So ovoj zakon se ureduvaat uslovite i na~inot na upotreba i koristewe na vodite, za{titata od {tetni dejstva na vodite, za{tita na vodite od iscrpuvawe i zagaduvawe, upravuvawe so vodite, izvorite i na~inot na finansirawe na vodostopanskite dejnosti, uslovi i na~ini na vr{ewe na vodostopanskata dejnost, davawe na vodata na koristewe so odobrenie (koncesija), me|udr`avnite vodi i drugi pra{awa od zna~ewe za obezbeduvawe na edinstven re`im na vodite vo Republika Makedonija.

Vodite, vodotecite i ezerata kako dobra od op{t interes na Republika Makedonija u`ivaat posebna za{tita utvrdena so ovoj zakon i se vo dr`avna sopstvenost.

^len 3

Odredbite na ovoj zakon se odnesuvaat na izvorskite, prote~nite, stoe~kite i podzemnite vodi, na zafatenite atmosferski vodi, vodite za piewe i otpadnite vodi, na koritata i bregovite na vodotecite i poroite, ezerata i akumulaciite, kako i na termalnite i mineralnite vodi, dokolku so poseben zakon poinaku ne e opredeleno.

^len 4

Re`im na vodite, vo smisla na ovoj zakon, e zbir na elementite koi vlijaat na kvantitativnata i kvalitativnata sostojba na vodite i na vodostopanskite objekti i postrojki na opredeleno mesto i vo opredeleno vreme.

Re`imot na vodite, za vodite od ~len 3 na ovoj zakon, go so~inuvaat osobeno slednive elementi: vodostoj, protek, nasoka na

tekot, brzina na vodata, brzina i koli~estvo na prenos, temperatura na vodata, fizi~ki, hemiski, bakteriolo{ki i biolo{ki sostav i radioaktivni osobini na vodata.

^len 5

Obezbeduvaweto na edinstven re`im na vodite, planiraweto za racionalno koristewe i iskoristuvawe na vodite, utvrduvaweto i sproveduvaweto na bilansot na vodite se vr{i po hidrografski celini, odnosno slivovi ili delovi od sliv.

Odr`uvaweto i podobruvaweto na re`imot na vodite i racionalno koristewe na raspolo`livite koli~estva na vodite se vr{i soglasno Vodostopanskata osnova na Republika Makedonija.

^len 7

Bilans na vodite, vo smisla na ovoj zakon, e plan so koj se vr{i rasredelba na raspolo`livite koli~estva na voda na opredelen prostor vo opredeleno vreme, spored na~eloto na odr`iv razvoj so koj se zadovoluvaat potrebite na sega{nite generacii, a ne se zagrozuva potrebata od voda na idnite generacii.

^len 8

Me|udr`avni vodi, vo smisla na ovoj zakon, se vodite {to pretsta-vuvaat dr`avna granica ili prese~uvaat dr`avna granica.

Izgradba, rekonstrukcija i dogradba na vodostopanski i drugi objekti i postrojki koi imaat vlijanie vrz re`imot na vodite i drugi raboti koi mo`at da sozdadat promeni na re`imot na vodite, se vr{i spored uslovite utvrdeni so propisite za izgradba na investicioni objekti i uslovite utvrdeni so ovoj zakon.

Za vr{ewe na rabotite od stav 1 na ovoj ~len e potrebna vodostopanska soglasnost.

Za upotreba ili koristewe na vodata i za koristewe na izgradenite vodostopanski i drugi objekti i postrojki koi imaat vlijanie vrz re`imot na vodite, e potrebna vodostopanska dozvola.

Vodostopanskite soglasnosti i vodostopanskite dozvoli se evidentiraat (zapi{uvaat) vo kniga za vodite.

Izvorskite, prote~nite, neiste~nite i podzemnite vodi se koristat po sledniov prioritet :

Na vodite {to se koristat za potrebite od alinei 2,3,4 i 5 od stav 1 na ovoj ~len mo`e da im se promeni namenata po prethodna soglasnost na Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo dokolku tie treba da se koristat za potrebite od stav 1 alineja 1 na ovoj ~len, so pravo na nadomestok na porane{nite korisnici za vlo`enite sredstva vo vodostopanskite i drugi objekti i postrojki spored propisite za eksproprijacija od strana na korisnikot na prenamenetata voda.

Podra~jata na koi ima izvorski, podzemni, prote~ni, akumulirani i drugi vidovi vodi (vo natamo{niot tekst: izvori{ta), koi po kvalitet i koli~estvo se nameneti da se koristat ili se koristat za vodosnabduvawe na naselenieto i za industrijata za proizvodstvo i prerabotka na prehranbeni proizvodi, se za{tituvaat od zagaduvawe i od drugi dejstva koi mo`at nepovolno da vlijaat vrz kvalitetot i koli~estvoto na izvorite.

Za{titata na kvalitetot i koli~estvoto na vodata vo izvori{tata od stav 1 na ovoj ~len se obezbeduva so opredeluvawe i odr`uvawe na za{titni zoni i utvrduvawe na posebni uslovi za koristewe na zemji{teto, za izgradba i koristewe na objekti, za eksploatacija na {umite i za vr{ewe na drugi raboti vo za{titnite zoni.

Za{titata od {tetnoto dejstvo na vodite se sostoi od prezemawe na raboti i merki za za{tita od poplavi, za{tita od erozija i ureduvawe na poroi.

Vodite se za{tituvaat od zagaduvawe zaradi ovozmo`uvawe na ne{tetno i nepre~eno koristewe na vodite, za{tita na zdravjeto na lu|eto, na `ivotnata sredina i prirodata i na `ivotinskiot i rastitelniot svet.

Od koritata i bregovite na prirodnite vodoteci, ezera i akumulacii mo`e da se vadi pesok, ~akal i kamen samo ako so toa se vr{i podobruvawe na re`imot na vodite.

Za izgradba, rekonstrukcija, odr`uvawe i koristewe na vodostopanski objekti i postrojki i za upotreba i koristewe na vodite, na zemji{teto se vr{i eksproprijacija i se vospostavuvaat slu`benosti i drugi ograni~uvawa na pravoto na sopstvenost vo soglasnost so Zakonot za eksproprijacija.

Vodostopanska dejnost od javen interes vo smisla na ovoj zakon e: izgradba, odr`uvawe i koristewe na vodostopanski objekti i postrojki {to se odnesuvaat na obezbeduvawe na voda za vodosnabduvawe, navodnuvawe i odvodnuvawe na zemji{te; opredeluvawe na za{titni zoni; za{tita od {tetnoto dejstvo na vodite; za{tita na koritata i bregovite na vodotecite i ezerata; odbrana od poplavi; za{tita od erozija i ureduvawe na poroi; vadewe na pesok, ~akal i kamen zaradi za{tita i podobruvawe na re`imot na vodite; obezbeduvawe na rezervi na voda so koi se obezbeduva edinstven re`im na vodite vo sliv ili del od sliv i izrabotka na proektna dokumentacija i studii vo vrska so podobruvaweto na re`imot na vodite.

^len 18

Vodostopanski objekti i postrojki vo smisla na ovoj zakon, se objektite so koi se vr{i :

6. Zadovoluvawe na posebni nameni za odbranata, posebni ekolo{ki potrebi i sli~no (vo natamo{niot tekst:

posebni objekti).

Re`imot na vodite se odr`uva i podobruva so ureduvawe i odr`uvawe na vodotecite, izgradba i odr`uvawe na vodostopanski objekti i postrojki, primena na merki za za{tita od {tetnoto dejstvo na vodite, upotreba i koristewe na vodite i so za{tita na vodite od zagaduvawe.

Re`imot na vodite se menuva so dejstvuvaweto na ~ovekot ili na prirodnite sili so koi se menuva koli~estvoto na vodata ili kvalitetot na vodata na opredeleno mesto i vo opredeleno vreme.

Vodostopanskata osnova na Republika Makedonija e plan za odr`uvawe i podobruvawe na re`imot na vodite, za racionalno koristewe na vodite na teritorijata na Republika Makedonija i e osnova za razvojot na vodostopanstvoto.

Vodostopanskata osnova osobeno sodr`i: postojna sostojba na re`imot i bilansot na vodite i vodostopanskite objekti na opredelen sliv ili del od sliv za opredeleno vreme, hidrolo{ka osnova, osnovni elementi i uslovi na re`imot i bilansot na vodite so koi se obezbeduvaat najcelosoobrazni tehni~ki i ekonomski re{enija za za{tita od {tetnite dejstvija na vodite, za za{tita na vodite od zagaduvawe i za upotreba i koristewe na vodite na sliv ili del od sliv za opredeleno vreme, osnovni kriteriumi za klasifikacija na vodite i kategorizacija na vodotecite.

Vodostopanskata osnova se izgotvuva i se donesuva za teritorijata na Republika Makedonija po slivovi.

Za podra~jeto na oddelen sliv, po potreba se izgotvuva i se donesuva vodostopanska osnova za del od slivot.

Sliv, vo smisla na ovoj zakon, e podra~jeto od koe vodata dotekuva vo vodotekot.

Na teritorijata na Republika Makedonija postojat ~etiri slivovi i toa: Vardarski, Crnodrimski, Strumi~ki i slivot na Ju`na Morava.

Vardarskiot sliv go opfa}a slivot na rekata Vardar so svoite pritoki na teritorijata na Republika Makedonija do makedonsko-gr~kata dr`avna granica, vklu~uvaj}i go i slivot na Dojranskoto Ezero na teritorijata na Republika Makedonija.

Crnodrimskiot sliv gi opfa}a slivovite na Prespanskoto i Ohridskoto Ezero i slivot na rekata Crn Drim so svoite pritoki na teritorijata na Republika Makedonija do makedonsko-albanskata dr`avna granica.

Strumi~kiot sliv gi opfa}a slivovite na rekite Strumica, Cironska i Lebnica do makedonsko-bugarskata dr`avna granica.

Slivot na Ju`na Morava go opfa}a slivot na Ju`na Morava na teritorijata na Republika Makedonija do makedonsko - jugoslovenskata dr`avna granica.

^len 22

Vodostopanskata osnova na Republika Makedonija ja donesuva Sobranieto na Republika Makedonija.

Vodostopanskata osnova za del od sliv ja donesuva Vladata na Republika Makedonija.

Vodostopanskata osnova za del od sliv mora da bide vo soglasnost so Vodostopanskata osnova na Republika Makedonija.

Na sekoi deset godini, se vr{i revizija na Vodostopanskata osnova na Republika Makedonija.

Vodostopanskite osnovi od stavovi 1 i 2 na ovoj ~len se izrabotuvaat vo dve fazi i toa: nacrt i predlog.

Sobranieto na Republika Makedonija, odnosno Vladata na Repu-blika Makedonija donesuva odluka za stavawe na nacrtot na vodostopan-nskata osnova na javen uvid, koja se objavuva vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".

Nacrtot na vodostopanskata osnova se stava na javen uvid najmalku 60 dena od denot na objavuvaweto na odlukata od stav 6 na ovoj ~len.

Stru~nata rasprava po nacrtot na vodostopanskata osnova ja organizira Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo.

Vrz osnova na mislewata dadeni od stru~nata rasprava po nacrtot na vodostopanskata osnova se izgotvuva predlog na vodostopanskata osnova koja se dostavuva na usvojuvawe.

Vodostopanskata osnova mo`e da se menuva i da se dopolnuva vo tekot na nejzinata primena vrz osnova na nau~no-istra`uva~kite soznanija, izmeneti uslovi i potrebi i drugi povodi za unapreduvawe na vodostopanskata osnova.

Menuvawe i dopolnuvawe na Vodostopanskata osnova vo soglasnost so stav 1 od ovoj ~len vr{i Sobranieto na Republika Makedonija, na predlog na Vladata na Republika Makedonija.

Vodostopanskata osnova na Republika Makedonija ja izgotvuva Javnoto vodostopansko pretprijatie.

^len 25

Izrabotka na investiciono-tehni~ka dokumentacija i izgradba na vodostopanski objekti i postrojki, elektrostopanski, komunalni, industriski i drugi objekti i postrojki koi imaat vlijanie vrz re`imot na vodite, koristewe na tie objekti i postrojki, koristewe na vodite i ispu{tawe na upotrebenite vodi i drugi dejstvija vrz vodite se vr{at vo soglasnost so Vodostopanskata osnova.

^len 26

Ako Vodostopanskata osnova za oddelni slivovi ili za del od sliv sodr`i varijantni re{enija, vrz osnova na investiciono-tehni~ka dokumentacija od povisoka faza za varijantite, donesuva~ot na osnovata odlu~uva koja od varijantite se prifa}a za realizacija.

Odobrenie za izgradba, rekonstrukcija, priklu~uvawe ili dogradba na postojnite vodostopanski i drugi objekti i postrojki koi imaat vlijanie vrz re`imot na vodite, kako i za vr{ewe na raboti {to mo`at privremeno, povremeno ili trajno da sozdavaat promeni na vospostaveniot re`im na vodite, mo`e da se izdade po prethodno dobiena vodostopanska soglasnost.

Bez vodostopanska soglasnost ne smee da zapo~ne izgradba na objekti i postrojki i da se vr{at rabotite od stav 1 na ovoj ~len, nitu izgradbata, odnosno rabotite da se vr{at sprotivno na uslovite utvrdeni so vodostopanskata soglasnost.

Vo postapkata za izdavawe na vodostopanska soglasnost, tehni~kata dokumentacija za izgradba ili rekonstrukcija na objekti i postrojki se usoglasuva so Vodostopanskata osnova, odnosno so vodostopanskata osnova za del od sliv, a osobeno vo vrska so: namenata, koli~estvoto na vodite koi se zafa}aat, kvalitetot i koli~estvoto na vodite {to se ispu{taat, na~inot, vremeto i drugite uslovi za izgradba i vr{ewe na drugi raboti {to vlijaat vrz re`imot na vodite.

Vodostopanskata soglasnost se izdava vo soglasnost so Vodosto-panskata osnova.

Vodostopanska soglasnost izdava Republikata upravata za vodo- stopanstvo.

Protiv re{enieto za vodostopanska soglasnost mo`e da se izjavi `alba do ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo.

^len 31

Vodostopanska soglasnost se izdava na barawe na investitorot.

Kon baraweto za vodostopanska soglasnost se prilo`uva re{enie za uslovi za gradba i tehni~ka dokumentacija najmalku na nivo na ideen proekt koja osobeno sodr`i: hidrolo{ki podlogi, hidrauli~ki presmetki, namena, koli~estvo i na~in na zafa}awe na vodata, na~inot i efektot od pre~istuvaweto na otpadnite vodi i nivnoto odveduvawe vo recipientot i vlijanieto na objektite vrz re`imot na vodite.

Tehni~kata dokumentacija od stav 2 na ovoj ~len mora da bide oceneta - revidirana od stru~na ustanova ili drugo pravno lice registrirano za vr{ewe na takov vid raboti.

So vodostopanskata soglasnost se utvrduvaat vodostopanskite uslovi koi moraat da bidat realizirani vo tekot na gradeweto.

Uslovite od stav 1 na ovoj ~len osobeno se odnesuvaat na: postavuvawe na instrumenti za merewe na koli~estvoto i kvalitetot na vodata, vodewe na evidencija za opredeleni podatoci, dinamika na koristewe odnosno upotreba na vodata i vremeto za koe se dava pravo na zafa}awe na vodata i vreme na zavr{uvawe na objektot i rabotite.

^len 33

Bez vodostopanska soglasnost sopstvenikot ili korisnikot na zemji{teto, mo`e da kopa obi~en bunar za snabduvawe so voda za piewe, za poewe na dobitok i za drugi li~ni potrebi i za navodnuvawe na zemji{teto koe ne e opfateno so hidromeliorativen sistem za navodnuvawe.

Obi~en bunar od stav 1 na ovoj ~len mo`e da se kopa na rastojanie najmalku 5 metra od grade`niot objekt i od grade`nata parcela na sosedot, a kotata na dnoto na bunarot da ne e poniska od kotata na dnoto na sosedniot bunar.

Bez vodostopanska soglasnost ne mo`e da se kopa bunar za navodnuvawe na zemji{te opfateno so hidromeliorativen sistem, kako i bunar za koristewe na subarterski i arterski podzemni vodi i reni bunari.

Vodostopanskata soglasnost prestanuva da va`i ako so izgradbata na objektite i postrojkite ne se zapo~ne vo rok od tri godini od nejzinoto izdavawe.

3. Vodostopanska dozvola

So vodostopanskata dozvola se steknuva pravo za upotreba ili za koristewe na voda i za koristewe na izgradenite vodostopanski i drugi objekti i postrojki koi imaat vlijanie vrz re`imot na vodite, kako i pravo za ispu{tawe na upotrebeni ili iskoristeni vodi vo recipientot.

Vodostopanska dozvola na barawe na investitorot izdava Republi~kata upravata za vodostopanstvo.

Protiv re{enieto za vodostopanska dozvola mo`e da se izjavi `alba do ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo.

^len 36

So vodostopanskata dozvola se utvrduva na~inot i uslovite za upotreba na vodata, re`imot za rabota na vodostopanskite i drugi objekti i postrojki, koi imaat vlijanie na re`imot na vodite, na~inot i uslovite za ispu{tawe na vodite, ispu{tawe na zagadeni vodi i otpadni materii i stepenot na pre~istuvawe na otpadnite vodi.

Pri izdavaweto na vodostopanskata dozvola se ceni dali objektite i rabotite se izvr{eni spored vodostopanska soglasnost i se utvrduva vremeto za koe se steknuva pravoto na koristewe i upotreba na vodata.

Kon baraweto za izdavawe na vodostopanska dozvola se prilo`uva elaborat {to gi sodr`i osobeno slednive podatoci: mestopolo`bata na objektot, namena, koli~estvo, vreme i na~in na koj vodite }e se upotrebuvaat ili koristat, zapisnik za izvr{eniot tehni~ki pregled na izgradeniot objekt kako i drugi podatoci od koi mo`e da se utvrdi dali objektot e izgraden spored uslovite na vodostopanskata soglasnost.

^len 38

Vodostopanskata dozvola mo`e da se menuva ili da se dopolnuva ako se zgolemuva koli~estvoto na vodata {to se zafa}a, ako se promeni kvalitetot na vodite {to se ispu{taat ili ako se promeni tehnolo{kiot proces na rabota.

Kon baraweto za menuvawe i dopolnuvawe na vodostopanskata dozvola vo slu~aite od stav 1 na ovoj ~len se prilo`uva tehni~ka dokumentacija koja osobeno sodr`i: pri~ini i podatoci za nastanatite promeni na koli~estvoto, kvalitetot, mestoto i na~inot na zafa}aweto na vodite, ispu{taweto na vodite kako i drugi potrebni podatoci.

Vodostopanska dozvola se izdava na opredeleno vreme, a najmnogu do deset godini.

Barawe za prodol`uvawe na va`nosta na vodostopanskata dozvola investitorot e dol`en da podnese najdocna {est meseci pred istekot na va`nosta na vodostopanskata dozvola.

Pravoto za koristewe i upotreba na vodite steknato vrz osnova na vodostopanskata dozvola ne mo`e da se prenesuva bez soglasnost na organot koj ja izdal dozvolata.

^len 40

Pravoto na upotreba i koristewe na vodite steknato so vodostopanskata dozvola prestanuva ako:

5. Izdadenata vodostopanska dozvola ne e vo soglasnost so izmenite i dopolnuvawata na vodostopanskata osnova.

^len 41

Ako poradi ograni~enost na koli~estvoto na vodite ne mo`at da se zadovolat potrebite na site barateli, pri izdavaweto na vodosto-panskata dozvola treba da se ima predvid prioritetot utvrden vo ~len 11 na ovoj zakon.

Ako na opredeleno podra~je koli~estvoto na voda se smali do merka {to ne mo`e da se zadovolat potrebite na site korisnici, javnoto vodostopansko pretprijatie ili drugo pravno lice koe upravuva so vodostopanskite objekti i postrojki, mo`e na oddelni korisnici privremeno da im go ograni~i ili zabrani koristeweto ili upotrebata na vodite, spored prvenstvoto utvrdeno so ~len 11 na ovoj zakon.

Vo slu~aj na nedostig na voda ili vi{ok na voda poradi dejstvo na vi{a sila ili zaradi neophodni raboti i rekonstrukcija na objektite i postrojkite, javnoto vodostopansko pretprijatie ili drugoto pravno lice koe upravuva so vodostopanskite objekti i postrojki mo`e privremeno da go zapre ili ograni~i snabduvaweto so voda i prifa}aweto na vodata, dodeka postojat pri~inite koi toa go predizvikale.

Javnoto vodostopansko pretprijatie ili drugoto pravno lice za slu~aite od stavovi 1 i 2 na ovoj ~len e dol`no da gi izvesti korisnicite na vodata vo najkus mo`en rok.

Vo slu~aite od stavovi 1 i 2 na ovoj ~len, korisnicite na voda nemaat pravo na nadomest na {teta.

^len 43

Za upotreba ili koristewe na vodite od vodotecite i ezerata ne e potrebna vodostopanska dozvola koga tie se koristat za piewe, kapewe, napojuvawe na dobitok i drugi doma{ni potrebi, zalevawe, sport, rekreacija i drugi sli~ni potrebi, ako so toa bitno ne se naru{uva re`imot na vodite.

^len 44

Bez vodostopanska dozvola mo`e da se upotrebuva ili koristi voda od site vodoteci, ezera i od objektite za sobirawe na voda, ako se koristi za gasnewe na po`ari i prezemawe na neophodni sanitarni i drugi merki vo slu~aj na vonredna sostojba ili elementarna nepogoda.

Pravnite lica koi koristat i ispu{taat voda i Republi~kiot hidrometeorolo{ki zavod se dol`ni podatocite za koli~estvoto za iskoristenata i ispu{tenata voda da gi dostavuvaat do javnoto vodostopansko pretprijatie zaradi sledewe i izrabotka na bilansot na vodite.

^len 46

Knigata za vodite od ~len 10 na ovoj zakon ja vodi Republi~kata uprava za vodostopanstvo.

Ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo ja propi{uva sodr`inata i na~inot na vodeweto na knigata za vodite.

Javnoto vodostopansko pretprijatie i drugite pravni lica koi upravuvaat so vodostopanskite objekti i postrojki se dol`ni da ustrojat i da vodat evidencija za tie objekti i postrojki.

Javnoto vodostopansko pretprijatie i zdru`enijata na vodokorisnicite koi upravuvaat so hidromeliorativnite sistemi se dol`ni da ustrojat i vodat evidencija na povr{inite opfateni so tie sistemi, soglasno so investiciono - tehni~kata dokumentacija spored koja e izgraden sistemot.

Ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo ja propi{uva sodr`inata i na~inot na vodewe na evidencijata od stav 1 na ovoj ~len.

Vodite {to so odredbite na ovoj zakon, Vodostopanskata osnova i vodostopanskata osnova za del od sliv se opredeleni prvenstveno da se koristat za vodosnabduvaweto na naselenieto, za zdravstvenite ustanovi i pravni lica od oblasta na veterinarstvoto, za potrebite na odbranata, za industrijata za proizvodstvo i prerabotka na prehranbeni proizvodi i za napojuvawe na dobitokot za koi e potrebna voda so kvalitet za piewe, ne smeat da se koristat za drugi nameni na na~in koj negativno vlijae na koli~estvoto i kvalitetot na vodite i na na~in koj ja spre~uva prvenstvenata namena.

Vodite {to se koristat ili se upotrebuvaat za stopanski potrebi ili drugi nameni mo`at da se prenamenat za potrebite predvideni so ~len 11 stav 1 alinea 1 na ovoj zakon.

^len 50

Pravnite lica koi vr{at snabduvawe so voda za piewe i pravnite lica koi upotrebuvaat voda za piewe od sopstveni izvori se dol`ni da vr{at dezinfekcija na vodata i da prezemat merki so koi }e se obezbeduva postojano i redovno ispituvawe na kvalitetot i zdravstvenata ispravnost na vodite i na objektite i postrojkite za snabduvawe so voda i podatocite za toa da gi dostavat do Ministerstvoto za zdravstvo.

Ministerot za zdravstvo go propi{uva na~inot za vr{ewe na dezinfekcija, obemot, vidot i metodologijata na ispituvaweto na vodite za piewe i opredeluva pravno lice, koe ima soodvetna oprema i soodveten stru~en kadar, koe }e vr{i analiza na vodata za piewe.

^len 51

Vodite {to se upotrebuvaat ili se nameneti za vodosnabduvawe na naselenieto, industrijata za koja e potrebna voda so kvalitet za piewe i mineralnite vodi koi se upotrebuvaat za piewe, ne smeat da sodr`at materii {tetni i opasni po zdravjeto na lu|eto nad propi{anite granici, a vo pogled na fizi~kite, hemiskite, biolo{kite i radiolo{kite svojstva mora da odgovaraat na propi{anite uslovi soglasno so propisite za zdravstvena ispravnost na prehranbenite proizvodi.

Ministerot za zdravstvo gi opredeluva granicite nad koi vodite za piewe ne smeat da sodr`at {tetni i opasni materii.

^len 52

Kvalitetot i {tedrosta na vodata od izvori{tata {to se nameneti da se koristat ili se koristat za vodosnabduvawe na naselenieto i za proizvodstvo i prerabotka na prehranbeni proizvodi se za{tituvaat so vospostavuvawe i odr`uvawe na potesna i edna ili pove}e po{iroki za{titni zoni i se opredeluvaat uslovite pod koi mo`e da se vr{i obrabotka na zemji{teto, izgradba i koristewe na objekti i vr{ewe na drugi raboti vo za{titnite zoni {to mo`at nepovolno da vlijaat vrz kvalitetot i {tedrosta na vodata vo izvorite.

Kako potesna za{titna zona, vo smisla na ovoj zakon, se smeta neposredniot prostor okolu mestoto na zafa}awe na voda za piewe, za vodosnabduvawe na naselenieto i za proizvodstvo i prerabotka na prehranbeni proizvodi, ~ija granica se opredeluva osobeno vo zavisnost od {tedrosta i zna~eweto na izvorot, konfiguracijata, vidot i sostavot na zemji{teto i blizinata na naselenite mesta.

Kako po{iroka za{titna zona, vo smisla na ovoj zakon, se smeta po{irokiot prostor okolu izvori{teto, vo koj obrabotkata na zemji{teto, izgradbata i koristeweto na objekti i vr{eweto na drugi raboti mo`at negativno da vlijaat vrz kvalitetot i {tedrosta na vodata vo izvorot, ~ija granica se opredeluva osobeno vo zavisnost od goleminata i zna~eweto na izvorot, hidrogeolo{kata sostojba i potekloto na vodite vo izvorot.

Ministerot za zdravstvo vo soglasnost so ministerot za urbanizam, grade`ni{tvo i za{tita na `ivotnata sredina i ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, gi propi{uva na~inot na opredeluvawe i odr`uvawe na za{titnite zoni i uslovite za vr{ewe na rabotite od stav 1 na ovoj ~len.

Granicite na za{titnite zoni, za{titnite merki i drugi uslovi se odreduvaat so elaborat izgotven vrz osnova na prou~uvawata i rezultatite od istra`nite raboti.

Za{titnite zoni od ~len 52 na ovoj zakon, na predlog na pravnoto lice koe upravuva so izvori{teto, gi opredeluva op{tinata ili gradot Skopje na ~ie podra~je se nao|a izvori{teto, odnosno za{titnite zoni.

Ako od izvori{teto se vodosnabduvaat dve ili pove}e op{tini ili gradot Skopje, odnosno ako za{titnite zoni na izvori{teto se nao|aat vo dve ili pove}e op{tini ili gradot Skopje, na predlog na pravnoto lice koe upravuva so izvori{teto, za{titnite zoni gi opredeluva Vladata na Republika Makedonija.

^len 54

Poradi ograni~uvawe i sproveduvawe kontrola na dvi`eweto, zemji{teto na potesnata za{titna zona se ograduva i se prezemaat drugi potrebni merki za obezbeduvawe.

Na zemji{teto vo potesnata za{titna zona se zabranuva da se gradat objekti i da se vr{at bilo kakvi dejstva, osven zafatni objekti, rezervoari, trafostanici, vnatre{ni pati{ta i drugi objekti potrebni za vodosnabduvaweto i dejstva potrebni za funkcionirawe na tie raboti.

Zemji{teto vo potesnata za{titna zona koe e vo sopstvenost na gra|ani se eksproprira.

Vo po{irokite za{titni zoni na izvori{tata se zabranuva obrabotka na zemji{teto, izgradba i koristewe na objekti i vr{ewe na raboti sprotivno na propi{anite uslovi.

Dokolku nastanat {teti od ograni~uvawata na pravoto na koristewe na zemji{teto, sopstvenicite na zemji{teto od po{irokata za{titna zona imaat pravo na nadomestok, soglasno propisite za eksproprijacija.

Tehni~kata dokumentacija {to se prilo`uva kon baraweto za vodostopanska soglasnost za izgradba na novi i za rekonstrukcija na postojnite vodostopanski i drugi objekti i postrojki za zafa}awe na voda za piewe, pokraj elementite od ~len 31 stav 2 na ovoj zakon, zadol`itelno treba da sodr`i i podatoci za:

^len 57

Ako dojde do nedostig od voda za piewe poradi {to nemo`at da se zadovolat potrebite od voda za piewe na site korisnici, pravnoto lice koe vr{i snabduvawe so voda za piewe mo`e na oddelni korisnici privremeno da im ja ograni~i ili zabrani upotrebata i koristeweto na vodata za piewe, po predhodno izvestuvawe na korisnicite od odnosnoto podra~je vo rok od 24 ~asa.

^len 58

Zaradi za{tita od {tetnite dejstva na vodite, op{tinata odnosno gradot Skopje, na predlog na javnoto vodostopansko pretprijatie donesuva programa za spre~uvawe na {tetnite dejstva na vodite. So programata se predviduvaat preventivni merki, se vr{i izgradba na za{titni objekti i postrojki i se izveduvaat raboti za za{tita (izgradba na nasipi, akumulacii, regulacija na reki, ureduvawe na poroi, za{tita na zemji{te od erozija, po{umuvawe i sli~no).

Ako zagrozenoto podra~je od poplavi se protega na dve ili pove}e op{tini, programata za spre~uvawe na {tetnite dejstva na vodite ja donesuvaat spogodbeno op{tinite.

Programata od stav 1 na ovoj ~len se donesuva po prethodna soglasnost od ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo i ministerot za odbrana.

Zaradi neposredna za{tita i odbrana od poplavi, op{tinata odnosno gradot Skopje donesuva operativen plan za za{tita i odbarana od poplavi za zagrozenite podra~ja.

Ako zagrozenoto podra~je od poplavi se protega na dve ili pove}e op{tini, operativniot plan za za{tita i odbrana od poplavi za zagrozenite podra~ja go donesuvaat spogodbeno op{tinite.

Operativniot plan za za{tita i odbrana od poplavi osobeno sodr`i: topografski, hidrolo{ki, hidrotehni~ki, demografski, stopanski i drugi podlogi i podatoci, granici na zagrozenoto podra~je, raboti i merki {to se prezemaat i izvr{uvaat pred opasnosta i za vreme na odbranata od poplavi i organi nadle`ni za za{tita i odbrana od poplavi.

So operativniot plan od stav 1 na ovoj ~len se predviduvaat operativni merki i drugi dejstva za za{tita i odbrana od poplavi i potrebnite sretstva za negovoto izvr{uvawe.

Vo izvr{uvaweto na operativniot plan u~estvuva javnoto vodostopansko pretprijatie i drugi pravni i fizi~ki lica od zagrozenoto podra~je.

Na pravnite i fizi~kite lica, za ~ii objekti, postrojki i imoti se organizira i vr{i odbrana od poplavi, ne im pripa|a nadomest za napravenite stvarni tro{oci osven za {teti pri~ineti so namerno pu{tawe na voda vo branetoto podra~je zaradi spre~uvawe na pogolemi {teti.

Primerok od operativniot plan od stav 1 na ovoj ~len se dostavuva na Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo i na Ministerstvoto za odbrana.

^len 60

Ako merkite predvideni so operativniot plan od ~len 59 stav 1 na ovoj zakon, ne se dovolni za otstranuvawe na opasnosta, organot {to rakovodi so odbranata od poplavi opredelen so operativniot plan mo`e da naredi i drugi neophodni merki.

Vo slu~aj na vonredna sostojba mo`e da se dozvoli pu{tawe na voda vo branetoto podra~je so prese~uvawe na nasipi ili na drug na~in so cel da se spre~at, odnosno da se namalat {tetite.

Odluka za pu{tawe voda vo branetoto podra~je donesuva organot {to rakovodi so odbranata od poplavi opredelen so operativniot plan od ~len 59 stav 1 na ovoj zakon.

^len 62

Javnoto vodostopansko pretprijatie i drugite pravni lica koi upravuvaat so brani i akumulacii i so za{titni nasipi se dol`ni ovie objekti da gi koristat i odr`uvaat na na~in {to obezbeduva prifa}awe na poplavnite branovi, kako i obezbeduvawe na nivna za{tita od elementarni nepogodi.

^len 63

Javnoto vodostopansko pretprijatie i drugite pravni lica od ~len 62 na ovoj zakon se dol`ni da go izvestuvaat Republi~kiot hidro-meteorolo{ki zavod za sostojbata na nivoto i koli~estvoto na akumuliranite vodi vo akumulaciite, kako i za koli~estvoto na vodite {to se ispu{taat od niv.

Vo slu~aj na opasnost od urivawe na brani, probivawe na za{titni nasipi, kako i ispu{tawe ili prelevawe na pogolemi koli~estva na voda od akumulaciite {to mo`at da predizvikaat poplavi, javnoto vodostopansko pretprijatie i drugi pravni lica od ~len 62 na ovoj zakon se dol`ni da obezbedat izvestuvawe i trevo`ewe na naselenieto na zagrozenoto podra~je.

Ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo vo soglasnost so ministerot za odbrana i ministerot za urbanizam, grade`ni{tvo i za{tita na `ivotnata sredina, formira postojano operativno telo koe }e vr{i koordinirawe na aktivnostite pri pojava na slu~ai od stav 2 na ovoj zakon.

Izvestuvaweto za sostojbata od stav 1 na ovoj ~len se vr{i spored metodologija {to ja donesuva ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo na predlog na Republi~kiot hidrometeorolo{ki zavod.

^len 64

Vo vremetraeweto na opasnosta od poplavi organot {to rakovodi so odbranata od poplavi e dol`en da gi izvestuva nadle`nite organi za odbrana od poplavi na nizvodnite podra~ja za site pojavi i merki {to gi prezema na svoeto podra~je, a koi se od zna~ewe za odbrana na tie podra~ja, kako i da sorabotuva so niv.

^len 65

Republi~kiot hidrometeorolo{ki zavod, pred nastanuvawe na kriti~ni vodostoi za branetoto podra~je, e dol`en da go izvestuva Republi~kiot centar za izvestuvawe i trevo`ewe, i da dava prognoza za vremeto na doa|awe i visinata na poplavnite branovi.

^len 66

Za odr`uvawe na objektite za za{tita i odbrana od poplavi vo funkcionalna sostojba, se gri`at op{tinite i gradot Skopje, javnoto vodostopansko pretprijatie ili drugo pravno lice koe upravuva so objektot.

Korisnicite na akumulaciite i retenziite se dol`ni da gi koristat ovie objekti na na~in so koj se obezbeduva prifa}aweto na poplavniot bran.

^len 67

Zaradi spre~uvawe na o{tetuvawa na za{titnite vodostopanski objekti i postrojki, se zabranuva:

^len 68

Zaradi za{tita na koritata i bregovite na prirodnite vodoteci, ezerata i akumulaciite se zabranuva:

^len 69

Korito na reguliran vodotek, vo smisla na ovoj zakon, e prostorot me|u krajbre`nite objekti (nasipi, kejovi i drugo) vo koj postojano ili povremeno te~e voda.

Korito na priroden vodotek, vo smisla na ovoj zakon, e prostorot me|u granicite na dopiraweto na pedesetgodi{nata voda.

Krajbre`en pojas na vodotek von naseleni mesta, vo smisla na ovoj zakon, e pojasot vo {iro~ina od 50 metri zad no`icata na nasipot kaj reguliranite vodoteci, odnosno zad linijata na dopiraweto na pedesetgodi{nata voda kaj nereguliranite vodoteci, a vo naselenite mesta {iro~inata na krajbre`niot pojas ja opredeluva op{tinata odnosno gradot Skopje.

Krajbre`en pojas na ezero i akumulacii, vo smisla na ovoj zakon, e pojasot vo {iro~ina od 50 metri od linijata na najvisokiot utvrden vodostoj.

^len 70

Pristapot vo krajbre`niot pojas na vodotek, ezero i akumulaciite za sport, rekreacija i sli~no e sloboden, a koristeweto na zemji{teto, izgradbata na objekti i vr{eweto na drugi raboti vo krajbre`niot pojas vo urbaniziraniot del go ureduva op{tinata odnosno gradot Skopje, ako so zakon poinaku ne e opredeleno.

6.2. Za{tita od erozija i ureduvawe na poroi

^len 71

Erozija, vo smisla na ovoj zakon, e raspa|aweto na zemji{teto i raznesuvawe na ~esti~kite pod vlijanie na vodata, vo obem {to go degradira povr{inskiot sloj na zemji{teto.

Erozivno podra~je, vo smisla na ovoj zakon, e podra~jeto zafateno so vidlivi tragi od erozija i kade {to povr{inskiot sloj na zemji{teto e degradiran.

Podra~je zagrozeno od erozija, vo smisla na ovoj zakon, e zemji{teto na koe se u{te ne se vidlivi tragi na erozija, no taa mo`e da se pojavi poradi nepravilnoto koristewe na toa ili okolnoto zemji{te i zemjodelskite i {umskite kulturi.

^len 72

Poroi, vo smisla na ovoj zakon, se vodotecite so strmni padovi, so nenadejni i brzi vodi, koi nosat i talo`at odneseni ili otkinati delovi na zemja, pesok, ~akal i drugi materijali od povisokite kon poniskite mesta, a vodite so nanos se razlevaat nekontrolirano vo poliwata ili se vlevaat vo prirodnite ili ve{ta~kite recipienti.

^len 73

[iro~ina na porojnoto korito, vo smisla na ovoj zakon, e prostorot po koj te~at najvisokite porojni vodi.

Dol`ina na porojnoto korito, vo smisla na ovoj zakon, e prostorot od sobirali{teto na porojniot tek do mestoto na talo`eweto, odnosno vlivot vo recipientot.

Breg na porojnoto korito kaj odronite i lizgali{tata, vo smisla na ovoj zakon e prostorot od najniskata to~ka na porojnoto korito do gorniot rab na odronot, odnosno ramninata na lizgali{teto.

Krajbre`en pojas na porojnoto korito, vo smisla na ovoj zakon, e {iro~inata na pojasot najmnogu do 100 metri horizontalno levo i desno od gornite rabovi na odronite odnosno ramninata na lizgali{teto.

^len 74

Op{tinata i gradot Skopje vrz osnova na tehni~ka dokumentacija gi opredeluva granicite na erozivnoto podra~je i podra~jeto zagrozeno od erozija i gi utvrduva merkite i rabotite za za{tita na zemji{teto od erozija i ureduvaweto na poroite.

^len 75

Za{titni merki i raboti za ureduvawe na erozivnoto podra~je i podra~jeto zagrozeno od erozija osobeno se:

^len 76

Neposredno so ureduvaweto na porojot se vr{i i ureduvawe na erodiranite povr{ini vo slivot.

So tehni~kata dokumentacija za ureduvawe na porojot se opredeluvaat bregovite i krajbre`niot pojas na porojnoto korito od sobirali{teto do mestoto na talo`eweto, odnosno vlivot vo recipientot.

So za{titnite objekti na povr{inite na bregovite i na mestoto na talo`eweto odnosno vlivot vo recipientot upravuva javnoto vodostopansko pretprijatie ili drugo pravno lice koe go ureduva porojot ili koe upravuva so tie objekti.

^len 77

Vo ridsko - planinskite podra~ja, se~ata na drvjata mora da se vr{i na nazin so koj se obezbeduva za{tita od erozija.

Vo slivovite na akumulaciite i vo hidromeliorativnite sistemi, so {umite {to se podignati kako za{titni objekti protiv erozija, kako i so za{titnata vegetacija vo krajbre`nite pojasi na vodotecite vo {umite se stopanisuva soglasno so Zakonot za {umite.

^len 78

Pravnite i fizi~kite lica, koi so svoeto odnesuvawe, so nepravilna obrabotka na povr{inite ili so drugo dejstvo sozdavaat erozija so {to nanesuvaat {teti i na drugi objekti, se dol`ni na svoja smetka da prezemat za{titni merki za spre~uvawe na erozijata i da gi nadomestat napravenite {teti.

^len 79

Zaradi za{tita i podobruvawe na re`imot na vodite od koritata i bregovite na vodotecite, ezerata i od akumulaciite se vadi pesok, ~akal i kamen.

Vadewe na pesok, ~akal i kamen se vr{i vrz osnova na dozvola.

So dozvolata od stav 2 na ovoj ~len se utvrduva lokacijata, koli~estvoto, na~inot, vremeto, predmetite i sredstvata za vadewe, tovarewe i transport na pesok, ~akal i kamen.

Dozvolata od stav 2 na ovoj ~len se evidentira vo kniga za vodite.

Kako predmeti i sredstva za vadewe, tovarewe i transport na pesok, ~akal i kamen se smetaat lopati, kopa~i i drugi ra~ni predmeti za iskop i tovarewe, avtomatski i motorni tovara~i, zapre`ni vozila, motorni vozila so ili bez prikolka vo koi mo`e da se transportira nanosen materijal.

^len 80

Dozvola za vadewe na pesok, ~akal i kamen izdava Republi~kata upravata za vodostopanstvo, na barawe na korisnikot.

Dozvola za vadewe na pesok, ~akal i kamen od prirodnite ezera se izdava po predhodno mislewe od Ministerstvoto za urbanizam, grade`ni{tvo i za{tita na `ivotnata sredina.

^len 81

Kon baraweto za dozvola za vadewe na pesok, ~akal i kamen od ~len 80 na ovoj zakon, se prilo`uva tehni~ka dokumentacija, koja osobeno sodr`i:

- za vodotecite: hidrolo{ka i hidrauli~ka analiza za golemite i malite vodi i za podzemnite vodi, trasa , niveleta, hidrauli~ki profil na koritoto na vodotekot ili del od nego {to pretstavuva edna regulaciona celina, koli~estvoto na nanosot i drugo {to e od zna~ewe za re`imot na vodite i za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata i

- za ezerata i akumulaciite: re`im na oscilacii na nivoto na vodata, koli~estvo na nanosot, vlijanie na stabilnosta na krajbre`ieto i drugo {to e od zna~ewe za re`imot na vodite i za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata.

^len 82

Vadeweto na pesok, ~akal i kamen od koritata i bregovite na vodotecite, ezerata i od akumulaciite go vr{i javnoto vodostopansko pretprijatie.

Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len za podra~je kade javnoto vodostopansko pretprijatie ne mo`e da vr{i vadewe na pesok , ~akal i kamen, vadeweto mo`e da mu se dozvoli na drugo pravno lice, pod uslovi utvrdeni so ovoj zakon.

^len 83

Javnoto vodostopansko pretprijatie i drugite pravni lica koi dobile dozvola za vadewe na pesok, ~akal i kamen dol`ni se da vodat dnevnik vo koj osobeno se evidentira izvadenoto koli~estvo na pesok, ~akal i kamen, lokacijata od kade se vadi toj materijal i vremeto na vadeweto.

Obrazecot i na~inot na vodeweto na dnevnikot od stav 1 na ovoj ~len gi propi{uva ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo.

Za vadewe na pesok, ~akal i kamen od koritata i bregovite na prirodnite vodoteci, ezera i akumulacii se pla}a nadomestok.

Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len nadomestok ne se pla}a ako izvadeniot pesok, ~akal i kamen se upotrebuva za izgradba i odr`uvawe na za{titni vodostopanski objekti, za objekti od oblasta na odbranata i za javni objekti ~ij investitor e Mesnata zaednica.

^len 85

Upotreblivosta na vodata za oddelni nameni se utvrduva so klasifikacija na vodite i kategorizacija na vodotecite, ezerata, akumulaciite i podzemnite vodi.

So klasifikacijata na vodite zavisno od nivnata zagadenost se vr{i podelba na vodite po klasi i se utvrduvaat karakteristikite na vodata po oddelni klasi i nameni za koi tie vodi mo`at da se upotrebuvaat.

So kategorizacijata na vodotecite, ezerata, akumulaciite i pod-zemnite vodi se utvrduva kvalitetot na vodata za oddelna klasa na voda vo vodotek, delnica na vodotek, ezero, akumulacija i podzemnite vodi.

Klasifikacijata na vodite i kategorizacijata na vodotecite, ezerata, akumulaciite i podzemnite vodi gi utvrduva Vladata na Republika Makedonija.

Klasata i kategoriite na me|udr`avnite vodi se utvrduva soglasno me|unarodnite dogovori.

^len 86

Zaradi za~uvuvawe i podobruvawe na kvalitetot na vodite se vr{i za{tita na vodite od zagaduvawe so spre~uvawe vo niv da se vnesuvaat opasni i {tetni materii vo koli~estva koi sozdavaat nepovolni promeni na svojstvata i sostavot na vodata

Opasni materii, vo smisla na ovoj zakon, se materii koi pri opredeleni koli~estva i koncentracii go zagrozuvaat `ivotot i zdravjeto na lu|eto, ribite, `ivotnite i rastenijata.

[tetni materii, vo smisla na ovoj zakon, se materii koi gi menuvaat fizi~kite, hemiskite, biolo{kite i bakteriolo{kite sostavi i svojstva, kako i radiolo{kite osobini na vodite do stepen koj mo`e da ja ograni~i ili onevozmo`i nivnata upotreba ili koristewe za soodvetnite nameni.

Za{titata na vodite od zagaduvawe se vr{i vo soglasnost so Nacionalniot akcionen plan za za{tita na `ivotnata sredina na Republika Makedonija i akcionite planovi za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata na op{tinite i gradot Skopje.

^len 87

Za da se spre~i vo vodite da se vnesuvaat materii {to mo`at da predizvikaat promeni na hemiskite, fizi~kite, biolo{kite i bakte-riolo{kite sostavi i svojstva ili radiolo{kite osobini na vodata {to }e ja ograni~at ili onevozmo`at nejzinata upotreba, ili koristewe za soodvetna namena, pravnite i fizi~kite lica koi ispu{taat otpadni vodi, se dol`ni da gradat objekti i postrojki za pre~istuvawe na zagadenite otpadni vodi.

Vo zavisnost od sostojbite i osobinite na vodotecite koi treba da primat otpadni vodi (recipienti), stepenot na nivnata zagadenost, propi{anata kategorija i drugite uslovi, a zaradi za{tita na vodite, Republi~kata upravata za vodostopanstvo mo`e da gi prezeme i slednite merki:

Ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo vo soglasnost so ministerot za urbanizam, grade`ni{tvo i za{tita na `ivotnata sredina, propi{uva normativi za maksimalni dozvoleni vrednosti ili koncentracii na {tetni i opasni materii vo otpadnite vodi (normi na efluent) {to mo`e da se ispu{taat od strana na pravnite i fizi~kite lica vo vodata.

Normite na efluent se propi{uvaat vo zavisnost od tehni~ko-tehnolo{kiot proces na proizvodstvoto i od hidrolo{ko-hidrauli~kite karakteristiki na recipientot na mestoto na ispu{tawe na otpadnite vodi.

^len 89

Na pravnite i fizi~kite lica im se zabranuva:

5. Pod zemja da se vnesuvaat industriski, rudarski, iskoristeni geotermalni i drugi zagadeni otpadni vodi ako tie prethodno ne se pre~istuvaat do potrebniot stepen, koj se utvrduva so vodostopanskata soglasnost, odnosno vodostopanskata dozvola i

6. Vo vodotecite, ezerata i akumulaciite da se ispu{ta upotrebena voda so temperatura nad 27 stepeni celziusovi.

^len 90

Ministerot za zdravstvo zaradi za{tita na zdravjeto na lu|eto mo`e da zabrani koristewe ili upotreba na voda za piewe vo slu~ai i pod uslovi propišani so propisite za zdravstvena ispravnost na prehranbenite proizvodi.

Ministerot za zdravstvo vo soglasnost so ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, mo`e da zabrani koristewe ili upotreba na vodite za kapewe, sport i rekreacija.

Ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo vo soglasnost so ministerot za zdravstvo, mo`e da zabrani koristewe ili upotreba na vodite za navodnuvawe i napojuvawe na dobitok.

^len 91

Za utvrduvawe na stepenot na zagadenosta na otpadnite industriski vodi, atmosferskite i komunalnite vodi, vodite od deponiite i drugi otpadni vodi vo slivnoto podra~je, nivnoto {tetno vlijanie vrz kvalitetot na vodite vo recipientot, Republi~kiot hidrometeorolo{ki zavod vostanovuva i vodi katastar na potencijalni zagaduva~i na vodite, kako i na objektite za za{tita na vodite.

Podatocite od katastarot od stav 1 na ovoj ~len se sostaven del na katastarot i kartata na zagaduva~ite na vozduhot, vodite, za{titenite delovi i objekti na prirodata, zagadenosta i degradiranosta na zemji{teto na teritorijata na Republika Makedonija.

Sodr`inata, vidot, obemot i na~inot na vodeweto na podatocite vo katastarot se utvrduva so metodologijata, soglasno Zakonot za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata.

^len 92

Republi~kiot hidrometeorolo{ki zavod ja sledi sostojbata so zagadenosta na vodite i ranoto otkrivawe od eventualno havarisko zagaduvawe na vodite i vr{i sistematsko ispituvawe na kvalitetot na vodata vo vodotecite, prirodnite ezera i akumulaciite, podzemnite vodi i vodite koi se upotrebuvaat vo sistemite za navodnuvawe.

Vidot na sledewe, metodologijata i parametrite za merewe i sledewe na promenite i sostojbite na kvalitetot na vodite se vr{i so plan koj e sostaven del na Programata za razvoj na informativniot sistem za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata.

Planot od stav 2 na ovoj ~len go donesuva ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo na predlog na Republi~kiot hidrometeorolo{ki zavod.

^len 93

Republi~kiot hidrometeorolo{ki zavod podatocite za sostojbata i promenata na kvalitetot na vodite e dol`en kontinuirano da gi dostavuva do Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, Ministerstvoto za zdravstvo i do Centarot za obrabotka i koristewe na podatocite od sledewe na kvalitetot na `ivotnata sredina i priroda vo Ministerstvoto za urbanizam, grade`ni{tvo i za{tita na `ivotnata sredina.

Vo slu~aj na havarisko zagaduvawe, Republi~kiot hidrometeo-rolo{ki zavod e dol`en da go sledi neprekinato branot na havariskoto zagaduvawe po te~enieto na vodotekot i za toa da gi izvestuva organite na upravata od stav 1 na ovoj ~len vo tekot na istiot den, a najdocna za 24 ~asa.

^len 94

Pravnite i fizi~kite lica ako pri vr{ewe na dejnosta ispu{taat otpadni vodi vo recipienti, se dol`ni da vgradat uredi za merewe, da gi merat i registriraat koli~estvata i karakteristi~nite pokazateli na kvalitetot na otpadnite vodi i da gi dostavuvaat do Centarot za obrabotka i koristewe na podatocite od sledeweto na kvalitetot na `ivotnata sredina i prirodata vo Ministerstvoto za urbanizam, grade`ni{tvo i za{tita na `ivotnata sredina i do Republi~kiot hidrometeorolo{ki zavod.

Pravnite i fizi~kite lica od stav 1 na ovoj ~len se dol`ni da vodat dnevnik za rabotata na uredite za pre~istuvawe na vodite i da donesat op{ti akti za rabotata i odr`uvaweto na tie uredi za pre~istuvawe na vodite.

^len 95

Pravnite i fizi~kite lica se dol`ni da vr{at redovno analiza na kvalitativnata i kvantitativnata sostojba na efluentot pred ispu{tawe vo recipientot i za toa da vodat redovna evidencija i podatocite za toa da gi dostavuvaat do Republi~kiot hidrometeorolo{ki zavod.

Vo slu~aj na somnevawe na dostavenite podatoci od analizata od stav 1 na ovoj ~len Republi~kiot hidrometeorolo{ki zavod e dol`en da bara superanaliza.

Superanalizata od stav 2 na ovoj ~len ja vr{i pravno lice koe ima soodvetna oprema i soodveten stru~en kadar za vr{ewe na analiza.

Dokolku so superanalizata se utvrdi deka pravnite i fizi~kite lica od stav 1 na ovoj ~len, ispu{taat vo recipientot {tetni i opasni materii nad dozvolenite granici, Republi~kiot hidrometeorolo{ki zavod e dol`en da vr{i kontrolni ispituvawa najmalku dvapati vo mesecot na smetka na pravnite i fizi~kite lica koi ispu{taat {tetni i opasni materii.

^len 96

Ako vodite vo vodotecite se namalat do koli~estvo, pri koe mo`e da nastane zgolemeno zagaduvawe na tie vodi, ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo mo`e da naredi ispu{tawe na vonredni koli~estva voda od akumulaciite vo vreme dodeka trae opasnosta od zagaduvawe.

^len 97

Hidrosistem, vo smisla na ovoj zakon, e hidrotehni~ka ili organizaciono-tehni~ka celina koja se sostoi od vodostopanski objekti i postrojki, so koi se ureduva re`imot na vodite, se obezbeduva i doveduva voda za potrebite od ~len 11 na ovoj zakon, kako i objekti za odveduvawe na otpadnite vodi, za{titni objekti i objekti za odveduvawe na odvi{ni, povr{inski i podzemni vodi.

Osnovni objekti na hidrosistemot se objektite so koi se vr{i raspored na vodite, osnovno ureduvawe na re`imot na vodite i se izvr{uva bilansot na vodite.

Osnovnite objekti od stav 2 na ovoj ~len so re{enie gi opredeluva ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo vrz osnova na investiciono tehni~ka dokumentacija po koja se gradi ili e izgraden hidrosistemot.

^len 98

Javnoto vodostopansko pretprijatie ili drugoto pravno lice koe upravuva so hidrosistemite ili so delovite od hidrosistemite se dol`ni redovno da gi odr`uvaat objektite i postrojkite na hidrosistemite vo funkcionalna sostojba i blagovremeno da gi otstranat site defekti {to }e nastanat vo tekot na eksploatacijata.

Korisnici na voda od hidrosistemite se pravni i fizi~ki lica, koi so investiciono tehni~kata dokumentacija za izgradba na hidrosistemot se predvideni da koristat voda ili nivnite zemji{ta i objekti se odvodnuvaat so tie hidrosistemi.

Pokraj korisnicite od stav 1 na ovoj ~len, korisnik na voda od hidrosistemite mo`e da bide i drugo pravno i fizi~ko lice, ako za toa se dogovori so pravnoto lice {to upravuva so hidrosistemot po prethodna soglasnost od Republi~kata uprava za vodostopanstvo.

Obezbedeno doveduvawe na voda za vodokorisnicite na hidrosistemot se smeta koga so izgradenite objekti i postrojki, spored godi{niot plan za raspredelba na raspolo`ivite koli~estva na vodi, se obezbeduva doveduvawe na voda za navodnuvawe na zemjodelsko i drugo zemji{te do izlivnoto mesto ili hidrant, a za vodosnabduvawe na naselenieto i industrijata i za drugi potrebi do zafatniot priklu~ok za tie nameni.

Vo slu~aj na nedovolno koli~estvo na voda za site nameni predvideni so investiciono tehni~kata dokumentacija, prvenstvo ima vodosnabduvaweto na naselenieto.

Pravnite i fizi~kite lica koi koristat voda od hidrosistemite se dol`ni da vgradat uredi za merewe na iskoristenata ili upotrebenata voda, da vodat postojana i uredna evidencija kako i da gi prijavuvaat potrebite od voda za narednata godina, najdocna do 30 oktomvri vo tekovnata godina.

8.1. Brani i akumulacii

^len 102

Brana, vo smisla na ovoj zakon, e vodostopanski objekt so koj se sozdava prostor za akumulirawe na voda ili druga materija vo te~na sostojba (hidrojalovi{ta).

Branite ~ii akumulacii ili hidrojalovi{ta se nad naseleni mesta, soobra}ajnici ili drugi stopanski objekti ili drugi dobra od op{t interes se pod posebna kontrola i se od zna~ewe za odbranata.

^len 104

So zafatninata na akumulacijata {to se sozdava so izgradba na brana od ~len 102 na ovoj zakon zadol`itelno se obezbeduva prostor za prifa}awe na golemite poplavni vodi i prostor za obezbeduvawe na voda za stopanski i drugi potrebi predvideni vo Vodostopanskata osnova.

^len 105

Zaradi za{tita na akumulaciite od polnewe so nanosen materijal, vo slivnoto podra~je vozvodno od branata se vr{i navremeno i efikasno ureduvawe na poroite i povr{inite {to se zafateni so proces na erozija, spored elaboratot {to e sostaven del na investiciono-tehni~kata dokumentacija za izgradba na branata.

Delot od za{titnite raboti, spored elaboratot od stav 1 na ovoj ~len, {to se predvideni da se izvr{uvaat so po{umuvawe, ima prioritet vo programata za po{umuvawe na golinite.

^len 106

Javnoto vodostopansko pretprijatie ili drugite pravni lica koi upravuvaat so brani i akumulacii se dol`ni da vospostavat i da vr{at redovno sledewe na nanosot vo akumulaciite i da prezemaat dopolnitelni merki za negovo spre~uvawe.

Pred da zapo~ne prvoto polnewe na akumulacioniot prostor, investitorot e dol`en da:

Na~inot na registriraweto, neposrednata zona i lokalitetite za sport i rekreacija od stav 2 na ovoj ~len se opredeluvaat so elaboratot koj e sostaven del na investiciono tehni~kata dokumentacija za izgradba na branata.

^len 107

Javnoto vodostopansko pretrijatie ili drugoto pravno lice koe upravuva so branite od ~len 103 od ovoj zakon e dol`no re`imot na polneweto i prazneweto na akumulaciite da go usoglasi, so stopanskite potrebi, so potrebite na odbranata i da obezbedi garantiran minimalen protek vo vodotekot nizvodno od branata.

Re`imot na polneweto i prazneweto na akumulacijata, zafatninata na prostorot za prifa}awe na golemite poplavni vodi kako i ispu{taweto na minimalnite koli~estva za obezbeduvawe na garantiraniot protek nizvodno od branata se utvrduvaat so vodostopanskata dozvola.

^len 108

Javnoto vodostopansko pretprijatie ili drugoto pravno lice koe upravuva so branite od ~len 103 na ovoj zakon e dol`no da vr{i tehni~ko nabquduvawe, merewe i ispituvawe na site elementi so koi se sledi i utvrduva sostojbata na branite vo celina, oddelni nivni delovi, vitalnite uredi i postrojki, dovodno-odvodnite sistemi (pridru`ni objekti), sostojbata i konfiguracijata na terenot vo zoni na branite i na podra~jata na akumulaciite, terenot nizvodno od branite i drugo, od aspekt na stabilnosta i vodopropustlivosta na branite i bezbednosta na nizvodnoto podra~je, tehni~ko nabquduvawe i merewe na polneweto na akumulaciite so nanos i trajno da ja ~uva dokumentacijata za tie elementi (vo natamo{niot tekst: tehni~ko nabquduvawe).

Tehni~koto nabquduvawe na branite od stav 1 na ovoj ~len se vr{i spored proekt za tehni~ko nabquduvawe i programa za izvr{uvawe na rabotite soglasno pobliskite propisi od ~len 116 na ovoj zakon.

^len 109

Tehni~kata dokumentacija za izgradba na brana od ~len 103 na ovoj zakon mora da sodr`i i proekt za tehni~ko nabquduvawe (oskultacija) na branata i akumulacioniot prostor kako i proekt za posledicite od nenadejno ru{ewe ili prelevawe na branata, na koja zadol`itelno da se izvr{i pregled i ocena (revizija).

Javnoto vodostopansko pretprijatie ili drugoto pravno lice koe upravuva so branite od ~len 103 na ovoj zakon, vrz osnova na podatocite od tehni~koto nabquduvawe, dol`no e najmalku edna{ godi{no da izraboti poseben elaborat za analiza i ocena na stabilnosta i funkcionalnosta na branite so pridru`nite objekti i za stabilnosta na terenot okolu branite i akumulaciite.

Elaboratot od stav 1 na ovoj ~len se izrabotuva najdocna do 30 mart vo tekovnata za prethodnata godina i mora da sodr`i i konkretni predlozi za izvr{uvawe na rabotite i prezemawe na merkite so rok za nivno izvr{uvawe.

Eden primerok od elaboratot od stav 1 na ovoj ~len, se dostavuva do Republi~kata uprava za vodostopanstvo.

Ako pri tehni~koto nabquduvawe ili pri izrabotka na elaboratot od stav 1 na ovoj ~len, se otkrijat i se utvrdat nedostatoci so koi mo`e da bide zagrozena stabilnosta na branata so pridru`nite objekti, javnoto vodostopansko pretprijatie ili drugo pravno lice koe upravuva so branata e dol`no za toa vedna{ da ja izvesti Republi~kata uprava za vodostopanstvo.

^len 111

Javnoto vodostopansko pretprijatie ili drugoto pravno lice koe upravuva so branite od ~len 103 na ovoj zakon e dol`no da organizira i obezbedi izvestuvawe i trevo`ewe vo slu~aj na opasnost koja mo`e da nastane zaradi ru{ewe ili prelevawe na branata.

Sistemot za izvestuvawe i trevo`ewe na branata se povrzuva so sistemot za izvestuvawe i trevo`ewe na Republika Makedonija, op{tinite i gradot Skopje ~ii podra~ja se potencijalno zagrozeni vo slu~aj na ru{ewe ili prelevawe na branata.

Javnoto vodostopansko pretprijatie ili drugoto pravno lice koe upravuva so branite od ~len 103 na ovoj zakon e dol`no da izraboti i da ja ~uva dokumentacijata za posledicite od eventualnoto nenadejno ru{ewe ili prelevawe na branata, na terenot da gi ozna~i liniite na dopiraweto na poplavnite branovi i da gi odr`uva tie oznaki vo ispravna sostojba, da postavi uredi za izvestuvawe i da gi odr`uva vo ispravna sostojba, da dava znak za trevo`ewe na naselenieto i na pravnite lica na potencijalno zagrozenoto podra~je.

Vo dokumentacijata od stav 1 na ovoj ~len se opredeluvaat i kotite na nivoata na vodata vo akumulaciite pri koi, vo slu~aj na eventualno ru{ewe na branite, nema da dojde do {tetni posledici vo nizvodnite podra~ja (bezbedni koti na akumulaciite) i vremeto za koe tie mo`at da se postignat.

Ako na vodotekot ili negovite pritoki se nao|aat pove}e brani (brani vo niza) , javnoto vodostopansko pretprijatie ili drugo pravno lice koe upravuva so branite vo niza e dol`no da obezbedi izrabotka i ~uvawe na dokumentacijata za posledicite od eventualnoto nenadejno ru{ewe ili prelevawe na oddelni i pove}e brani, kako i da gi opredeli bezbedonosnite koti na akumulaciite.

^len 113

Javnoto vodostopansko pretprijatie ili drugoto pravno lice koe upravuva so branite od ~len 103 na ovoj zakon e dol`no da dostavi primerok od dokumentacijata za posledicite od eventualno nenadejno ru{ewe ili prelevawe na branite do Republi~kata uprava za vodostopanstvo i Ministerstvoto za odbrana, najdocna 30 dena pred probnoto polnewe na akumulacijata.

^len 114

Za opredeluvawe na branite od ~len 103 i za vr{ewe na stru~na ocena na elaboratite od ~len 110 na ovoj zakon, ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo formira stru~na komisija za brani.

Na predlog na komisijata od stav 1 na ovoj ~len, ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo vo soglasnost so ministerot za odbrana gi opredeluva branite od ~len 103 na ovoj zakon.

^len 115

Javnoto vodostopansko pretprijatie ili drugoto pravno lice koe upravuva so branite {to ne se opfateni so ~len 103 na ovoj zakon, se dol`ni da vospostavat i da organiziraat minimalno tehni~ko nabquduvawe na branite so pridru`nite objekti i akumulaciite.

Na~inot na nabquduvawe od stav 1 na ovoj ~len treba da bide utvrden vo tehni~kata dokumentacija za izgradba na branata soglasno pobliskite propisi od ~len 116 na ovoj zakon.

^len 116

Ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo gi propi{uva:

^len 117

Hidromeliorativen sistem vo smisla na ovoj zakon, e hidrotehni~ka ili organizaciono-tehni~ka celina koja se sostoi od vodostopanski objekti i postrojki za obezbeduvawe i doveduvawe voda za navodnuvawe na zemjodelsko i drugo zemji{te (sistem za navodnuvawe) i objekti i postrojki za prifa}awe na odvi{ni povr{inski, podzemni i drugi vodi i nivno odveduvawe vo recipient (sistem za odvodnuvawe).

Hidromeliorativen sistem mo`e da bide del od hidrosistem ili samostoen - ednonamenski.

Hidromeliorativnite sistemi se sostojat od osnovni objekti i postrojki, detalna kanalska mre`a i za{titni objekti {to se opredeluvaat so investiciono tehni~kata dokumentacija za izgradba na sistemot.

Granicite na zemji{teto, koe vrz osnova na investiciono tehni~kata dokumentacija e opfateno so hidromeliorativniot sistem za navodnuvawe i odvodnuvawe, se vnesuvaat vo evidencijata od ~len 47 stav 2 na ovoj zakon.

^len 118

Korisnicite na voda od hidromeliorativniot sistem za navodnuvawe, zaradi izgotvuvawe na godi{en plan za navodnuvawe, se dol`ni na javnoto vodostopansko pretprijatie da gi prijavat zemjodelskite kulturi {to }e bidat zasejuvani na toa zemji{te, najdocna do 30 oktomvri vo tekovnata godina za narednata.

^len 119

So godi{niot plan za navodnuvawe, {to go donesuva javnoto vodostopansko pretprijatie se vr{i raspredelba i ispora~uvawe na raspolo`livite koli~estva na voda po korisnici i se utvrduvaat povr{inite za koi se obezbeduva doveduvawe na voda za navodnuvawe, kako i na~inot i drugite uslovi za koristewe na vodata.

Planot od stav 1 na ovoj ~len, javnoto vodostopansko pretprijatie go donesuva najdocna do 30 noemvri vo tekovnata za narednata godina.

Na planot od stav 1 na ovoj ~len, pri pojava na posu{ni godini, javnoto vodostopansko pretprijatie }e izvr{i izmena na planot najdocna do 1 mart vo tekovnata godina.

^len 120

Korisnicite na voda od hidromeliorativnite sistemi za navodnuvawe se dol`ni da se pridr`uvaat na planot za navodnuvawe, raspredelba i ispora~uvawe na raspolo`livite koli~estva na voda za navodnuvawe i ne smeat samovolno da pu{taat voda.

^len 121

Sopstvenicite, odnosno korisnicite na zemji{teto ne mo`at na {teta na sosednoto zemji{te da go menuvaat postojniot pravec, nasoka i koli~estvo na povr{inskite i podzemnite vodi {to prirodno te~at preku, pokraj ili niz nivnoto zemji{te ili da izmestuvaat postoen kanal i brazda i da spre~at postavuvawe na cevki.

Sopstvenicite ili korisnicite na zemji{te se dol`ni da im dopu{tat premin preku toa zemji{te na licata koi vr{at hidrolo{ki merewa i raboti, snimawa, proektirawe ili obele`uvawe na zemji{te, na lica koi rabotat na rekonstrukcija ili odr`uvawe na vodostopanski objekti i postrojki ili {to upravuvaat so tie objekti i postrojki.

1. Fond za vodite

Za za{tita od {tetnite dejstva na vodite, prezemawe na merki za izvr{uvawe na opredeleni raboti za za{tita na vodite od zagaduvawe, izrabotka na studii, planovi, vodostopanski osnovi, bilansi na vodite, u~estvo vo odr`uvawe na osnovnite objekti na hidromeliorativnite sistemi, u~estvo za izgradba na voodostopanski objekti i postrojki za navodnuvawe i odvodnuvawe, obvrskite od me|udr`avnite dogovori i konvencii i usovr{uvawe na kadri od oblasta na vodostopanstvoto, se formira Fond za vodite.

Za izvr{uvawe na rabotite od stav 1 na ovoj ~len Fondot donesuva Programa za unapreduvawe na vodostopanstvoto za narednata godina, najdocna do 31 dekemvri vo tekovnata godina.

Na Programata za unapreduvawe na vodostopanstvoto soglasnost dava Vladata na Republika Makedonija.

Fondot za vodite (vo natamo{niot tekst: Fondot) gi vr{i slednive raboti:

Fondot ima svojstvo na pravno lice.

Organi na Fondot se upraven odbor i direktor.

Upravniot odbor na Fondot ima devetmina ~lenovi koi gi imenuva Vladata na Republika Makedonija, za vreme od ~etiri godini.

Upravniot odbor na Fondot od svoite redovi izbira predsedatel za vreme od ~etiri godini.

Upravniot odbor na Fondot, najmalku edna{ godi{no podnesuva izve{taj za svojata rabota do Vladata na Republika Makedonija.

Upravniot odbor na Fondot donesuva:

So Fondot rakovodi direktor.

Direktorot na Fondot go imenuva i razre{uva Vladata na Republika Makedonija, za vreme od ~etiri godini.

Direktorot go pretstavuva i go zastapuva Fondot.

Nadzor nad zakonitosta i rabotata na Fondot vr{i Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo.

Materijalno-finansiskite, stru~nite, adminstrativnite i drugi raboti utvrdeni so ovoj zakon i statutot na Fondot za potrebite na Fondot gi vr{i Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodo-stopanstvo.

Fondot ima statut.

Soglasnost na statutot na Fondot dava Vladata na Republika Makedonija.

Izvori na sredstva na Fondot se:

Nadomestok za vodite pla}aat:

Nadomestok za za{tita na vodite od zagaduvawe, pla}aat pravnite i fizi~i lica, ako vo povr{inskite i podzemnite vodi, direktno ili indirektno ispu{taat nepre~isteni otpadni vodi ili vodi so promenlivi svojstva i drugi otpadni materii, so {to se vlo{uva kvalitetot na povr{inskite i podzemnite vodi i uslovite za nivno koristewe.

Visinata na nadomestokot od stav 1 na ovoj ~len se utvrduva vrz osnova na "edinica na {tetnost".

Edna edinica na {tetnost odgovara na zagaduvawe na eden ekvivalent `itel i iznesuva 0,4% od prose~nata plata vo Republika Makedonija.

Naplatata na nadomestokot za za{tita na vodite od zagaduvawe ja vr{i javnoto vodostopansko pretprijatie za smetka na fondot za vodite.

Ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo go propi{uva na~inot na presmetuvawe na edinicata na {tetnost za pravni i fizi~ki lica od stav 1 na ovoj ~len.

^len 134

Nadomestok za vadewe na pesok, ~akal i kamen od koritata i bregovite na vodotecite, ezerata, akumulaciite, poroite i od drugi povr{ini koi vo katastarot se zavedeni "pod vodi" pretprijatijata i drugi pravni lica pla}aat vo visina od 5% od utvrdenata cena od natovareniot materijal.

Cenata na natovareniot materijal (pesok, ~akal i kamen) ja utvrduva javnoto vodostopansko pretprijatie.

Sredstvata od ~lenovite 132, 133 i 134 se uplatuvaat na smetka na Fondot za vodite.

^len 136

Za vr{ewe na rabotite od ~len 17 na ovoj zakon Vladata na Republika Makedonija osnova javno vodostopansko pretprijatie.

Rabotite za obrabotka i isporaka na voda za piewe, odveduvawe i pre~istuvawe na otpadnite vodi i odveduvawe i ispu{tawe na atmosferskite vodi od naselenite mesta, kako i rabotite za odr`uvawe i koristewe na vodotecite vo naselenite mesta gi vr{at javnite komunalni pretprijatija ili drugi pravni lica.

^len 137

Javnoto vodostopansko pretprijatie donesuva statut.

Na statutot na javnoto vodostopansko pretprijatie soglasnost dava Vladata na Republika Makedonija.

^len 138

Direktorot na javnoto vodostopansko pretprijatie go imenuva i razre{uva Vladata na Republika Makedonija za vreme od ~etiri godini.

^len 139

Izvori na sredstva na javnoto vodostopansko pretprijatie se :

^len 140

Javnoto vodostopansko pretprijatie sredstva za odr`uvawe i koristewe na hidrosistemite, odnosno hidromeliorativnite sistemi za navodnuvawe i odvodnuvawe obezbeduva od:

zemji{te i za{tita na stopanski i drugi objekti ;

- sredstvata za koristewe na voda za komunalni, industriski i drugi potrebi i

- drugi izvori.

^len 141

Delot od cenata od alineja 1 na ovoj ~len iznesuva 10% od prose~nata cena za navodnuvawe vo hidromeliorativniot sistem i slu`i za pokrivawe na del od tro{ocite koi ne se zavisni od ispora~anite koli~estva na voda, odnosno od obemot na navodnuvanite povr{ini.

^len 142

Cenata za koristewe na voda nameneta za komunalni, industriski i drugi potrebi se utvrduva na planiranite, odnosno proektiranite koli~estva na voda so investiciono-tehni~kata dokumentacija na hidrosistemot.

Osnovica za pla}awe za obezbedeno doveduvawe na voda za navodnuvawe e hektar povr{ina.

Osnovica za pla}awe za ispora~ana voda za navodnuvawe e metar kuben voda, odnosno normata za navodnuvawe po hektar povr{ina za vid na zemjodelska kultura opredelena so investiciono tehni~kata dokumentacija.

Osnovica za pla}awe za odvodnuvawe na zemjodelsko zemji{te e hektar povr{ina, odnosno metar kvadraten za odvodnuvawe na grade`no i drugo zemji{te i za{tita na stopanski i drugi objekti opfateni so hidromeliorativniot sistem za odvodnuvawe.

Visinata na cenata od ~lenovite 141, 142 i 143 po hidrosistemi ja formira Javnoto vodostopansko pretprijatie vrz osnova na edinstvena metodologija za formirawe na cenata.

Na metodologijata od stav 1 na ovoj ~len soglasnost dava Vladata na Republika Makedonija.

^len 145

Pravnite i fizi~kite lica koi ispu{taat upotrebena ili iskoristena voda vo objekt na hidromeliorativen sistem za odvodnuvawe se dol`ni da pla}aat nadomestok po metar kuben ispu{tena voda.

Visinata na nadomestokot od stav 1 na ovoj ~len se utvrduva spored metodologijata od ~len 144 stav 1 na ovoj zakon.

Javnoto vodostopansko pretprijatie e dol`no na korisnicite na voda da im ispora~uva koli~estvo na voda prijaveno i predvideno so godi{niot plan za raspredelba na raspolo`livite koli~estva na voda po nameni, korisnici i vreme.

Javnoto vodostopansko pretprijatie ne e dol`no da im obezbedi voda na korisnicite ako navreme ne gi prijavile potrebite od voda za navodnuvawe.

Na korisnikot na voda }e mu bide prekinato ispora~uvaweto na voda ako ne platil za koristewe na vodata, ako gi o{tetil objektite ili ne gi izvr{il drugite obvrski utvrdeni so ovoj zakon.

Vodokorisnicite-sopstvenici na zemjodelsko i drugo zemji{te mo`at da osnovaat zdru`enie na vodokorisnici za navodnuvawe i odvodnuvawe (vo natamo{niot tekst: zdru`enie), za izgradba na mali hidromeliorativni sistemi za navodnuvawe i odvodnuvawe na zemji{teto za del od sliv, vo soglasnost so bilansot na vodite i planovite za razvoj na javnoto vodostopansko pretprijatie po prethodna soglasnost na ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo.

So vodostopanskite objekti od stav 1 na ovoj ~len upravuva zdru`enieto.

Javnoto vodostopansko pretprijatie mo`e so dogovor delovi od postojnata detalna mre`a na hidromeliorativniot sistem za navodnuvawe i odvodnuvawe i mali sistemi za navodnuvawe da dade na upravuvawe na zdru`enieto.

Zdru`enieto, na delot {to go dobilo na upravuvawe od stav 1 na ovoj ~len, mo`e po potreba da dograduva, da vr{i rekonstrukcija ili podobruvawe {to e vo funkcija na sistemot.

Dogradenite i rekonstruiranite sistemi od stav 2 na ovoj ~len se vo dr`avna sopstvenost.

Barawata za potrebi od voda zdru`enieto gi dostavuva do javnoto vodostopansko pretprijatie, zaradi usoglasuvawe so godi{niot plan za raspredelba na vodite.

Zdru`enieto ima svojstvo na pravno lice i e neprofitabilno.

Vodata vo vodotecite i ezerata mo`e da se dade na koristewe so koncesija (odobrenie) na opredeleno vreme na doma{no i stransko pravno i fizi~ko lice na na~in i uslovi opredeleni so ovoj zakon i so Zakonot za koncesija.

Vodata kako prirodno bogatstvo se dava na koristewe so koncesija za vr{ewe na slednive dejnosti:

- proizvodstvo na elektri~na energija;

- za odgleduvawe na ribi vo ribnici i kafezi;

- ezerski soobra}aj i

- turisti~ki uslugi.

Vodata mo`e da se dade na koristewe so koncesija na koncesionerite ako:

- ne ja zagrozuvaat javnata bezbednost;

- ne gi uni{tuvaat - zagrozuvaat prirodnite ubavini;

- ne vr{at {tetni dejstvija vrz kvalitetot na vodite;

- ja za{tituvaat i unapreduvaat `ivotnata sredina i prirodata;

- ne go spre~uvaat istekot na golemite vodi i ne predizvikuvaat

{teti - poplavi na krajbre`noto zemji{te;

- ne gi zagrozuvaat prethodno steknatite prava na korisnicite;

- ne gi zagrozuvaat i uni{tuvaat kulturno - istoriskite spomenici i

- ne go zagrozuva prioritetot na koristewe na vodite utvrdeni vo ~len 11 na ovoj zakon.

Za vr{ewe na dejnostite od ~len 153 na ovoj zakon, vodata se dava na koncesija po pat na javen konkurs.

Vremetraeweto na koncesijata se utvrduva vo dogovorot za davawe na vodata na koristewe.

Po~etok na koncesijata e denot na potpi{uvaweto na dogovorot za koncesija.

Koncesionerot za koristewe na vodata pla}a nadomestok.

Visinata na nadomestokot i na~inot na pla}awe za koncesijata se opredeluva so dogovorot za koncesija.

Ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo mo`e da zapre od izvr{uvawe op{t akt na Fondot, ako ne e vo soglasnost so ovoj zakon, ili so Ustavot, do donesuvawe na odluka na Ustavniot sud na Republika Makedonija.

Inspekciskiot nadzor na sproveduvaweto na ovoj zakon se vr{i preku vodostopanski inspektori.

Vo vr{eweto na rabotite od svojot delokrug vodostopanskiot inspektor ima pravo da:

1. Vr{i kontrola na site vodostopanski objekti i postrojki i drugi raboti {to mo`at da sozdadat kvalitativni i kvantitativni promeni na re`imot na vodite;
2. Vr{i kontrola na gradeweto na vodostopanskite objekti i postrojki, upotrebata i na~inot na odr`uvaweto i koristeweto na tie objekti i postrojki zaradi ostvaruvawe uvid vo realizacijata na uslovite sodr`ani vo izdadenite vodostopanski soglasnosti i dozvoli;
3. Vr{i kontrola i uvid dali e obezbedena kniga za vodite, evidencija na vodostopanskite objekti i postrojki, dogovorite, programite i drugite knigi i dokumentacija na Javnoto vodostopansko pretprijatie i drugite pravni lica koi vr{at vodostopanski dejnosti,
4. Naredi otstranuvawe na nedostatocite {to }e gi utvrdi pri vr{eweto na nadzorot;
5. Naredi sopirawe na gradeweto na objekti i postrojki za koi e potrebna vodostopanska soglasnost, ako takvi objekti se gradat bez vodostopanska soglasnost ili gradbata se vr{i sprotivno na izdadenata vodostopanska soglasnost;
6. Zabrani upotreba, koristewe i ispu{tawe na vodi, ako upotrebata, koristeweto i ispu{taweto se vr{i bez vodostopanska dozvola ili sprotivno na istata;
7. Gi zapre privremeno ili trajno site dejstva sprotivni na odredbite na ovoj zakon, ili op{t akt i da naredi vra}awe vo porane{nata sostojba;
8. Gi izvestuva nadle`niot vodostopanski i drugite organi na upravata za utvrdenite nepravilnosti i da bara nivna intervencija;
9. Zabrani vadewe na pesok, ~akal i kamen ako toa se vr{i bez dozvola ili sprotivno na dozvolata;
10. Naredi na sopstvenikot ili korisnikot na zemji{te izveduvawe na raboti na rekonstrukcija ili odr`uvawe na vodostopanski objekti i postrojki ako postapuva sprotivno od ~len 121 na ovoj zakon;
11. Vr{i uvid vo dokumentacijata za tehni~ko nabquduvawe i na drugite propi{ani raboti i merki na branite;
12. Vr{i uvid na izgradbata na branite od ~len 103 na ovoj zakon od aspekt na re`imot na vodite, odr`uvaweto i nabquduvaweto i vr{i kontrola na re`imot na polneweto i prazneweto na akumulaciite i
13. Prezema i drugi raboti i merki za koi e ovlasten so zakon.

Na barawe na vodostopanskiot inspektor ovlastenoto lice na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti e dol`no da u~estvuva vo izvr{uvaweto na rabotite od stav 1 na ovoj ~len.

Za izvr{eniot inspekciski pregled inspektorot sostavuva zapisnik vo koj se vnesuva naodot za sostojbata i predlo`enite merki.

Zapisnikot od stav 1 na ovoj ~len inspektorot mu go predava na odgovornoto lice na pravnoto lice koe upravuva so objektite i rabotite za koi e izvr{en inspekciskiot nadzor.

Pravnoto lice koe upravuva so objektite ili rabotite e dol`no vo rok od deset dena od predavaweto na zapisnikot od stav 1 na ovoj ~len da go razgleda i za prezemenite merki da go izvesti vodostopanskiot inspektor.

Izvr{uvaweto na merkite ili dejstvata {to proizleguvaat od zapisnikot od stav 1 na ovoj ~len, inspektorot gi nareduva so re{enie vo koe se opredeluva i rok za izvr{uvawe na tie merki, ako ne e postapeno po zabele{kite utvrdeni vo zapisnikot.

Vo slu~aite koga postoi neposredna opasnost po `ivotot na lu|eto ili pri~inuvawe na zna~itelni materijalni {teti, vodostopanskiot inspektor mo`e usno da naredi otstranuvawe na neposrednata opasnost.

Vodostopanskiot inspektor, vo rok od tri dena od denot na usnata naredba, }e izdade i pismeno re{enie.

Rabotite na vodostopanski inspektor gi vr{i diplomiran grade`en in`ener - hidro nasoka so najmalku tri godini rabotno iskustvo vo strukata.

Pri vr{eweto na nadzorot, vodostopanskiot inspektor mora da ima legitimacija so koja se utvrduva negovoto slu`beno svojstvo i toj e dol`en da ja poka`e ako toa se bara od nego.

Legitimacijata od stav 1 na ovoj ~len ja izdava ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo.

Ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo }e donese poblizok propis za obrazecot i na~inot na izdavaweto na legitimacijata.

Za otstranuvawe na utvrdenite nepravilnosti, vodostopanskiot inspektor donesuva re{enie.

Protiv re{enieto od stav 1 na ovoj ~len, mo`e da se izjavi `alba do ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo vo rok od 15 dena od denot na priemot na re{enieto.

Izjavenata `alba od stav 2 na ovoj ~len ne go odlaga izvr{uvaweto na re{enieto.

Vodostopanskiot inspektor mo`e da go odlo`i izvr{uvaweto na merkite i rabotite utvrdeni so re{enieto protiv koe e podnesena `alba, po obrazlo`en predlog na `alitelot, ako toa ne e sprotivno na op{tiot interes i nema da predizvika {teta koja te{ko mo`e da se nadomesti.

Pravnite i fizi~kite lica se dol`ni da im ovozmo`at na vodostopanskite inspektori vr{ewe na nadzor nad rabotite vo oblasta na vodostopanstvoto i vo dokumentacijata i da im gi davaat baranite podatoci, objasnuvawa i izvestuvawa koi se od interes za pravilno vr{ewe na nadzorot.

Toj {to bez vodostopanska dozvola vr{i polnewe na akumulacijata ili koristi voda od akumulacijata i so toa predizvika opasnost po `ivotot na lu|eto ili na imotot vo pogolemi razmeri }e se kazni za krivi~no delo so zatvor od edna do pet godini.

So pari~na kazna od 150.000 do 300.000 denari }e se kazni za prekr{ok pravno lice ako:

1. Gradi, rekonstruira ili dograduva vodostopanski objekti, drugi objekti i postrojki koi imaat vlijanie vrz re`imot na vodite, kako i za vr{ewe na rabotite {to mo`at privremeno, povremeno ili trajno da sozdavaat promeni na vospostaveniot re`im na vodite, bez da pribavi vodostopanska soglasnost, ili sprotivno na uslovite od izdadenata vodostopanska soglasnost (~len 27);
2. Pu{ti vo upotreba vodostopanski i drugi objekti i postrojki koi imaat vlijanie vrz re`imot na vodite bez vodostopanska dozvola ili sprotivno na uslovite od izdadenata vodostopanska dozvola (~len 35);
3. Upotrebuva ili koristi voda po prestanuvawe na va`nosta na vodostopanskata dozvola (~len 40);
4. Gi koristi vodite sprotivno od ~len 48 na ovoj zakon;
5. Ne u~estvuva vo odbranata od poplavi koga e toa predvideno so planot za odbrana od poplavi (~len 59 stav 5);
6. Akumulaciite i za{titnite nasipi gi koristi sprotivno od ~len 62 na ovoj zakon:
7. Vr{i dejstva sprotivno na zabranata od ~len 67 na ovoj zakon;
8. Vr{i dejstvija sprotivno na zabranata od ~len 68 na ovoj zakon;
9. Ne gi sproveduva za{titnite merki i raboti za ureduvawe na erozivnoto podra~je i podra~jeto zagrozeno od erozija (~len 75);
10. Bez dozvola vadi pesok, ~akal i kamen (~len 79 stav 2);
11. Ne izgradi objekti i postrojki za pre~istuvawe na zagadenite otpadni vodi (~len 87);
12. Ne ja izvr{i naredenata merka od ~len 88 stav 1 na ovoj zakon;
13. Vr{i dejstvie sprotivno na zabranite od ~len 89 na ovoj zakon;
14. Ne vgradi uredi za merewe, ne gi meri i registrira koli~estvata i kvalitetot na otpadnite vodi i pokazatelite ne gi dostavi do Republi~kiot hidrometeorolo{ki zavod (~len 94 stav 1);
15. Ne vr{at redovno sledewe na kvalitativnata i kvantitativnata sostojba na efluentot pred ispu{tawe vo recipientot i ne vodat redovna evidencija i dostavuvawe na podatocite do Republi~kiot hidrometeorolo{ki zavod (~len 95 stav 1);
16. Redovno ne gi odr`uva objektite i postrojkite ili ne gi otstranuva nastanatite defekti vo tekot na eksploatacijata (~len 98);
17. Ne vgradi uredi za merewe na iskoristenata ili upotrebenata voda i ne vodi postojana i uredna evidencija (~len 101);
18. Ne vr{i redovno sledewe na nanosot vo akumulaciite i ne prezema merki za negovo spre~uvawe (~len 106 stav 1);
19. Pred prvoto polnewe na akumulacijata ne gi izvr{i zadol`enijata od ~len 106 stav 2 na ovoj zakon;
20. Ne go usoglasi re`imot na polneweto i prazneweto na akumulaciite so stopanskite potrebi, so potrebite na odbranata i ne obezbedi garantiran minimalen protek (~len 107);
21. Ne vospostavi i ne organizira tehni~ko nabquduvawe spored ~len 108 na ovoj zakon;
22. Ne izraboti elaborat za analiza i ocena na stabilnosta i funkcionalnosta na branite so pridru`nite objekti i stabilnosta na terenot okolu branite i akumulacite (~len 110 stav 1);
23. Ne organizira i ne obezbedi izvestuvawe i trevo`ewe ili ne se povrzi so sistemot za izvestuvawe i trevo`ewe (~len 111);
24. Ne postapi po zadol`enijata od ~len 112 na ovoj zakon i
25. Ne postapi po zadol`enieto od ~len 113 na ovoj zakon.

Za prekr{okot od stav 1 na ovoj ~len }e se kazni i odgovornoto lice na pravnoto lice so pari~na kazna od 30.000 do 50.000 denari.

Za prekr{okot od stav 1 na ovoj ~len to~ka 10, pokraj pari~nata kazna mo`e da se izre~e i merka na bezbednost, odzemawe na predmeti.

So pari~na kazna od 50.000 do 150.000 denari }e se kazni za prekr{ok pravnoto lice ako:

1. Ne postapi spored stavovi 2 i 3 na ~len 33 od ovoj zakon;
2. Ne gi izvesti korisnicite na voda (~len 42 stav 3);
3. Ne dostavi podatoci za potro{uva~kata i koli~estsvoto na ispu{tenite vodi do javnoto vodostopansko pretprijatie (~len 45);
4. Ne ustroi i ne vodi evidencija na vodostopanskite objekti (~len 47 stav 1 i 2);
5. Ne dalo predlog za opredeluvawe na za{titnite zoni na izvori{teto (~len 53 stavovi 2 i 3);
6. So svoeto odnesuvawe, so nepravilna obrabotka i drugo dejstvie sozdava erozija (~len 78);
7. Ne se pridr`uva na planovite za navodnuvawe i samovolno pu{ta voda (~len 120);
8. Postapuvaat sprotivno na ~len 121 na ovoj zakon i
9. Na vodostopanskiot inspektor ne mu ovozmo`uva vr{ewe na nadzor (~len 164).

Za prekr{ok od stav 1 na ovoj ~len }e se kazni i odgovornoto lice na pravnoto lice so pari~na kazna od 10.000 do 30.000 denari.

So pari~na kazna od 10.000 do 50.000 denari }e se kazni fizi~ko lice za prekr{ok ako izvr{i nekoe od dejstvijata od ~lenovite 166 i 167 na ovoj zakon.

Za prekr{ok od ~len 166 stav 1 to~ka 10, pokraj pari~nata kazna na fizi~koto lice mo`e da se izre~e i merka na bezbednost odzemawe na predmeti.

Vodostopanskata osnova na Republika Makedonija }e se donese najdocna vo rok od pet godini od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

Do donesuvaweto na Vodostopanskata osnova od stav 1 na ovoj ~len }e se primenuva postojnata Vodostopanska osnova na Republika Makedonija ~ij sostaven del se: studiite i drugata dokumentacija vo vrska so integralniot razvoj na slivot na rekata Vardar i plovniot pat Dunav - Egejsko More, kako i katastarot na prirodnite izvori, katastarot na bunarite i pumpite i elaboratot za podzemnite vodi i vodostopanskite osnovi doneseni od gradot Skopje i op{tinite.

So denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, postojnite vodostopanski pretprijatija, drugi pravni lica i delovite od pretprijatijata {to vr{at vodostopanska dejnost ne mo`at da vr{at vrabotuvawe na novi rabotnici, otu|uvawe na osnovni sredstva, na sredstva od republi~kata i od op{tinskite samoupravni interesni zaednici za vodostopanstvo i drug imot i da se zadol`uvaat so kreditni i obvrski po drugi osnovi.

Nedvi`niot i podvi`niot imot so koj raspolagaat pravnite lica od ~len 170 na ovoj zakon, so denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon stanuva dr`avna sopstvenost.

Vladata na Republika Makedonija, pri osnovawe na javno vodostopansko pretprijatie za stopanisuvawe so vodite od ~len 136 na ovoj zakon, so aktot za osnovawe mo`e da opredeli oddelni delovi od postojnite vodostopanski pretprijatija, drugi pravni lica i delovite od pretprijatijata {to ja vr{at vodostopanskata dejnost, koi ne se vo funkcija so dejnosta na stopanisuvaweto so vodite, a koi ne se vo sklop i ne ja naru{uvaat celinata na objektot (sistemot) da mo`at da se izdvojat i konstituiraat vo posebni pravni subjekti i da se transformiraat soglasno so Zakonot za transformacija na pretprijatijata so op{testven kapital.

So aktot za izdvojuvawe, odnosno osnovawe na javno vodostopansko pretprijatie od stav 2 na ovoj ~len, se ureduvaat i pra{awata povrzani so delbeniot bilans, pravata i obvrskite koi proizleguvaat od zaedni~koto rabotewe i pra{awata koi se odnesuvaat na brojot i statusot na vrabotenite.

Postojnite vodostopanski pretprijatija, drugite pravni lica i delovite od pretprijatijata {to vr{at vodostopanska dejnost prodol`uvaat so rabota do osnovaweto na javnoto vodostopansko prtprijatie.

Vladata na Republika Makedonija donesuva akt za osnovawe na Javnoto vodostopansko pretprijatie vo rok od {est meseci od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

Vladata na Republika Makedonija Fondot za vodi }e go konstituira vo rok od ~etiri meseci od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

So denot na konstituiraweto na Fondot za vodite se ukinuvaat `iro smetkite na Republi~kata i na op{tinskite samoupravni interesni zaednici za vodostopanstvo.

Saldata na sredstvata od Republi~kata i od op{tinskite samoupravni interesni zaednici za vodostopanstvo se prenesuvaat na `iro smetkata na Fondot za vodite.

Predmetite vo upravna postapka {to se zapo~nati, a ne se zavr{eni do vleguvaweto vo sila na ovoj zakon }e se zavr{at spored propisite {to va`ele do vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

Za izdadenite vodostopanski soglasnosti i vodostopanski dozvoli za koristewe na voda do vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, pravnite lica se dol`ni vo rok od dve godini od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon da podnesat barawe zaradi usoglasuvawe so ~lenovite od 152 do 157 na ovoj zakon.

Pobliskite propisi predvideni so ovoj zakon }e se donesat vo rok od edna godina od denot na negovoto vleguvawe vo sila.

Do donesuvaweto na propisite od ~len 175 na ovoj zakon, }e se primenuvaat propisite {to va`ele do denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

So denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon prestanuva da va`i Zakonot za vodite ("Slu`ben vesnik na SRM" broj 6/81, 37/87, 51/88, 20/90, 23/90, 24/91 i "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 83/92), Zakonot za osnovite na re`imot na vodite od interes za dve ili pove}e republiki, odnosno avtonomni pokraini i za me|udr`avnite vodi ("Slu`ben list na SFRJ" broj 2/74, 24/76).

Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".