Oddelni poimi upotrebeni vo ovoj zakon, go imaat slednovo zna~ewe:

1. @ivotna sredina i priroda e prostorot so site `ivi organizmi i prirodni resursi;
2. Za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina e za{tita na vozduhot, vodata i zemji{teto od zagaduvawe, spre~uvawe na {tetna bu~ava; za{tita od jonizira~ko i nejonizira~ko zra~ewe, koristewe i deponirawe na otpadoci i drug vid na za{tita na `ivotnata sredina i prirodata;
3. Za{tita i unapreduvawe na prirodata e posebna za{tita na delovi i objekti na prirodata zaradi za~uvuvawe na nivnata avtenti~na sostojba, kako i koristewe na prirodnite bogatstva vo optimalni granici;
4. Prirodni bogatstva se : zemji{te, vodi, rudi i {umi;
5. Bioresursi se: rastitelniot i `ivotinskiot svet {to egzistira na kopnoto i vo vodite;
6. Delovi na prirodata se oddelni prostori koi imaat posebno zna~ewe kako prostor ili poradi toa {to na niv ima osobeno zna~ajni rastitelni i `ivotinski vidovi (nacionalni parkovi, rezervati i drugo);
7. Objekti na prirodata se oddelni rastitelni ili `ivotinski vidovi, {to posebno ili vo zaednica `iveat na oddelni prostori i imaat posebno nau~no, estetsko, stopansko i drugo zna~ewe;
8. Katastar na zagaduva~i e kvalitativna i kvantitativna evidencija na zagaduva~kite materii {to se ispu{taat od oddelnite tehni~ko-tehnolo{ki sistemi vo vodite, po~vite i vozduhot;
9. Registar na otpadni {tetni materii e katalog vo koj se klasirani otpadni, opasni i {tetni materii, spored nivniot hemiski sostav, i stepenot na nivnata opasnost;
10. Opasni materii, se materii koi pri opredelena koli~ina i koncentracija vo vozduhot, vodite i zemji{teto, go zagrozuvaat `ivotot i zdravjeto na lu|eto, `ivotnite i rastenijata;
11. [tetni materii se hemiski supstanci {to gi menuvaat prirodnite, fizi~ki, hemiski, biolo{ki, bakteriolo{ki sostavi i svojstva, kako i radiolo{kite osobini na zemji{teto, vodite i vozduhot;
12. Emisija e ispu{tawe na {tetni supstanci od izvorot na zagaduvawe;
13. Imisija e stepen na zagadenost na vozduhot so odredeni supstanci, na opredeleno mesto, vo opredeleno vreme i
14. Otpadni materii se otpadocite od iskoristenite surovini vo tehnolo{kite procesi na site dejnosti i dejstvija.

Republikata u~estvuva vo finansiraweto na za{titata i unapreduvaweto na `ivotnata sredina i prirodata, so sredstva od Buxetot na Republikata.

^len 4

Pravnite i fizi~kite lica pri vr{eweto na dejnosta potrebno e da obezbedat: racionalno koristewe na prirodnite bogatstva, finansiski sredstva za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata vo ramkite na investicionite i proizvodstvenite proekti i programi i sledewe na vlijanieto na dejnosta vrz kvalitetot na `ivotnata sredina i prirodata.

Pobliskite uslovi za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata i zdravjeto na lu|eto, se propi{uvaat so zakon.

Site prirodni bogatstva, objekti i delovi na prirodata za koi so nau~ni i stru~ni istra`uvawa e utvrdeno deka imaat osobeno zna~ajni prirodni vrednosti, u`ivaat posebna za{tita, vo soglasnost so uslovite, na~inot i postapkata propi{ani so ovoj Zakon, drugite zakoni i me|unarodni konvencii i dogovori, koi gi sklu~ila ili na koi im pristapila Republika Makedonija.

Postapkata za za{tita od komunalni i industriski opasni i {tetni materii vo proizvodstvoto, upotrebata, prevozot, prometot, skladiraweto, otstranuvaweto, neutraliziraweto i deponiraweto, se vr{i na na~in i pod uslovi da ne se dovede vo opasnost `ivotot i zdravjeto na lu|eto, da ne se zagadi `ivotnata sredina i prirodata, kako vo procesot na funkcijata taka i pri pojava na defekti, vo soglasnost so merilata i uslovite utvrdeni so zakon.

Podatocite za sostojbata na kvalitetot i pojavite za zagrozuvawe na `ivotnata sredina i prirodata, se javni.

Sekoj na kogo `ivotnata sredina mu e zagrozena ili mo`e da mu bide zagrozena, mora za toa da bide izvesten javno ili po negovo barawe, dokolku postoi takva zagrozenost i opasnost od zagrozuvawe.

Potro{uva~ot, odnosno korisnikot na proizvodite i uslugite mora da bide izvesten za vlijanieto na tie proizvodi, odnosno uslugi vrz `ivotnata sredina i zdravjeto na lu|eto i za merkite za za{tita, preku upatstvo dadeno so proizvodot, istaknato na ambala`ata na proizvodot, odnosno na drug soodveten na~in.

Sledeweto na kvalitetot na sostojbite so za{titata i unapreduvaweto na `ivotnata sredina i prirodata se vr{i vo ramkite na informativniot sistem za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata, kako potsistem na Republi~kiot prostoren informativen sistem.

Realizacijata na informativniot sistem od stav 1 na ovoj ~len, vo Ministerstvoto za urbanizam, grade`ni{tvo i za{tita na `ivotnata sredina, ja vr{i Centarot za obrabotka i koristewe na podatocite od sledeweto na kvalitetot na `ivotnata sredina i prirodata (vo natamo{en tekst: Centarot).

So informativniot sistem od stav 1 na ovoj ~len se obezbeduva osobeno: baza na podatoci i nau~no-tehni~ki informacii koi se od zna~ewe za za{titata na `ivotnata sredina i prirodata, vrz osnova na merewe i sledewe na sostojbite i promenite vo `ivotnata sredina ( monitoring).

Vladata na Republika Makedonija, donesuva Programa za razvoj na informativniot sistem za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata.

Javnite ustanovi vo oblasta na obrazovanieto (po~nuvaj}i od osnovnoto obrazovanie), vospitanieto, zdravstvoto, informiraweto, kulturata i naukata, se dol`ni vo svoite programi i planovi za rabota, da predvidat sodr`ini za steknuvawe na znaewa i izgraduvawe na aktiven odnos sprema za{titata i unapreduvaweto na `ivotnata sredina i prirodata.

Za vr{ewe na stru~nite raboti od oblasta na za{titata i unapreduvaweto na `ivotnata sredina i prirodata vo sostav na Ministerstvoto za urbanizam,grade`ni{tvo i za{tita na `ivotnata sredina, se osnova Zavod za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata (vo natamo{niot tekst: Zavodot).

Zavodot od stav 1 na ovoj ~len, gi vr{i stru~nite raboti i stru~en nadzor nad za{titenite delovi i objekti na prirodata, nad izvorite na zagaduvawe na zemji{teto, vodite i vozduhot, predlaga stru~no tehni~ko-tehnolo{ki re{enija za namaluvawe ili spre~uvawe na zagaduvaweto i degradacijata na `ivotnata sredina i prirodata, izgotvuva stru~na dokumentacija od domenot na za{titata i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata, vr{i merewe i sledewe na sostojbite i promenite vo `ivotnata sredina i prirodata ( monitoring) i drugo.

Opredeleni stru~ni raboti za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata mo`at da vr{at i nau~ni i stru~ni organizacii i drugi pravni lica, koi se registrirani za vr{ewe na tie raboti.

Na predlog na Ministerstvoto za urbanizam, grade`ni{tvo i za{tita na `ivotnata sredina, Vladata na Republika Makedonija so re{enie ovlastuva subjekti od stav 1 na ovoj ~len.

So drugite zakoni so koi se ureduva koristeweto na prirodnite bogatstva se obezbeduva: za~uvuvawe, obnovuvawe i upravuvawe na prirodnite bogatstva; za{tita i nepre~eno ostvaruvawe na funkcijata na posebno za{titenite delovi i objekti na prirodata, biodiverzitet, osobeno za{tita na ekosistemite; utvrduvawe na poseben re`im za upravuvawe, za~uvuvawe i koristewe na podra~jata na za{titenite delovi i objekti na prirodata (nacionalni parkovi, rezervati, izvori na vodosnabduvawe, termalni i mineralni izvori, {umi, zemjodelsko zemji{te, javni zeleni povr{ini, rekreacioni podra~ja, bawi i dr.); opredeluvawe na podra~jata so zagrozeni delovi i objekti na prirodata (zagadeni podra~ja, zagrozeni podra~ja od erozija i poroi, eksploatacija na mineralni surovini, poplavi i dr.) i sanacija na ovie podra~ja, kako i drugi raboti.

Op{tinite i gradot Skopje, vo soglasnost so Nacionalniot akcionen plan za za{tita na `ivotnata sredina, donesuvaat lokalni akcioni planovi za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata.

Koristewe na prirodnite bogatstva, eksploatacija na mineralni surovini, izgradba na novi objekti, rekonstrukcija na postojnite ili izveduvawe na drugi raboti, pravnite i fizi~kite lica mo`at da vr{at pod uslovi da ne predizvikuvaat o{tetuvawa ili zna~itelni promeni na prirodnite bogatstva i bioresursi, ili drug na~in na degradirawe na `ivotnata sredina i prirodata nad propi{anite normi.

Investitorot e dol`en pri izgotvuvawe na tehni~kata dokumentacija i nejzinata realizacija, da obezbedi za{tita na `ivotnata sredina i prirodata soglasno so zakon.

Ministerot za urbanizam, grade`ni{tvo i za{titata na `ivotnata sredina gi propi{uva:

1. vidot na investicionite objekti, za koi se izgotvuva tehni~ka dokumentacija za procena na vlijanieto vrz `ivotnata sredina i
2. na~inot na izgotvuvawe na tehni~kata dokumentacija za vlijanieto na objektite i rabotite vrz kvalitetot na `ivotnata sredina

Pravno i fizi~ko lice koe so koristewe na mineralni surovini, odlagawe na otpadoci, jalovina, pepel i zgura i drugi aktivnosti, }e degradira zemji{te, e dol`no toa zemji{te da go rekultivira ili na drug na~in sanira po prethodno izgotvena tehni~ka dokumentacija za rekultivacija, soglasno so zakon, vo rok od najmnogu tri godini po zavr{uvaweto na koristeweto na mineralnite surovini i odlagaweto na jalovinata, pepelot, zgurata ili drugi otpadoci.

Subjektite od ~len 4 na ovoj Zakon se dol`ni da vodat evidencija na podatocite za vnesenite koli~ini na {tetni materii {to gi koristat pri vr{ewe na dejnosta, kako i za vidot i koli~inata na otpadnite {tetni materii {to gi sozdavaat i ispu{taat vo vozduhot, vodite i zemji{teto i podatocite da gi dostavuvaat do Ministerstvoto za urbanizam, grade`ni{tvo i za{tita na `ivotnata sredina, vo rok od 24 ~asa od vnesuvaweto na {tetnite materii.

Ministerot za urbanizam, grade`ni{tvo i za{titata na `ivotnata sredina vo soglasnost so ministerot za zdravstvo, ministerot za vnatre{ni raboti, ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo i ministerot za stopanstvo, so naredba }e go zabrani proizvodstvo i promet na oddelni proizvodi i vr{ewe na oddelni raboti, na opredeleno vreme ili trajno, dokolku so niv se zagrozuva `ivotnata sredina i prirodata ili zdravjeto na lu|eto.

Ministerot za urbanizam, grade`ni{tvo i za{tita na `ivotnata sredina vo soglasnost so ministerot za zdravstvo, ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo i ministerot za stopanstvo, so pravilnik }e gi opredeli standardite i normativite vrz osnova na koi oddelni proizvodi mo`at da se ozna~at kako "eko-proizvodi" i kako takvi da se pu{tat vo promet.

Koga pri izgradba ili rekonstrukcija na oddelni investicioni objekti ili koristewe na prirodni bogatstva se utvrdi deka nastanala nedozvolena degradacija na `ivotnata sredina i prirodata koja ne bila predvidena so tehni~kata dokumentacija, investitorot e dol`en da prestane so rabota i da izvr{i dopolnitelni nau~ni i stru~ni istra`uvawa, zaradi otstranuvawe na pri~inite {to dovele do degradacija na `ivotnata sredina i prirodata.

Dokolku investitorot ne postapi spored stav 1 na ovoj ~len Ministerot za urbanizam, grade`ni{tvo i za{titata na `ivotnata sredina }e opredeli nau~na ili stru~na institucija koja }e gi izvr{i potrebnite istra`uvawa.

Tro{ocite za nau~nite i stru~nite istra`uvawa i sanacijata od stav 2 na ovoj ~len pa|aat na tovar na investitorot.

Se zabranuva frlawe ili deponirawe bilo kakvi otpadoci, nadvor od opredelenite mesta za taa namena.

Pravnite lica koi stopanisuvaat so deponiite za otpad, se dol`ni po ispolnuvaweto na kapacitetot na deponijata, zadol`itelno da izvr{at rekultivacija na prostorot na deponijata vrz osnova na proekt.

Zabranet e uvoz na otpadni, opasni, {tetni i radioaktivni otpadni materii i nivno ~uvawe, upotreba i deponirawe, na teritorijata na Republika Makedonija.

Vladata na Republika Makedonija, so poseben akt, opredeluva koj vid i koli~ina na otpadni ili nedoiskoristeni materii od tehnolo{kite procesi, dejnosti i dejstvija, koi slu`at kako sekundarni surovini i drugo, }e mo`at da se uvezuvaat osven radioaktivnite materii.

Zabraneto e da se proizveduvaat i uvezuvaat biolo{ki nerazgradlivi supstanci za proizvodstvo na detergenti i pesticidi {to sodr`at polifosfati i proizvodi {to gi sodr`at tie supstanci.

Zabraneto e da se uvezuvaat tehnologii, tehnolo{ki linii i licenci koi vo zemjite izvozni~ki ve}e se zabraneti od ekolo{ki pri~ini.

Organizacijata od stav 1 na ovoj ~len ja opredeluva ministerot za urbanizam, grade`ni{tvo i za{tita na `ivotnata sredina.

Za opredeluvawe na karakteristikite i vlijanieto na zagaduvawe, vrz kvalitetot na vozduhot, vodite i zemji{teto i posebno za{titenite objekti i delovi na prirodata i nivno analiti~ko prika`uvawe, pravnite i fizi~kite lica se dol`ni na izgotvuva~ot na katastarot i kartata na zagaduva~ite i registarot na otpadni i {tetni materii,da gi dostavat potrebnite podatoci.

Ministerot za urbanizam, grade`ni{tvo i za{tita na `ivotnata sredina, gi utvrduva formata i sodr`inata na katastarot i kartata na zagaduva~ite na vozduhot, vodite,za{titenite delovi i objektite na prirodata, zagadenosta i degradiranosta na zemji{teto i registar na otpadnite i {tetni materii.

Ministerstvoto za urbanizam, grade`ni{tvoto i za{tita na `ivotnata sredina izgotvuva katastar i karta na zagaduva~ite na vozduhot, vodite, za{titenite delovi i objekti na prirodata, zagadenosta i degradiranosta na zemji{teto i registar na otpadni i {tetni materii, na nivo na Republika Makedonija.

Katastarot, kartata i registarot od stav 3 na ovoj ~len, mo`at da gi izgotvuvaat i pravni lica,koi se registrirani za taa dejnost, so re{enie za ovlastuvawe od ministerot za urbanizam, grade`ni{tvo i za{tita na `ivotnata sredina.

Pravnite i fizi~ki lica, koi imaat izvori {to vr{at zagaduvawe na `ivotnata sredina i prirodata, osobeno onie koi se registrirani kako zagaduva~i so katastarot i kartata na zagaduva~ite i registarot na otpadni i {tetni materii, se dol`ni da izgotvat ekolo{ki-tehnolo{ki proekti so analiza na izvorite na zagaduvawe i re{enija za namaluvawe i doveduvawe na zagaduvaweto vo ramkite na maksimalno dozvolenite koncentracii i koli~estva na {tetni supstanci, soglasno so standardite za postojnata oprema i tehnologija.

Ekolo{ko-tehnolo{kite proekti od stav 1 na ovoj ~len, pravnite i fizi~kite lica se dol`ni da gi realiziraat vo rok od 5 godini od nivnoto izgotvuvawe.

Pravnite i fizi~kite lica koi imaat izvori na zagaduvawe na vozduhot, vodite i zemji{teto, na bu~avata i jonizira~koto i nejonizira~koto zra~ewe se dol`ni da gi izvr{uvaat so zakon propi{anite merki, normativi i standardi za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata, da go sledat vlijanieto na izvorot na zagaduvawe vrz kvalitetot na `ivotnata sredina i prirodata i da vodat evidencija na rezultatite od izvr{enite merewa.

Po isklu~ok, vo zavisnost od stepenot na zagadenost i vidot i obemot na rabotite za realizacija na ekolo{ko-tehnolo{kiot proekt, Vladata na Republika Makedonija, mo`e da go prodol`i rokot od stav 2 na ovoj ~len, najmnogu u{te za 5 godini

Merewe i sledewe na promenite i sostojbite na kvalitetot na vozduhot, vodata i zemji{teto, posebno za{titenite delovi i objekti na prirodata, kako i na nivoto na bu~avata, jonizira~ko i nejonizira~ko zra~ewe i drug vid na promeni i sostojbi vo `ivotnata sredina na nivo na Republika Makedonija, vr{i Ministerstvoto za urbanizam, grade`ni{tvo i za{tita na `ivotnata sredina (monitoring).

Merewe i sledewe na promenite i sostojbite, od stav 1 na ovoj ~len, vr{at i nau~ni stru~ni organizacii {to se registrirani za rabotite na za{titata i unapreduvaweto na `ivotnata sredina i prirodata, ovlasteni od ministerot za urbanizam, grade`ni{tvo i za{tita na `ivotnata sredina i istite se dol`ni podatocite vedna{ da gi dostavuvaat do Ministerstvoto za urbanizam, grade~ni{tvo i za{tita na `ivotnata sredina.

Vidot na monitoringot, metodologijata i parametrite za merewe i sledewe na promenite i sostojbite na kvalitetot na zemji{teto, vodite i vozduhot, posebno za{titenite delovi i objekti na prirodata kako i na nivoto na bu~avata, jonizira~koto i nejonizira~koto zra~ewe }e gi utvrdi ministerot za urbanizam, grade`ni{tvo i za{titata na `ivotnata sredina.

Za{titenite delovi i objekti na prirodata, mo`at da se koristat i da se stavat vo promet so odobrenie.

Odobrenieto od stav 1 na ovoj ~len go izdava Ministerstvoto za urbanizam, grade`ni{tvo i za{tita na `ivotnata sredina, vo soglasnost so Ministerstvoto za zemjodelstvoto, {umarstvoto i vodostopanstvoto.

Pravnite i fizi~kite lica koi upravuvaat so za{titeni delovi i objekti na prirodata, se dol`ni da izgotvat registar i programa za za{titenite delovi i objekti na prirodata, i da go dostavat do Ministerstvoto za urbanizam, grade`ni{tvo i za{tita na `ivotnata sredina .

Opremata, uredite i aparatite {to se izvori na bu~ava mo`at da se stavat vo funkcija ako ja imaat propi{anata dokumentacija so podatoci za nivoto na bu~avata.

Izvorite na bu~ava moraat da se upotrebuvaat i odr`uvaat vo granicite na so zakon dozvolenata bu~ava, taka {to bu~avata da ne go preminuva dozvolenoto nivo za sredinata vo koja ~ovekot prestojuva.

Pravno lice korisnik na opremata, uredite i aparatite {to pretstavuvaat izvori na jonizira~ko i nejonizira~ko zra~ewe, e dol`no pri nivnata upotreba i deponirawe na otpadocite da obezbedi soodvetni za{titni merki i stru~en kadar.

Merkite za za{tita od stav 1 na ovoj ~len mora da bidat vo soglasnost so goleminata na radioaktivniot rizik i da opfa}aat: obuka na lu|eto, merki za ograni~uvawe na izlo`uvaweto na zra~ewe, organizacija na rabota, fizikalna i medicinska kontrola i ~uvawe na soodvetni podatoci za izvori so jonizira~ko zra~ewe i za izlo`enost na lu|eto na zra~ewe pod uslovi i na na~in utvrdeni so zakon.

Fond za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata ima svojstvo na pravno lice.

Koristeweto na sredstvata }e se vr{i vrz osnova na programa koja ja donesuva Vladata na Republika Makedonija, soglasno so Nacionalniot akcionen plan za za{tita na `ivotnata sredina. Sredstvata za ostvaruvawe na Programata se obezbeduvaat od Buxetot na Republika Makedonija, kako i od donacii, zagaduva~ite, krediti i drugo.

Sredstva za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata, koi se prihod na Fondot, se obezbeduvaat i od nadomestocite koi }e se pla}aat pri registracija na motorni vozila i plovni objekti, vo visina od 4% od osnovnoto osiguruvawe, a za vozilata so uredi za pro~istuvawe na otpadnite gasovi - katalizator, 2% od osnovnoto osiguruvawe.

Pravni i fizi~ki lica koi spored katastarot i kartata na zagaduva~ite na vozduhot, vodite, za{titenite delovi i objekti na prirodata, zagadenosta i degradiranosta na zemji{teto i registarot na otpadnite i {tetni materii, imaat izvori {to vr{at zagaduvawe na `ivotnata sredina i prirodata obezbeduvaat sredstva {to se nameneti za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata, vo vid na "eko- danok", utvrden so zakon.

Subjektite od stav 1 na ovoj ~len, ekolo{kiot danok }e go pla}aat, se dodeka ne go dovedat zagaduvaweto vo ramkite na maksimalno dozvolenite koncentracii i koli~estvo na {tetni supstanci.

Inspekciski nadzor nad primenata na tehni~ko-tehnolo{kite merki za za{tita na vozduhot i vodite od zagaduvawe za{titenite delovi i objekti na prirodata, zemji{teto od degradirawe i zagaduvawe, {tetna bu~ava i za{tita od otpadni materii i od jonizira~ki zra~ewa vr{i Republi~kiot inspektorat za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata, kako organ vo sostav na Ministerstvoto nadle`no za rabotite na za{tita na `ivotnata sredina i prirodata.

Inspektoratot od ~len 33 stav 2 na ovoj zakon go so~inuvaat glaven republi~ki inspektor za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata i inspektori za oddelni komponenti od `ivotnata sredina od slednive profesii:

1. Inspektor za za{tita na vozduhot od zagaduvawe, mo`e da bide lice so visoka stru~na podgotovka: diplomiran ma{inski in`ener, diplomiran in`ener za za{tita pri rabota, diplomiran in`ener-tehnolog, diplomiran in`ener-metalurg, diplomiran rudarski in`ener, diplomiran in`ener hemi~ar, diplomiran meteorolog, doktor po medicina i diplomiran in`ener za za{tita na `ivotnata sredina;
2. Inspektor za za{tita na vodite od zagaduvawe, mo`e da bide lice so visoka stru~na podgotovka: diplomiran in`ener-tehnolog, diplomiran in`ener metalurg, diplomiran rudarski in`ener, diplomiran in`ener hemi~ar, diplomiran geograf, diplomiran in`ener za za{tita pri rabota, diplomiran grade`en in`ener - hidro nasoka ,diplomiran biolog ,doktor po medicina i diplomiran in`ener za za{tita na `ivotnata sredina;
3. Inspektor za za{tita na zemji{teto od zagaduvawe, erozija i prenamena, mo`e da bide lice so visoka stru~na podgotovka: diplomiran in`ener agronom, diplomiran {umarski in`ener, diplomiran geograf, diplomiran biolog i diplomiran in`ener za za{tita na `ivotnata sredina;
4. Inspektor za za{tita od {tetna bu~ava, mo`e da bide lice so visoka stru~na podgotovka: diplomiran elektroin`ener, diplomiran in`ener fizi~ar, diplomiran ma{inski in`ener, diplomiran grade`en in`ener, diplomiran in`ener za za{tita pri rabota, diplomiran in`ener arhitekt i doktor po medicina-audiolog;
5. Inspektor za za{tita na posebno za{titeni delovi i objekti na prirodata, mo`e da bide lice so visoka stru~na podogotvka: diplomiran in`ener arhitekt, diplomiran biolog, diplomiran geograf, diplomiran {umarski ine`ener, diplomiran in`ener agronom i diplomiran in`ener za za{tita na `ivotnata sredina;
6. Inspektor za za{tita od jonizira~ko i nejonizira~ko zra~ewe, mo`e da bide lice so visoka stru~na podgotovka: diplomiran in`ener fizi~ar, diplomiran in`ener hemi~ar, diplomiran in`ener za za{tita pri rabota , diplomiran elektroin`ener ili doktor po medicina i
7. Inspektor za ureduvawe na prostorot vo naselenite mesta i za{tita od otpadoci, mo`e da bide lice so visoka stru~na podgotovka: diplomiran in`ener arhitekt, diplomiran {umarski in`ener, diplomiran in`ener agronom, diplomiran grade`en in`ener, diplomiran in`ener po hortikultura i diplomiran in`ener za za{tita na `ivotnata sredina.

Glaven republi~ki inspektor mo`e da bide lice koe ima edna od profesiite navedeni vo stav 1 na ovoj ~len i najmalku 5 godini rabotno iskustvo vo strukata.

Inspektorite od stav 1 na ovoj ~len moraat da imaat najmalku edna godina rabotno iskustvo vo strukata.

Inspektorite od ~len 34 na ovoj zakon imaat legitimacija ~ij obrazec i na~in na izdavawe go propi{uva ministerot za urbanizam, grade`ni{tvo i za{tita na `ivotnata sredina.

Vo vr{ewe nadzor nad primenata na merkite za za{tita na vozduhot od zagaduvawe, inspektorot e ovlasten i dol`en da utvrdi dali:

1. zagaduva~ot ima obezbedeno uslovi, zagaduvaweto da bide svedeno vo propi{anite granici, soglasno so tehni~ko-tehnolo{kite standardi za opremata i tehnologijata i zakonskite normativi;
2. vo slu~aj na pre~ekoruvawe na grani~nite vrednosti na emisijata i imisijata, zagaduva~ot gi ima prezemeno potrebnite tehni~ko-tehnolo{ki merki;
3. zagaduva~ot gi ima obezbedeno propi{anite merewa na emisijata i dali vodi evidencija za izvr{enite merewa;
4. uredite za pre~istuvawe, funkcioniraat spored propi{anite tehni~ki standardi;
5. pravnoto i fizi~koto lice ima izgotveno ekolo{ki-tehni~ki elaborat i dali go realizira
6. pravnite i fizi~ki lica od ~len 16 na ovoj zakon redovno, vo predvideniot rok dostavuvaat izve{tai i podatoci na Ministerstvoto za urbanizam, grade`ni{tvo i za{tita na `ivotnata sredina i Centarot.
7. Ispravnost na monitoring sistemite i
8. utvrduva i drugi sostojbi od negovata nadle`nost.

Vo vr{ewe nadzor nad primenata na merkite za za{tita na vodite od zagaduvawe, inspektorot e ovlasten i dol`en da utvrdi dali:

1. Imatelot, odnosno korisnikot na izvorot na zagaduvawe ima obezbedeno uslovi, zagaduvaweto da bide svedeno vo propi{anite granici;
2. Vo slu~aj na pre~ekoruvawe na propi{anite vrednosti na {tetni materii vo otpadnite tehnolo{ki i sanitarni vodi ili zgolemena temperatura na tehni~kite vodi, imatelot, odnosno korisnikkot gi ima prezemeno predvidenite tehni~ko-tehnolo{ki merki;
3. Imatelot, odnosno korisnikot, gi ima obezbedeno propi{anite merewa na kvalitetot na otpadnite vodi pred nivnoto ispu{tawe vo prirodnite recipienti (reki, ezera, zemji{te);
4. Pravnite i fizi~ki lica od ~len 16 na ovoj zakon redovno vo predvideniot rok, dostavuvaat izve{tai i podatoci na Ministerstvoto za urbanizam, grade`ni{tvo i za{tita na `ivotnata sredina i Centarot;
5. Pravnoto i fizi~koto lice ima ekolo{ko-tehnolo{ki elaborat i dali go realizira;
6. Ispravnosta na monitoring sistemite i
7. Utvrduva i drugi sostojbi od negovata nadle`nost.

Vo vr{ewe nadzor nad primenata na merkite za za{tita na zemji{teto od zagaduvawe, erozija i prenamena, inspektorot e ovlasten i dol`en da utvrdi dali:

1. Se prezemeni merki zagaduvaweto, erozijata i prenamenata na zemji{teto da bidat svedeni vo propi{anite granici;
2. Vo slu~ai na pre~ekoruvawe na zagaduvawe, erozija i prenamena na zemji{teto se prezemeni soodvetni biotehni~ki merki;
3. Se po~ituvaat propi{anite proekti za rekultivirawe na zemji{teto;
4. Pravnoto i fizi~koto lice ima izgotveno ekolo{ko-tehnolo{ki elaborat i dali go realizira;
5. Ispravnost na monitoring sistemite i
6. Utvrduva i drugi sostojbi od negovata nadle`nost.

Vo vr{ewe nadzor nad primenata na merkite za za{tita od {tetna bu~ava, inspektorot e ovlasten i dol`en da utvrdi dali:

1. Imatelot, odnosno korisnikot na izvorot na bu~ava, ima obezbedeno uslovi bu~avata da bide svedena vo propi{anite granici;
2. Vo slu~ai koga prestanale okolnostite pod koi bilo dozvleno pogolemo nivo na bu~ava, se namalila bu~avata;
3. Sopstvenikot na izvorot na bu~avata, gi ima prezemeno predvidenite tehni~ko-tehnolo{ki merki za sveduvawe na bu~avata vo propi{anite granici za soodvetnata oprema i tehnologija, kako i za sredinata vo koja ~ovekot prestojuva;
4. Uredite za merewe na bu~avata, funkcioniraat spored propi{anite normi;
5. Pravnoto i fizi~koto lice ima izgotveno ekolo{ko-tehnolo{ki elaborat i dali go realizira;
6. Ispravnost na monitoring sistemite i
7. Utvrduva i drugi sostojbi od negovata nadle`nost.

Vo vr{ewe nadzor nad primenata na merkite za za{tita na posebno za{titeni delovi i objekti na prirodata i bioresursite, inspektorot e ovlasten i dol`en da utvrdi dali:

1. Za{titata na rastitelniot i `ivotinskiot svet i za{titenite delovi i objekti na prirodata, se vr{i pod uslovi i na na~in propi{ani so zakon;
2. Katastarot i kartata na za{titenite delovi i objekti na prirodata, se vodi po propi{anata metodologija i dali podatocite od katastarot se dostavuvaat do nadle`niot organ na upravata;
3. Se doneseni i dali se izvr{uvaat programite, za za{tita i razvoj na za{titenite delovi i objekti na prirodata i godi{nite planovi za nivno sproveduvawe;
4. Za{titenite podvi`ni prirodni dobra, se izvezuvaat ili iznesuvaat vo stranstvo so propi{ano odobrenie i dali za izdadenite odobrenija se vodi evidencija i
5. Utvrduva i drugi sostojbi od negovata nadle`nost.

Vo vr{ewe nadzor nad primenata na merkite za za{tita od jonizira~ko i nejonizira~ko zra~ewe, inspektorot e ovlasten i dol`en da utvrdi dali:

1. Imatelot, odnosno korisnikot na izvorot so jonizira~ko zra~ewe, ima obezbedeno uslovi zra~eweto da bide svedeno vo propi{anite granici;
2. Vo slu~aj na pre~ekoruvawe na propi{anite grani~ni vrednosti, gi ima prezemeno predvidenite merki;
3. Gi ima obezbedeno propi{anite merki i kontroli;
4. Vodi evidencija na merewata na jonizira~koto zra~ewe;
5. Pravnoto i fizi~ko lice ima izgotveno ekolo{ko-tehnolo{ki elaborat i dali go realizira;
6. Ispravnost na monitoring sistemite i
7. Utvrduva i drugi sostojbi od negovata nadle`nost.

Vo vr{ewe nadzor nad primenata na merkite za ureduvawe na prostorot, inspektorot e ovlasten i dol`en da utvrdi dali:

1. Prostorot se koristi, ureduva i odr`uva, soglasno so propi{anite uslovi i proekti;
2. Sobiraweto, transportiraweto i deponiraweto na komunalniot otpad od doma}instvata i pravnite lica, se vr{i soglasno so propi{anite uslovi;
3. So industriskite otpadocite i otpadocite od drugi izvori, se postapuva soglasno so propi{anite uslovi;
4. Pravnoto lice gi ima opredeleno i dali gi sproveduva merkite za za{tita na prostorot vo soglasnost so ovoj zakon;
5. Pravnoto i fizi~ko lice ima izgotveno ekolo{ko-tehnolo{ki elaborat i dali go realizira i
6. utvrduva i drugi sostojbi od negovata nadle`nost.

Vo vr{eweto na rabotite, inspektorite se dol`ni da:

1. Naredat, utvrdenite nepravilnosti da se otstranat vo opredelen rok i
2. Zaprat rabotite, na pravni i fizi~ki lica, dodeka traat {tetnite dejstvija.

Inspektorite za prevzemenite dejstvija donesuvaat re{enija.

Protiv re{enieto na inspektorot mo`e da se podnese `alba do Komisijata na Vladata na Republika Makedonija, za re{avawe na upravnite raboti vo vtor stepen, od oblasta na urbanizmot, grade`ni{tvoto i za{titata na `ivotnata sredina i prirodata, vo rok od 8 dena od denot na priemot na re{enieto.

@albata od stav 2 na ovoj ~len ne go odlaga izvr{uvaweto na re{enieto.

1. Pri koristewe na prirodnite bogatstva, eksploatacija na mineralni surovini, izgradba na novi objekti, rekonstrukcija na postojni ili izveduvawe na drugi raboti, predizvikuva o{tetuvawa ili zna~itelni promeni na prirodnite bogatstva i bioresursi, ili na drug na~in ja degradira `ivotnata sredina i prirodata nad propi{anite normi i so tehni~kata dokumentacija i realizacija na istata, ne obezbedi za{tita na `ivotnata sredina i prirodata ( ~len 14);
2. So koristewe na mineralni surovini, odlagawe na otpadoci, jalovina, pepel i zgura i drugi aktivnosti, degradira zemji{te i istoto ne go rekultivira ili na drug na~in sanira po proektot za rekultivacija (~len 15);
3. Ne vodi evidencija na podatocite za vnesenite koli~ini na {tetni materii {to gi koristat pri vr{ewe na dejnosta, kako i vidot i koli~inata na otpadnite {tetni materii {to gi sozdava i ispu{ta vo vozduhot, vodite i zemji{teto i podatocite ne gi dostavuva do Ministerstvoto za urbanizam, grade`ni{tvo i za{tita na `ivotnata sredina (~len 16);
4. Proizveduva i pu{ti vo promet, oddelni proizvodi i vr{i oddelni raboti so koi se zagrozuva `ivotnata sredina ili zdravjeto na lu|eto i pokraj zabranata, na ministerot za urbanizam, grade`ni{tvo i za{tita na `ivotnata sredina( ~len 17);
5. Pu{ti vo promet, proizvod ozna~en kako" eko-proizvod" koj ne e vo soglasnost so standardite i normativite, opredeleni od ministerot za urbanizam, grade`ni{tvo i za{tita na `ivotnata sredina(~len 18);
6. Ne prestane so rabota i ne izvr{i dopolnitelni nau~ni i stru~ni istra`uvawa, zaradi otstranuvawe na pri~inite {to dovele do degradacija na `ivotnata sredina i prirodata ( ~len 19 stav 1);
7. Ne izvr{i rekultivacija na prostorot na deponijata vrz osnova na proekt (~len 20 stav 2);
8. Uveze otpadni, opasni, {tetni i radioaktivni materii i istite gi ~uva, upotrebuva i deponira i proizveduva i uvezuva biolo{ki nerazgradlivi supstanci za proizvodstvo na detergenti i pesticidi {to sodr`at polifosfati i proizvodi {to gi sodr`at tie supstanci (~len 21 stav 1 i 3);
9. Na izgotvuva~ot ne gi dostavi potrebnite podatoci za izgotvuvawe na katastarot i kartata na zagaduva~ite na vozduhot, vodite, za{titenite delovi i objekti na prirodata, zagadenosta i degradiranosta na zemji{teto i registarot na otpadni {tetni materii( ~len 23 );
10. Ne izgotvi ekolo{ko - tehnolo{ki proekti i ne gi izvr{uva so zakon propi{anite merki, normativi i standardi za za{tita na `ivotnata sredina i prirodata i ne go sledi vlijanieto na izvorot na zagaduvaweto vrz kvalitetot na `ivotnata sredina i prirodata i ne vodi evidencija na rezultatite od izvr{enite merewa ( ~len 24);
11. Stru~nite organizacii ne gi dostavat podatocite do Minsterstvoto za urbanizam, grade`ni{tvo i za{tita na `ivotnata sredina (~len 25 stav 2);
12. Se koristat ili se stavat vo promet za{titeni bioresursi i objekti na prirodata , bez odobrenie (~len 26 stav 1) i
13. Pri upotreba na oprema , uredi i aparati {to pretstavuvaat izvori na jonizira~ko i nejonizira~ko zra~ewe i pri deponirawe na otpadocite, ne obezbedat soodvetni za{titni merki i stru~en nadzor ( ~len 29 stav 1).

So pari~na kazna od pet do deset plati }e se kazni odgovornoto lice vo pravnoto lice za dejstvoto od stav 1 na ovoj ~len.

Za dejstvoto od stav 1 na ovoj ~len na pravnoto lice }e se izre~e za{titna merka zabrana za vr{ewe na dejnost vo traewe od edna do {est godini.

Za dejstvoto od stav 2 na ovoj ~len na odgovornoto lice vo pravnoto lice, pokraj pari~na kazna }e se izre~e i za{titna merka zabrana za vr{ewe na odgovorni i rakovodni dol`nosti vo traewe od edna do pet godini.

So pari~na kazna od edna do tri plati }e se kazni za prekr{ok fizi~ko lice koe vr{i registrirana dejnost ako postapi sprotivno na odredbite na ~lenovite 14, 15, 16, 19, stavovite 1 i 24 od ovoj zakon.

So pari~na kazna od pet do deset plati za stopanski prestap }e se kazni odgovornoto lice vo organot na upravata, odnosno organizacijata koja vr{i javno ovlastuvawe ako:

1. Podatocite za sostojbata i pojavite koi se odnesuvaat na kvalitetot na `ivotnata sredina po barawe i potreba ne se iznesuvaat vo javnosta (~len 7) i
1. Ne izgotvi tehni~ka dokumentacija za vlijanieto na dejnosta vrz `ivotnata sredina i prirodata ( ~len 14 stav 2);

Za dejstvija od ~len 47 to~ki 1 i 2 na ovoj zakon, }e se kazni za prekr{ok fizi~ko lice so pari~na kazna od edna pettina do edna polovina plata.

So pari~na kazna od edna pettina do tri plati }e se kazni za prekr{ok odgovornoto lice vo pravnoto lice, odnosno vo organizacijata ako:

1. Registarot na za{titenite delovi na prirodata i objekti na prirodata i dokumentacijata {to se ~uva vo registarot ne gi vodi na propi{aniot na~in i ne go dostavi do nadle`niot organ (~len 27) i
2. Ne donese programa vo soglasnost so odredbite od ovoj zakon (~len 27).

So pari~na kazna od edna polovina plata }e se kazni za prekr{ok na lice mesto (mandatna kazna) i fizi~ko lice ako:

1. Ne postapi po nalog na ~uvar na za{titeno prirodno dobro, soglasno so negovite ovlastuvawa ili mu pre~i vo vr{eweto na negovite ovlastuvawa;
2. Frla ili deponira bilo kakov otpad nadvor od opredeleno mesto za taa namena. Dokolku na lice mesto se zate~e lice koe od vozilo rastovara otpadni materii nadvor od opredeleno mesto za taa namena, voziloto vremeno se odzema i se pokrenuva postapka pred nadle`niot organ (~len 20 stav 1) i
3. Za dejstvijata od to~ka 2 na ovoj ~len, pokraj inspektorite od ~len 34, pravo i obvrska za kaznuvawe ima i rabotnik na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, nadle`en za javen red i mir.

So pari~na kazna od edna pettina od platata na lice mesto ( mandatna kazna) }e se kazni za prekr{ok gra|anin, ako na podra~jeto na za{titen del na prirodata:

1. Parkira vozilo nadvor od opredelenoto mesto vo za{titeni delovi na prirodata ili vozi vozilo nadvor od dozvoleniot pat vo zeleni povr{ini;
2. Pali ogan nadvor od dozvolenoto mesto;
3. Frla otpadoci nadvor od opredelenoto mesto;
4. Se dvi`i vo zabraneti zoni ;
5. Mie kola pokraj i vo rekite i ezerata;
6. Gi o{tetuva znacite za obele`uvawe ili izvestuvawe;
7. Ispu{ta motorni masla ili frla otpadoci;
8. Bere ili sobira za{titeni rastitelni ili `ivotinski vidovi ili kr{i drvja i grmu{ki;
9. Napasuva dobitok vo za{titeni delovi na prirodata;
10. Vnesuva opasni uredi, napravi ili opasni materii so koi mo`e da se zagrozi za{titeniot del ili objekt na prirodata i
11. Ostava havarisani vozila ili delovi od vozila.

Kaznite od stav 1 na ovoj ~len gi naplatuva na lice mesto (mandatno) inspektor za za{tita na `ivotnata sredina koj vr{i nadzor nad primenata na merkite za za{tita na za{titenite prirodni dobra, rabotnik na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti nadle`en za odr`uvawe na red i mir, ~uvar na nacionalen park, odnosno drugo lice ovlasteno da ~uva za{titeno prirodno dobro.

Vo slu~aj koga gra|aninot ne ja plati mandatnata kazna na lice mesto, nadle`niot inspektor vrz osnova na svoj naod ili po prijava na rabotnikot na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti nadle`en za odr`uvawe na red i mir, ~uvar na nacionalen park, odnosno drugo lice ovlasteno da ~uva za{titeno prirodno dobro podnesuva prekr{o~na prijava.

So pari~na kazna od pet do dvaeset plati za prekr{ok }e se kazni pravno lice ako:

1. Na podra~je na za{titen del na prirodata, ne gi sprovede merkite za za{tita i koristewe na {umite i {umskoto zemji{te koi se opredeleni so {umska osnova i programata za za{tita i razvoj na nacionalniot park;
2. Za{titenoto prirodno dobro i negovite granici, ne gi obele`i na propi{an na~in i
3. Sobira divi `ivotinski i rastitelni vidovi, seme, plodovi, jajca i drugi poniski razvojni oblici zaradi eksploatacija, odnosno stavawe vo promet sprotivno na propisite;

Za prekr{ok od stav 1, to~kite 1,2, i 3 na ovoj ~len, }e se kazni i odgovornoto lice vo pravnoto lice so pari~na kazna od edna polovina do dve plati.

Za krivi~ni dela protiv `ivotnata sredina, opredeleni so Krivi~niot zakonik, inspektorite, rabotnikot na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti nadle`en za odr`uvawe na red i mir, ~uvar na nacionalen park, drugo ovlasteno lice i gra|anin, podnesuvaat krivi~na prijava do nadle`en organ.

Pravnite i fizi~kite lica koi imaat izvori {to vr{at zagaduvawe na `ivotnata sredina i prirodata, se dol`ni vo rok od edna godina od vleguvaweto vo sila na ovoj zakon da izgotvat ekolo{ko - tehnolo{ki proekti so analiza na izvorite na zagaduvawe i re{enija za namaluvawe i doveduvawe na zagaduvaweto vo ramkite na maksimalno dozvolenite koncentracii i koli~estva na {tetni supstanci, soglasno so standardite na postojnata oprema i tehnologija.

Republi~kiot zavod za za{tita na prirodnite retkosti prodol`uva so rabota kako Zavod za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata.

Vladata na Republika Makedonija vo rok od edna godina od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon }e gi donese Programata za razvoj na informativniot sistem za za{tita na `ivotnata sredina i Nacionalniot akcionen plan za za{tita na `ivotnata sredina.

Fondot za za{tita na `ivotnata sredina i priroda }e otpo~ne so rabota vo rok od 6 meseci od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj Zakon.

Do otpo~nuvaweto so rabota na Fondot od stav 1 na ovoj ~len, sredstvata za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata }e se uplatuvaat vo Buxetot na Republika Makedonija.

Pobliski propisi za izvr{uvawe na ovoj zakon, }e se donesat vo rok od edna godina od vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

So denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon prestanuvaat da va`at odredbite na Zakonot za za{tita na prirodnite retkosti("Slu`ben vesnik na SRM" br. 41/73, 42/76, 10/90 i "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" (62/93), {to se odnesuvaat na Republi~kiot zavod za prirodnite retkosti.

Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".