^len 42

 

Stranko pravno lice go zastapuva rakovoditelot na pretstavni{tvoto ili drugo lice ovlasteno od strankoto pravno lice.

 

Ograni~uvawe na zastapuvaweto

 

^len 43

 

    1. Zastapnik na obvinetoto pravno lice ne mo`e da bide odgovornoto lice vo pravnoto lice protiv koe se vodi prekr{o~na postapka za ist prekr{ok.
    2. Zastapnik na pravnoto lice ne mo`e da bide lice koe e svedok vo istata rabota.
    3. Vo slu~aite od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len, sudot e dol`en da go izvesti pravnoto lice zaradi opredeluvawe na drug zastapnik.
    4. Za stransko pravno lice izvestuvaweto od stav 3 na ovoj ~len se dostavuva do pretstavni{tvoto na stranskoto pravno lice.

 

Zastapuvawe na pove}e obvineti pravni lica

 

^len 44

 

Pove}e obvineti pravni lica mo`at da imaat za zastapnik isto lice samo ako toa ne e vo sprotivnost so interesite na nivnata odbrana.

 

Odreduvawe na zastapnik od strana na sudot

 

^len 45

 

    1. Ako obvinetoto pravno lice na pokanata na sudot ne opredeli svoj zastapnik, sudot za zastapnik }e go opredeli liceto koe e odgovorno lice vo pravnoto lice.
    2. Ako odgovornoto lice ne mo`e da bide zastapnik na pravnoto lice poradi pre~kite od `len 43, a ne postoi drugo odgovorno lice vo pravnoto lice, sudot }e opredeli branitel po slu`bena dol`nost od redot na advokatite.

 

Glava desetta

 

O[TETENIOT I NEGOVOTO ZASTAPUVAWE

 

O{teten

 

^len 46

 

    1. O{teten vo smisla na ovoj zakon e lice ~ie pravo e povredeno ili zagrozeno so prekr{okot.
    2. O{teteniot, samiot ili preku svoj zakonski zastapnik ili polnomo{nik, ima pravo:

    1. da podnesuva barawe za poveduvawe na prekr{o~na postapka;
    2. da podnesuva dokazi, da podnesuva predlozi i da istaknuva imotno-pravno barawe za nadomestok na {teta ili vra}awe na predmeti;
    3. da izjavuva `alba na presudata {to e donesena po povod negovoto barawe za poveduvawe na prekr{o~nata postapka ili po povod odlukata za tro{ocite na postapkata;
    4. da se otka`e od baraweto za vodeweto na prekr{o~nata postapka do donesuvaweto na presudata za prekr{okot i vo takov slu~aj nema pravo povtorno da podnesuva barawe za gonewe.

 

Glava edinaesetta

 

DOSTAVUAVWE NA PISIMENA NA PRAVNI LICA

 

Dostavuvawe na pismena na pravni lica

 

^len 47

 

    1. Na dr`avniot organ odlukite i drugite pismena mu se dostavuvat so predavawe vo pisarnicata.
    2. Dostavuvaweto na pravnite lica se vr{i so predavawe na pismenoto na liceto ovlasteno za priem na pismeno ili na rabotnikot koj se zateknal vo delovnata prostorija.
    3. Koga se vr{i dostavuvawe na odluki kaj koi od denot na dostavuvaweto te~e rok, kako den na dostavuvawe se smeta denot na predavaweto vo pisarnicata na organot, odnosno na liceto od stav 2 na ovoj ~len.

 

 

Glava dvanaesetta

 

POVEDUVAWE NA PREKR[O^NA POSTAPKA

 

Podnositel na baraweto

 

^len 48

 

    1. Prekr{o~nata postapka se poveduva po barawe od ovlasteniot organ i o{teteniot (vo ponatamo{niot tekst: podnositel na baraweto).
    2. Ovlasteni organi, vo smisla na stav 1 od ovoj ~len se organite na upravata, javniot obvinitel, edinicite na lokalnata samouprava i drugi organi i organizacii {to vr{at javni ovlastuvawa vo ~ija nadle`nost spa|a neposrednoto izvr{uvawe ili nadzor nad izvr{uvaweto na propisite vo koi se predvideni prekr{oci.
    3. Vo slu~ajot od ~len 22 na ovoj zakon (mandatno kaznuvawe), slu`beno lice na koe mu e dadeno zakonsko ovlastuvawe da ja naplati kaznata na samoto mesto mo`e da podnese barawe za poveduvawe na prekr{o~na postapka ako storitelot ne ja plati kaznata na samoto mesto ili ako storil prekr{oci vo stek.
    4. Ovlastenite organi od stavovite 2 i 3 se dol`ni da podnesat barawe za poveduvawe na prekr{o~na postapka sekoga{ koga postojat osnovi za poveduvawe na postapkata za prekr{ok.
    5. Baraweto za poveduvawe na prekr{o~na postapka se podnesuva pismeno.
    6. O{teteniot mo`e baraweto da go podnese i usno na zapisnik.

 

Sodr`ina na baraweto

 

^len 49

 

    1. Baraweto za poveduvawe na prekr{o~na postapka sodr`i:

    1. Osnovni podatoci za obvinetiot (ime i prezime, prekar, ako go ima, mesto na `iveewe, ulica i broj, dr`avjanstvo i zanimawe), odnosno naziv i sedi{te na obvinetoto pravno lice, a za odgovornoto lice vo pravnoto lice funkcijata {to ja vr{i vo toa pravno lice;
    2. Fakti~ki opis na prekr{okot od koj proizleguvaat pravnite obele`ja na prekr{okot, vreme i mesto na izvr[uvaweto na prekr{okot i drugi okolnosti potrebni {to poblisku da se opredeli prekr{okot;
    3. Pravna kvalifikacija na prekr{okot {to treba da se primeni;
    4. Predlog za dokazite {to treba da se izvedat i
    5. Potpis na podnositelot na baraweto.

    1. Koga baraweto za poveduvawe na prekr{o~nata postapka go podnesuva o{teteniot, baraweto ne mora da sodr`i pravna kvalifikacija za prekr{okot.
    2. Kon baraweto za poveduvawe na prekr{o~na postapka o{teteniot mo`e da podnese i barawe za nadomest na {teta.
    3. Kon baraweto se prilo`uvaat dokazite.

 

Dopolnuvawe na baraweto

 

^len 50

 

Ako baraweto za poveduvawe na prekr{o~nata postapka ne gi sodr`i site podatoci od ~len 49 na ovoj zakonm }e se pobara od podnositelot na baraweto da go dopolni vo rok, koj ne mo`e da bide podolg od 15 dena. Vo slu~aj podnositelot na baraweto da ne gi otstranil nedostatocite vo odredeniot rok, }e se smeta deka se otka`al od baraweto i takvoto barawe }e se otfrli.

 

Odluka po baraweto

 

^len 51

 

Koga sudot nadle`en za vodewe na prekr{o~nata postapka }e utvrdi deka postojat uslovi za poveduvawe na prekr{o~nata postapka, za toa }e donese re{enie za poveduvawe na postapkata.

 

Otfrlawe na baraweto

 

^len 52

 

    1. Ako sudot utvrdi deka ne postojat uslovi za poveduvawe na prekr{o~nata postapka baraweto }e go otfrli so re{enie.
    2. Ne postojat uslovi za poveduvawe na prekr{o~nata postapka koga:

    1. Dejstvieto opi{ano vo baraweto ne e prekr{ok;
    2. Postojat osnovi {to ja isklu~uvaat odgovornosta za prekr{ok;
    3. Nastapila zastarenost za poveduvawe na prekr{o~nata postapka;
    4. Baraweto go podnel neovlasten organ, odnosno lice;
    5. Postojat drugi zakonski pri~ini poradi koi prekr{o~nata postpka ne mo`e da se povede i
    6. Baraweto ne e potkrepeno so dokazi za storen prekr{ok.

    1. Re{enieto od stav 1 }e se dostavi na podnositelot na baraweto, a o{teteniot }e se izvesti deka imotno-pravnoto barawe mo`e da go ostvaruva vo procesna postapka.
    2. Protiv re{enieto od stav 1 podnositelot na baraweto ima pravo na `alba vo rok od 15 dena do apelacioniot sud.

 

 

Dostavuvawe na barawe

 

^len 53

 

    1. Primerok od baraweto za poveduvawe na prekr{o~nata postapka, sudot }e mu dostavi na obvinetiot so pokanata za ispituvawe, odnosno za davawe na pismena odbrana.
    2. Ako od momentot na poveduvaweto na prekr{o~nata postapka zavisi nekoe pravo ili obvrska, }e se smeta deka prekr{o~nata postapka e povedena koga e doneseno re{enie za poveduvawe na postapkata.

 

Glava trinaesetta

 

MERKI ZA OBEZBEDUVAWE PRISUSTVO NA OBVINETIOT

I ZA VODEWE NA PREKR[O^NATA POSTAPKA

 

Vidovi merki

 

^len 54

 

Merki {to mo`at da se prezemat sprema obiventiot zaradi obezbeduva prisustvo i za vodewe na prekr{o~nata postapka se: povikuvawe, doveduvawe, pritvor, garancija i privremeno odzemawe na patna isprava na stranec.

 

Pritvor

 

^len 55

 

    1. Sudot mo`e da opredeli pritvor na obvinetiot vo traewe do pet dena ako:

    1. Obvinetiot ne mo`e da go doka`e svojot identitet ili nema `iveali{te, ili ako so odewe vo stranstvo mo`e da go onevozmo`i sudeweto;
    2. Se raboti za pote`ok prekr{ok za koj e propi{ana kazna zatvor i
    3. Faten pri izvr{uvawe na prekr{okot.

    1. Sudot }e donese re{enie za pritvor po obrazlo`eno barawe na podnositelot na baraweto za poveduvawe na prekr{o~na postapka.
    2. Protiv re{enieto so koe se opredeluva pritvor, obvinetiot ima pravo na `alba vo rok od 24 ~asa do apelacioniot sud, koj e dol`en da odlu~i po `albata i svoeto re{enie da go dostavi do osnovniot sud vo rok od 48 ~asa, smetaj}i od ~asot na priemot na spisite po predmetot.

 

Garancija

 

^len 56

 

    1. koga prekr{o~nata postapka e povedena protiv obvinetiot koj ne `ivee postojano vo Republika Makedonija, a saka pred zavr{uvaweto na postapkata da ja napu{ti, na negova molba sudot mo`e da dozvoli da polo`i garancija kako obezbeduvawe za ispolnuvawe na obvrskite {to mo`at da bidat opredeleni vo presudata za prekr{okot.
    2. Sudot mo` da bara obvinetiot, pokraj polagaweto na garancija, da opredeli polnomo{nik koj od negovor ime }e gi prima pismenata i }e go zastapuva vo postapkata, ako se vo pra{awe negovi imotni prava.
    3. Garancijata sekoga{ glasi na pari~en iznos {to se opredeluva so ogled na te`inata na prekr{okot, visinata na propi{anata kazna i goleminata na {tetata nanesena na o{tetnoto lice. Garancijata se sostoi vo polagawe na gotovi pari, hartii od vrednost ili skapocenosti.

 

Glava ~etirinaesetta

 

SOSLU[UVAWE AN ZASTAPNIK

 

Soslu{uvawe na zastapnikot na pravnoto lice

 

^len 57

 

    1. Koga prekr{o~nata postapka se vodi protiv pravno lice, se soslu{uva zastapnikot na obvinetoto pravno lice.
    2. Koga pretstavnikot na obvinetoto pravno lice se soslu{uva prvpat, prethodno }e se utvrdi negoviot identitet i dali e ovlasten da go zastapuva obvinetoto pravno lice, a potoa }e se zemat slednite podatoci za pravnoto lice: ekonomskata sostojba, dali e kaznuvano i broj na smetkata kaj Zavodot za platen promet.
    3. Odredbite za ispituvawe na obvinetiot soglasno }e se primenuvaatpri soslu{uvawe na zastapnikot na pravnoto lice.

 

Glava petnaesetta

 

PRIVREMENO ODZEMAWE NA PREDMETI

 

Postapka na odzemawe

 

^len 58

 

    1. Predmetite {to mo`at da bidat odzemeni spored ~len 24 stav 1 to~ka 4 od ovoj zakon, mo`at privremeno da se odzemaat i pred donesuvaweto na presudata za prekr{okot.
    2. Privremenoto odzemawe na predmeti go opredeluva so pismena naredba sudot {to ja vodi prekr{o~nata postapka. Prepisot od taa naredba mora da mu se predade na liceto od koe se odzemaat predmetite.
    3. Na liceto od koe prvremeno se odzemaat predmeti mu se izdava potvrda so to~no nazna~uvawe i opis na odzemenite predmeti.
    4. Ako predmetot e lesno rasipliv ili ako negovoto ~uvawe bara nesrazmerni tro{oci, a istiot ne mo`e da bide predaden na ~uvawe na drug na tro{ok na liceto od koe e odzemen predmetot, sudot nadle`en za vodewe na prekr{o~nata postapka }e opredeli takviot predmet da se prodade, a parite od prodadenite predmeti da se deponiraat na smetkata na sudot.

 

Privremeno odzemawe od drugi organi

 

^len 59

 

    1. So zakon mo`e da se ovlastat slu`benite lica vo organite na upravata privremeno da gi odzemat predmetite od ~len 24 stav 1 to~ka 4 od ovoj zakon koga vo vr{eweto na slu`benata dol`nost }e doznaat za prekr{okot i dol`ni se privremeno odzemeniete predmeti vedna{ da gi predadat na nadle`niot sud odnosno da go izvestat za izvr{enoto privremeno odzemawe na predmetite i da se pogri`at za nivnoto ~uvawe do poveduvawe na prekr{o~nata postapka.
    2. Vo slu~ajot od stav 1 organite na upravata se dol`ni da podnesat barawe za poveduvawe na prek{o~na postapka vedna{, a najdocna vo rok od osum dena od denot na odzemaweto na predmetite, vo sprotivno dol`ni se predmetite da gi vratat na liceto od koe se odzemeni.

 

Privremeno vra}awe na sopstvenikot

 

^len 60

 

Sudot {to ja vodi prekr{o~nata postapka mo`e po prigovor od zainteresiranoto lice ili po slu`bena dol`nost privremeno odzemenite predmeti da mu gi vrati na sopstvenikot.

 

Glava {esnaesetta

 

PRIVREMENA ZABRANA NA VR[EWE DEJNOST

 

Privremena zabrana od drugi organi

 

^len 61

 

    1. So zakon ovlasteni slu`beni lica vo organite na upravata mo`at na storitelot na prekr{okot privremeno da mu zabranat vr{ewe na dejnost i dol`ni se da donesat barawe za poveduvawe na prekr{o~na postapka vedna{, a najdocna vo rok od osum dena.
    2. Dokolku baraweto ne e podneseno vo rok od stav 1 se smeta deka privremenata zabrana prestanala da va`i.

 

Ukinuvawe na privremena zabrana od strana na sudot

 

^len 62

 

Sudot {to ja vodi prekr{o~nata postapka mo`e po prigovor na obvinetiot ili po slu`bena dol`nost da ja ukine privremenata zabrana.

 

Glava sedumnaesetta

 

TEK NA POSTAPKATA

 

Pretres

 

^len 63

 

    1. Zaradi razjasnuvawe na rabotite sudot opredeluva pretres.
    2. Na pretresot se povikuvaat obvinetiot i negoviot branitel, podnositelot na baraweto, svedocite i ve{tacite. Ako obvinetiot, odnosno podnositelot na baraweto e pravno lice, na pretresot se povikuva zastapnikot na pravnoto lice.
    3. Za denot, ~asot i mestoto na pretresot se izvestuva i o{teteniot, ako so toa ne bi se odlo`uvala postapkata.

 

Pretres vo otsustvona obvinetiot i na podnositelot na baraweto

 

^len 64

 

    1. Sudot mo`e da odlu~i da se odr`i pretres vo otsustvo na obvinetiot koj e uredno povikan, a sudot najde deka negovot prisustvo ne e nu`no za pravilno utvrduvawe na fakti~kata sostojba. Pod istite uslovi, pretres mo`e da se odr`i i vo otsustvo na uredno povikaniot zastapnik na obvinetoto pravno lice.
    2. Pretres }e se odr`i i ako ne dojde uredno povikaniot branitel na obvinetiot.
    3. Pretres mo`e da se odr`i i vo otsustvo na podnositelot na baraweto iako e povikan, a sudot najde deka e potrebno da se odlu~i po baraweto.

 

Isklu~uvawe na javnosta

 

^len 65

 

    1. Pretresot e javen.
    2. Sudot, mo`e po slu`bena dol`nost ili po predlog na strankite, no sekoga{ po nivno soslu{uvawe, so re{enie da ja isklu~i javnosta od celiot pretres ili od eden negov del, ako toa e potrebno zaradu ~uvawe na tajnata, za{titata na moralot, za{titata na interesite na maloletnicite ili zaradi za{titata na drugi posebni interesi na op{testvenata zaednica.
    3. Ako postapkata se vodi samo protiv maloletni, pretres }e se odr`i bez prisustvo na javnosta.
    4. Re{enieto za isklu~uvawe na javnosta mo`e da se pobiva samo vo `albata na odlukata za prekr{ok.

 

^uvawe na tajna

 

^len 66

 

    1. Isklu~uvaweto na javnosta ne se odnesuva na strankite, na o{teteniot, na nivnite zastapnici i na branitelot.
    2. Sudijata }e gi predupredi licata koi prisustvuvaat na pretresot na koj e isklu~ena javnosta deka se dol`ni da go ~uvaat kako tajna se ona za {to uznale na pretresot i }e im uka`e deka oddavaweto na tajnata pretstavuva krivi~no delo.

 

Tek na pretresot

 

^len 67

 

    1. Pretresot zapo~nuva so objavuvawe na glavnata sodr`ina na baraweto. Potoa se pristapuva kon ispituvawe na obvinetiot. Ako se obvineti pravno lice i odgovorno lice vo pravnoto lice prvo se soslu{uva zastapnikot na pravnoto lice, a po nego odgovornoto lice. Po ispituvaweto na obvinetiot, se sproveduva dokazna postapka so soslu{uvawe na svedoci, ve{taci i izveduvawe na drugi dokazi.
    2. Podnositelot na baraweto, obvinetiot i negoviot branitel i zastapnikot na pravnoto lice, kako i o{teteniot, imaat pravo vo tekot na pretresot da predlagaat dokazi i da stavaat drugi predlozi, a po odobrenie na sudijata koj ja vodi prekr{o~nata postapka mo`at da im postavuvaat pra{awa na licata koi se soslu{uvaat.
    3. Na pretresot posleden zbor sekoga{ mu pripa|a na obvinitelot, odnosno na zastapnikot na obvinetoto pravno lice.
    4. Ako sudijata koj ja vodi prekr{o~nata postapka najde deka pretresot ne treba da se odlo`uva zaradi dopolnuvawe na postapkata ili razjasnuvawe na oddelni pra{awa, }e go zaklu~i pretresot i }e donese presuda za prekr{ok, a javno }e ja objavi izrekata na presudata so kuso obrazlo`enie na pri~inite.
    5. Za rabotata na pretresot se vodi zapisnik vo koj se vnesuva vo bitni crti celiot tek na pretresot. Zapisnikot go potpi{uvaat sudijata i zapisni~arot.

 

Postapuvawe vo slu~aj koga obvinetiot storil

prekr{ok ili krivi~no delo

 

^len 68

 

    1. Ako za vreme na izveduvaweto na dejstvijata vo prekr{o~nata postapka obvinetiot storil prekr{ok, sudijata koj ja vodi prekr{o~nata postapka, po pravilo, po barawe na prisutniot podnositel na baraweto, }e ja pro{iri postapkata i za toj prekr{ok.
    2. Dokolku podnositelot na baraweto ne e prisuten ili ne e ovlasten za podnesuvawe na barawe za poveduvawe na prekr{o~nata postapka i vo pogled na prekr{okot od stav 1 na ovoj ~len ili obvinetiot storil krivi~no delo, sudijata za toa }e sostavi zapisnik i so nego }e go zapoznae nadle`niot podnositel na baraweto, odnosno javniot obvinitel. Na ist na~in }e se postapi ako i nekoj drug vo tekot na izveduvaweto na dejstvijata vo prekr{o~nata postapka stori prekr{ok ili krivi~no delo.

 

Prekin na postapkata

 

^len 69

 

    1. Sudot {to ja vodi prekr{o~nata postapka so re{enie }e ja prekine postapkata:

    1. Ako ne mo`e da se utvrdi `iveali{teto odnosno prestojuvali{teto na obvinetiot, ili ako e vo begstvo, ili od bilo koi pri~ini ne e dostapen na dr`avnite organi ili se nao|a vo stranstvo na neopredeleno vreme;
    2. Ako kaj obvinetiot nastapila privremena du{evna bolest ili privremeno du{evno rastrojstvo;
    3. Ako za istoto delo e pokrenata krivi~na postapka do zavr{uvaweto na krivi~nata postapka i
    4. Postapkata {to e prekinata po osnov na stav 1 to~ka 3 }e prodol`i koga krivi~nata postapka e zaprena po nekoj drug osnov a i natamu postojat uslovi za vodewe na prekr{o~na postapka.

    1. Pred da se donese re{enie za prekin na prekr{o~nata postapka }e se priberat site dokazi za prekr{okot i za odgovornosta na obvinetiot do koj mo`e da se dojde.
    2. Prekr{o~nata postapka }e prodol`i koga }e prestanat pri~inite za toa.
    3. Za prekr{okot i prodol`uvaweto na postapkata }e se izvesti podnositelot na baraweto.

 

Glava osumnaesetta

 

DONESUVAWE I SOOP[TUVAWE NA ODLUKI

 

Vidovi odluki

 

^len 70

 

odlukite vo prekr{o~nata postapka se donesuvaat vo forma na presuda, re{enie ili naredba.

 

Donesuvawe na odluka

 

^len 71

 

    1. Prekr{o~nata postapka zavr{uva so donesuvawe na presuda ili re{enie.
    2. Presudata ili re{enieto za prekr{ok se odnesuva samona liceto za koe se bara poveduvawe na prekr{o~nata postapka i samo za prekr{okot {to e predmet na baraweto.
    3. Sudot ne e vrzan za predlozite i ocenata vo odnos na pravnata kvalifikacija na prekr{okot.
    4. Presuda ili re{enie za prekr{ok se zasnova vrz izvedenite dokazi i faktite utvrdeni vo prekr{o~nata postapka.

 

 

Presuda

 

^len 72

 

    1. So presuda za prekr{ok se zapira prekr{o~nata postapka ili obvinetiot se oglasuva za vinoven i mu se izrekuva prekr{o~na sankcija.
    2. Ako prekr{o~nata postapka se vodi za pove}e prekr{oci, vo presudata }e se navede za koi prekr{oci postapkata se zapira, a za koi obinetiot se oglasuva za vinoven i koja prekr{o~na sankcija mu se izrekuva.

 

Presuda so koja se zapira postapkata

 

^len 73

 

    1. Presudata so koja prekr{o~nata postapka se zapira }e se doense ako:

    1. Dejstvieto ne e prekr{ok;
    2. Obvinetiot ne go storil prekr{okot;
    3. Postojat okolnosti {to ja isklu~uvaat odogvornosta za prekr{ok;
    4. Postapkata e vodena bez barawe na ovlasteniot organ, odnosno o{teteniot (~len 48 stav 1);
    5. Postapkata e vodena od stvarno nenadle`en sud;
    6. Obvinetiot za ist prekr{ok pravosilno e kaznet vo prekr{o~nata postapka, ili prekr{o~nata postapka pravosilno bila zaprena, no ne poradi nenadle`nost;
    7. Obvinetiot vo krivi~nata postapka, odnosno vo postapkata za stopanski prestapi pravosilno e oglasen za vinoven za delo {to gi opfa}a i obele`jata na prekr{okot;
    8. Obvinetiot u`iva diplomatski imunitet;
    9. Nastapila zastarenost za vodewe na prekr{o~nata postapka;
    10. Nema dokazi deka obvinetiot go storil prekr{okot i
    11. Podnositelot na baraweto se otka`al od baraweto pred pravosilnosta na presudata za prekr{ok.

    1. Prekr{o~nata postapka }e se zapre i vo drugi so zakon opredeleni slu~ai.

 

Re{enie za zapirawe na postapkata

 

^len 74

 

    1. So re{enie postapkata se zapira ako:

 

 

Glava devetnaesetta

 

PRAVNI SREDSTVA

 

Vidovi pravni sredstva

 

^len 75

 

    1. Protiv presudata i re{enie na prvostepeniot sud mo`e da se izjavi `alba do vtorostepeniot sud.
    2. Vo prekr{o~nata postapka zavr{ena so presuda mo`at da se koristat vonredni pravni sredstva: barawe za povtoruvwe na prekr{o~na postapka i barawe na za{tita na zakonitosta.

 

Glava dvaesetta

 

POSEBNI POSTAPKI

 

  1. Prekr{o~na postapka sprema maloletnici

 

^len 76

 

Vo prekr{o~nata postapka sprema maloletnici se primenuvaat odredibte od ovaa glava, a drugite odredbi od prekr{o~nata postapka predvideni so ovoj zakon samo ako ne se vo sprotivnost so odredbite od ovaa glava.

 

Nadle`nost

 

^len 77

 

    1. Za vodewe na prekr{o~na postapka sprema maloletnik mesno e nadle`en sudot na ~ie podra~je maloletnikot imal `iveali{te ili mesto na prestojuvali{te.
    2. Prekr{o~nata postapka sprema maloletnikot e itna.

 

Izdvojuvawe na prekr{o~na postapka

 

^len 78

 

    1. Koga prekr{o~no odgovoren maloletnik u~estvuval vo izvr{uvaweto na prekr{okot so polnoletni lica, prekr{o~nata postapka sprema nego }e se izdvoi i }e se sprovede sprema odredbite od ovaa glava.
    2. Od opravdani pri~ini koga zaradi edinstvoto na dokazite ne e celishodno postapkata da se razdvoi, prekr{o~nata postapka sprema maloletnik mo`e da se vodi zaedno so prekr{o~nata postapka protiv polnoletnite lica i da se sprovede spored op{tite odredbi od ovoj zakon.
    3. Koga se vodi edinstvena prekr{o~na postapka za malolenitk i polnoletni storiteli, vo odnos na maloletnikot }e se primeni ~len 81 i ~len 82 od ovoj zakon.

 

Povikuvawe na maloletnik

 

^len 79

 

    1. malolentikot se povikuva preku roditelot, odnosno staratelot, osven ako toa ne e mo`no poradi potrebata od itno postapuvawe ili od drugi va`ni pri~ini.
    2. Ako povikuvaweto na maloletnikot ne se vr{i preku roditelot, odnosno staratelot sudot {to ja vodi prekr{o~nata postapka }e go izvesti roditelot odnosno staratelot za poveduvawe na postapkata.

 

Mislewe od organ na staratelstvo

 

^len 80

 

    1. Ako sprema postar maloletnik e povedena prekr{o~na postapka za prekr{ok za koj e propi{ana kazna zatvor, pred donesuvaweto na presuda za prekr{ok, }e se pribavi mislewe od organot za staratelstvo za li~nosta na maloletnikot.
    2. Organot za staratelstvo vo svoeto mislewe }e uka`e na site okolnosti {to se od zna~ewe za donesuvawe na pravilna i zakonita odluka, a osobeno na porane{noto odnesuvawe i na maloletnikot i na negovite semejni priliki.
    3. Organot za staratelstvo, kako i drugite organi i organizacii od koi se baraat izvestuvawe, izve{tai ili mislewa, se dol`ni najitno da postapat.

 

Dol`nost za svedo~ewe

 

^len 81

 

Nikoj ne mo`e da bide osloboden od dol`nosta da svedo~i za okolnostite od zna~ewe za ocenuvawe na du{evnata razvienost na maloletnikot i za zapoznavawe na negovata li~nost i okolnostite vo koi `ivee.

 

Prava na roditelot - staratelot

 

^len 82

 

    1. Vo prekr{o~nata postapka sprema maloletnicite, organot za staratelstvo i roditelot, odnosno staratelot na maloletnikot imaat pravo da se zapoznaat so tekot na postapkata i vo tekot na postapkata da davaat predlozi i da uka`uvaat na faktite i dokazite {to se od zna~ewe za donesuvawe na pravilna odluka.
    2. Pri prezemawe na dejstvija sprema maloletnik vo negovo prisustvo, a osobeno pri negovoto ispituvawe, licata koi u~estvuvaat vo prekr{o~nata postapka se dol`ni da postapuvaat vnimatelno, vodej}i smetka za du{evnata razvienost, ~uvstvitelnosta i li~nite osobini na maloletnikot.

 

Zapirawe na postapkata

 

^len 83

 

    1. Ako vo tekot na prekr{o~nata postapka se utvrdi deka maloletnikot vo vreme na izvr{uvaweto na prekr{okot ne napolnil 14 godini (dete), prekr{o~nata postapka }e se zapre so re{enie.
    2. Vo slu~ajot od stav 1 na ovoj `len sudot }e go izvesti roditelot, odnosno staratelot na maloletnikot, kako i organot za staratelstvo za prekr{okot {to e storen, a po potreba mo`e da go izvesti i u~ili{teto, odnosno organizacijata ili zaednicata vo koja maloletnikot e smesten zaradi prezemawe vospitni merki.

 

Ovlastuvawe na sudot da ja ceni celishodnosta na postapkata

 

^len 84

 

    1. Sudot mo`e po prethodno pribaveno mislewe od socijalen organ da odlu~i da ne se povede prekr{o~na postapka sprema maloletnikot, ako smeta deka ne e celishodno da se vodi, so ogled na prirodata na prekr{okot i okolnostite pod koi prekr{okot e storen, porane{niot `ivot na maloletnikot i negovite li~ni osobini.
    2. Vo slu~ajot od stav 1 baraweto za poveduvawe na prekr{o~na postapka }e se otfrli so re{enie, a vo obrazlo`enieto }e se navedat pri~inite poradi koi baraweto e otfrleno. Za storeniot prekr{ok }e se izvesti roditelot, odnosno staratelot i organot za staratelstvo.

 

Zadol`itelno ispituvawe

 

^len 85

 

    1. Vo prekr{o~nata postapka sprema maloletnik ne mo`e da se donese re{enie za prekr{ok bez negovo ispituvawe.
    2. Maloletnikot ne gi pla}a tro{ocite za prekr{o~nata postapka, nitu mo`e vo prekr{o~nata postapka da se zadol`i da go ispolni imotno-pravnoto barawe, dokolku mu bil izre~en ukor.

 

Odluki vo postapkata

 

^len 86

 

    1. Postapkata sprema maloletnik zavr{uva so re{enie so koe na maloletnikot mu se izrekuva kazna ili vospitna merka.
    2. Sudot mo`e da ja zapre postapkata sprema maloletnikot vo slu~aj koga se ispolneti uslovite od ~lenovite 73 i 74.

 

Dostavuvawe na odluka

 

^len 87

 

    1. Za usno soop{tenata odluka na maloletnikot }e mu se dostavi zaveren prepis vo rok od osum deka od denot na soop{tuvaweto na odlukata
    2. Na roditelot, odnosno staratelot na maloletnikot i na organot za staratelstvo im se dostavuva primerok od pravosilnoto re{enie za prekr{ok so koe na maloletnikot mu e izre~ena prekr{o~na sankcija, zaradi prezemawe vospitni merki.

 

@alba na re{enie

 

^len 88

 

    1. Protiv re{enieto za prekr{ok doneseno vo prekr{o~na postapka sprema maloletnikot, `alba mo`at da izjavat, pokraj licata od ~len 351 od Zakonot za krivi~na postapka, staratelot, bratot, sestrata i hranitelot na maloletnikot.
    2. Licata od stav 1 na ovoj ~len mo`at da izjavat `alba vo korist na maloletnikot i protiv negovata volja.

 

Vonredni pravni sredstva

 

^len 89

 

Vo prekr{o~nata postapka sprema maloletnik mo`e da se koristat vonredni pravni sredstva barawe za povtoruvawe na prekr{o~na postapka i barawe za za{tita na zakonitosta.

 

  1. Skratena postapka

 

Prekr{oci po koi se vodi skratena postapka

 

^len 90

 

Skratena postapka se vodi:

    1. ako vo baraweto za pokrenuvawe na prekr{o~na postapka se sodr`ani site fakti i dokazi vrz osnova na koi sudot mo`e da odlu`i bez prisustvo na stranka;
    2. dokolku baraweto za pokrenuvawe na postapkata se zasnova najavni ispravi izdadeni od nadle`ni dr`avni organi i
    3. dokolku storitelot e zate~en pri izvr{uvaweto na prekr{okot od strana na ovlasteno slu`beno lice.

 

Tek na skratena postapka

 

^len 91

 

Vo skratena postapka sudot odlu~uva bez ispituvawe na obvinetiot ako e uredno povikan, a ne se javi.

 

Postojano zasedanie na sudot

 

^len 92

 

Zaradi brzina na postapkata sudot obezbeduva postojano rabot avo tekot na 24 ~asa.

 

Itnost na postapkata

 

^len 93

 

    1. Sudot e dol`en da pokrene postapka vedna{ po priemot na baraweto za pokrenuvawe na postapkata a najdolgo vo rok od tri dena.
    2. Koga obvinetiot e stranec, sudot vo itna postapka odlu~uva vo najkus mo`en rok, a ne podolgo od tri dena.

 

Rokovi za pravni sredstva

 

^len 94

 

    1. @albata se podnesuva vo rok od osum dena od denot na odlu~uvaweto.
    2. Vtorostepeniot organ odlu`uva vo rok od dva meseci od priemot na `albata.

 

Glava dvaeset i prva

 

IZVR[UVAWE NA ODLUKITE

 

Izvr{uvawe na presudata ili re{enieto za prekr{ok

 

^len 95

 

    1. Presudata ili re{enieto so koe na maloletnikot se izrekuva kazna za prekr{ok doneseni vo prekr{o~nata postapka stanuvaat pravosilnikoga ve}e ne mo`e da se pobivaat so `alba.
    2. Pravosilna presuda ili re{enie se izvr{uva koga e izvr[eno nivno dostavuvawe i koga za izvr{uvawe ne postojat zakonski pre~ki. Ako ne e izjavena `alba ili obvinetiot se otka`al od `alba, odlukata e izvr{ena so istekot na rokot za `alba, odnosno od denot na odreduvawe ili oka`uvaweto od izjavenata `alba.
    3. Presudata ili re{enieto za prekr{ok so koe pravosilno e izre~ena pari~na kazna, ili e odlu~eno za nadomestok na tro{ocite na prekr{o~nata postapka ili a nadomestok na {teta, ili e odlu~eno za odzemawe na imotna korist, se izvr{uva koga }e iste~e rokot predviden vo presudata za pla}awe na kaznata, na tro{ocite na postapkata, na nadomestokot na {teta, odnosno na imotna korist.
    4. Ako kaznetiot vlo`il `alba protiv presudata ili re{enieto za prekr{ok, rokot od stav 3 na ovoj ~len te~e od denot koga mu e vra~eno re{enieto za prekr{ok na vtorostepeniot sud za prekr{oci.

 

Primena na odredbite od Zakonot za izvr{uvawe na sankciite

 

^len 96

 

Kaznata zatvor, pari~nata kazna, zatvorot so koj e zameneta pari~nata kazna, merkite na bezbednost i vospitnite merki se izvr{uvaat spored odredbite na Zakonot za izvr{uvawe na sankciite dokolku so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno.

 

Nadle`en sud

 

^len 97

 

Kaznata zatvor izre~ena so pravosilna presuda za prekr{ok, kako i zatvorot so koj e zameneta izre~enata pari~na kazna za prekr{ok, ja izvr{uva sudot opredelen so zakon.

 

Izvr{uvawe na pari~na kazna

 

^len 98

 

    1. Pari~nata kana itro{ocite na prekr{o~nata postapka gi izvr{uva sudot {to ja donel presudata za prekr{ok vo prv stepen.
    2. Pari~nata kazna i tro{ocite na prekr{o~nata postapka se uplatuvaat preku po{ta ili banka so posebna uplatnica izdadena od nadle`niot sud vo rok opredeln so presudata za prekr{ok. Popolnetata uplatnica mu se dostavuva na kaznetiot so prvostepenata, odnosno vtorostepenata presuda.
    3. Po{tata, odnosno Zavodot za platen promet kaj koi se vodi smetka na kaznetiot dl`ni se vo rok od tri dena da go izvesti nadle`niot sud za izvr{enata uplata od stav 2 na ovoj ~len.

 

Prisilna naplata na pari~na kazna

 

^len 99

 

    1. Postapkata za prisilna naplata na pari~nata kana i na tro{ocite na prekr{o~nata postapka po slu`bena dol`nost ja poveduva i vodi sudot {to ja donel presudata za prekr{ok vo prv stepen.
    2. Prisilna naplata na pari~nata kazna i na tro{ocite na prekr{o~nata postapka se vr{i spored odredbite za prisilna naplata na pari~na kazna izre~ena vo krivi~nata postapka.

 

Primena na odredbite za izvr{na postapka

 

^len 100

 

Za prisilno izvr{uvawe na presuda za prekr{ok koja glasi za ispolnuvawe na obvrska se primenuvaat odredbite od Zakonot za izvr{nata postapka.

 

Del treti

 

Glava dvaeset i vtora

 

POSEBNI ODREDBI

 

^len 101

Iznosot na isplatenite pari~ni kazni i tro{ocite na postapkata se prihod na republi~kiot buxet.

 

PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI

 

^len 102

 

    1. Postapkata zapo~nuva soglasno so Zakonot za prekr{ocite od "Slu`ben vesnik na SRM", br.43/84, 42/85, 50/87, 10/88, 36/89, 42/89, 7/90 i "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", br.25/92, 63/92 i 12/94, vo koja e donesena prvostepena odluka }e prodol`i spored odredbite na toj zakon.
    2. Ako vo postapkata po `alba i po vonredni pravni lekovi odlukata e vratena na povtorno odlu~uvawe, postapkata }e prodol`i spored odredbite na ovoj zakon.

 

^len 103

 

So denot na primenata na ovoj zakon prestanuva da va`i Zakonot za prekr{ocite ("Slu`ben vesnik na SRM", br.43/84, 42/84, 50/87, 10/88, 36/89, 42/89, 7/90 i "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", br.25/92, 63/92 i 12/94); Zakonot za stopanskite prestapi ("Slu`ben list na SFRJ", br. 4/77, 10/86, 74/87, 57/89 i 3/90), odredbite od ~len 122 i 124 koi se odnesuvaat na postapkata od Zakonot za deviznoto rabotewe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", br. 30/93); odredbite od ~len 305 i 307 od Zakonot za carinite ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", br. 20/93); odredbite od ~len 89 i 91 od Zaknot za nadvore{no-trgovskoto rabotewe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", br. 31/93, 41/93 i 78/93).

 

^len 104

 

    1. Postapkata za stopanski prestapi zapo~nata spored Zaknot za stopanski prestapi, vo koja e donesena prvostepena odluka }e prdol`i spored odredbite na toj zakon.
    2. Ako vo postapkata po `alba i po vonredni pravni lekovi odlukata e vratena na povtorno odlu~uvawe, postapkata }e prodol`i spored odredbite na ovoj zakon.

 

^len 105

 

Poimot prose`na plata upotreben za opredeluvawe na dolnata i gornata granica na pari~nata kazna za oddelni prestapi ili prek{oci ozna~uva iznos od 8.500,00 denari, spored visinata na prose`nata plata isplatena po rabotnik vo Republkata vo mesec april 1996 godina.

 

^len 106

 

Zakonite vo koi e propi{ana kazna izrazena vo plati, }e se usoglasat so ovoj zakon po odnos na propi{uvaweto na kaznata vo rok od dve godini od negovoto vleguvawe vo sila.

 

^len 107

 

Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".