ZAKON ZA INSPEKCIJATA NA TRUD

^len1

So ovoj zakon se ureduvaat organizacijata i rabotata na Republi~kiot inspektorat za trud (vo natamo{niot tekst: Inspektorat) koj vr{i inspekciski nadzor nad primenata na zakonite n drugnte propisi za rabotni odnosi, vrabotuvawe i za{tita pri rabota i na kolektivnite dogovori, dogovorits za rabota i drugite akti, so koi se ureduvaat i ostvaruvaat pravata, obvrskite i odgovornostite ia rabotnicite i rabotodavcite vo oblasta na rabotnite odnosi, vrabotuvaweto i za{titata pri rabota.

^len2

Kako „raboti na inspekciskiot nadzor", vo smisla na ovoj zakon, se smetaat upravnite i drugi merki, koi vo soglasnost so zakon gi prezemaat inspektorite na trud vo vr{eweto na iispekciskiot nadzor.

Kako „propis", vo smisla na ovoj zakon, se smeta sekoj zakon i podzakonski akt, kolektiven dogovor, dogovor za rabota kako i druga akti na rabotodavecot so koj se utvrdeni pravata, obvrskite i odgovornostite od oblasta na rabotnite odiosi, vrabotuvaweto i za{tita pri rabota.

^len3

Inspektoratot e organ vo sostav na Ministerstvoto za trud i socijalna politika.

So Inspektoratot rakovodi glaven republi~ki inspektor za trud (vo natamo{niot tekst: glaven inspektor).

^len4

Inspektoratot obezbeduva edinstveno sproveduvawe i merkite od oblasta na rabotnite odnosi i za{tita pri rabota i e odgovoren za nivnoto sproveduvawe vo ramkite na svojata nadle`nost.

Inspektoratot se gri`i za unapreduvawe na inspekciskiot nadzor i za stru~no usovr{uvawe na inspektorite.

^len5

Rabotite na inspekciskist nadzor vo ramkige na nadle`nostite na Inspektoratot utvrdeni so zakon, neposredno gi vr{at republi~ki inspektori na trud (vo natamo{niot tekst: inspektor).

Na inspektorot ne mo`e da mu se doverat drugi raboti koi }e bidat pre~ka za vr{ewe na negovata osnovna rabota ili na bilo koj na~in }e mu na{tetat na ugledot i nepristrasnosta vo vr{eweto na negovata funkcija.

^len6

Inspektorot e samostosn vo vr{eweto na inspekciskiot nadzor i vo prezemaweto na upravni i drugi merki utvrdeni so zakon.

^len7

Ovlastuvaweto za vr{ewe inspekciski nadzor inspektorot go doka`uva so legitimacija.

Legitimacijata ia iispektorot ja izdava ministerot za trud i socijalna politika.

Obrazecot na legitimacijata na inspektorot i na~inot na nejzinoto izdavawe go propi{uva ministerot za trud i socijalna politika.

^len8

Za inspektor mo`e da se nazna~i lice koe ima visoka stru~na podgotovka - praven, ma{inski, grade`en, arhitektonski, elektro, tehnolo{ki fakultet i fakultet za za{tita pri rabota i najmalku tri godini rabotno iskustvo vo strukata po diplomiraweto.

^len9

Vo vr{eweto na rabotite na inspekciskiot nadzor, inspektorot e dol`en da postapuva spored propisite na upravnata postapka, osven koga e toa poinaku opredeleno so zakon.

Inspektorot e odgovoren ako propu{ti da izvr{i obvrski ili da prezeme merki, koi po zakonot bil dol`en da gi izvr{i, odnosno prezeme vo postapkata na nadzorot.

Inspektorot ne smee da vr{i vadzor kaj rabotodavecot kade {to toj ili ~len na negovoto potesno semejstvo e sopstvenik ili sosopstvenik, ~len na upravniot odbor, direktor ili kade {to toj ili ~len na negovoto potesno semejstvo imaat materijalen ili drug interss.

^len10

Vo vr{eweto na rabotige na inspekciskiot nadzor, inspektorot e ovlasten, vo sekoe vreme na denot i no}ta, da vleze vo prostoriite na rabotodavecot, bez prethodno najavuvawe i bez ogled na rabotnoto vreme na rabotodavecot.

Vedna{ po vleguvaweto, inspektorot e dol`en, za svoeto prisustvo da go izvesti rabotovodniot organ, odnosno zakonskiot zastapnik ili drug ovlasten rabotnik na rabotodavecot, dokolku istite se prisutni vo prostoriite na rabotodavecot. Otsustvoto na toa lice ne mo`e da bide pre~ka za vr{ewe na inspekciski nadzor.

Rabotodavecot e dol`en, na inspektorot da mu ovozmo`i nepre~eno vr{ewe na nadzorot i na negovo barawe da mu dade odnosno da mu dostavi na opredeleno mesto i vo opredeleno vreme, spisi, akti, informacii i drugi oodatoci, potrebni za vr{ewe na iispekciskiot nadzor.

^len 11

Vo vr{eweto na inspekciskiot nadzor, inspektorot ima pravo da vleguva i da gi pregleduva site rabotni prostorii i rabotni mesta i da napravi uvid vo site delovi na tehni~ko-tehnolo{kiot proces na trudot, na sredstvata za rabota, na za{titnite sredstva i oprema, na uslovite za rabota, na delovnite knigi, ispravite, dogovorite i drugite dokumenti i akti na rabotodavecot.

Vo postapkata na inspekciskiot nadzor, inspektorot e ovlasten da pribira potrebni podatoci i informacii, da zema izjavi od rabotnici, da izdava usmeni i pismeni naredbi i po potreba da pobara asistencija od nadle`en dr`aven organ.

Inspektorot e ovlasten, vo postapkata na inspek-ciskiot nadzor da bara li~ni ispravi (li~na karta, laso{ i sli~no) od licata zateknati na rabota kaj rabotodavecot, koi se dol`ii baranite ispravi da gi dadat na uvid.

Usmenata naredba treba da bide zapisni~ki konstatirana i po istata, vo rok od 24 ~asa, mora da se donese re{enie.

^len 12

Inspektorot mo`e privremeno da zeme dokumentacija na rabotodavecot koja e potrebna za obezbeduvawe na dokazite i utvrduvawe na fakti~kata sostojba vo oblasta za koja se vr{i nadzor.

Odzemenata dokumentacija vo smisla na stav 1 od ovoj ~len mo`e da se zadr`i najmnogu osum dena.

Pri odzemaweto na dokumentacijata, inspektorot }e mu izdade na rabotodavecot potvrda, vo koja e nazna~ena odzemenata dokumentacija i rokot na nejzinoto vra}awe.

^len 13

Inspektorot e dol`en iajmalku edna{ godgaino da izvr{i inspekciski nadzor nad primenata na propisite za rabotni odnosi i za{tita pri rabota kaj rabotodavcite vo oblasta na industrijata, trgovijata, grade`ni{tvoto, zemjodslstvoto, {umarstvoto, soobra}ajot, komunalnite dejnosti, zanaet~istvoto, ugostitelstvoto i vo u~ili{nite i fakultetskite rabotilnici i laboratorii za prakti~na nastava, a kaj drugite rabotodavci, spored programata za rabota, najmalku edna{ vo tri godini.

^len14

Inspektorot e dol`en da sostavi zapisnik za izvr{eniot inspekciski nadzor koj sodr`i podatoci, osobeno za denot i ~asot na inspekciskiot nadzor, rabotodavecot, konstatiranata sostojba i izre~enite merki.

Primerok od zapisnikot za izvr{eniot inspekciski nadzor mu se predava odnosno dostavuva na rabotodavecot.

Inspektorot e dogasen, podatocite za izvr{eniot inspekciski nadzor i za prezemenite merki da gi zapi{e vo knigata za nadzor koja se ~uva kaj rabotodavecot.

Obrazecot na knigata za nadzor i na~iiot na nejzinoto vodewe go propi{uva ministerot za trud i socijalna politika.

^lsn 15

 

 

Inspektorot e dol`en, vo tekot na traeweto i po prestanokot na negovata funkcija, da gi ~uva kako slu`bena tajna site podatoci {to gi doznal pri vr{eweto na nadzorot, ki so propis ili so op{t akt na rabotodavecot se utvrdeni kako dr`avna, voena, slu`bena ili delovna tajna, podatocite za rabotnikot koj ja podnel prijavata za storenite povredi na propisite, kako i podatokot deka nadzorot se prezema i vr{i vrz osnova na prijava.

Rabotodavecot e dol`en, pri vr{eweto na inspekciskiot nadzor, da go predupredi inspektorot za toa {to se smeta vo propisite, odnosno negovite akti za dr`avna, voena, slu`bena i delovna tajna.

^len16

Inspektorot e dol`en da go zeme vo postapka sekoe barawe na rabotnikot zaradi ostvaruvawe, odnosno za{tita na pravata od rabotniot odnos i za{tita pri rabota.

Baraweto od stav 1 na ovoj ~len, rabotnikot mo`e da go podnese pismeno ili da go izjavi usmeno pred inspektorot.

Inspektorot e dol`en, na podnositelot na baraweto, da mu dostavi pismeno izvestuvawe za utvrdenata sostojba.

Inspekciska za{tita, odnosno intervencija vo soglasnost so odredbite na ovoj zakoi mo`e da pobaraat i licata prijaveni na javen oglas zaradi vrabotuvawe.

^len 17

Ako inspektorot utvrdi povreda na propisite nad ~ija primena vr{i nadzor, donesuva re{enie soglasno so zakonot.

^len 18

Koga vo soglasnost so zakon, inspektorot so re{enie }e ja zabrani rabotata na rabotodavecot vo celina, vo negov del koj pretstavuva tehni~ko-tehnolo{ka celina, na oddeleno rabotno mesto ili na orudie za rabota na mehaniziran pogon, }e izvr{i zape~atuvawe na istite.

Zape~atuvaweto na stav 1 na ovoj ~len se ozna~uva so `ig na inspekcijata na trud.

Sodr`inata i formata na `igot ja opredeluva ministerot za trud i socijalna politika.

Zaradi otstranuvawe ia utvrdenite nepravnlnosti i nedostatoci, poradi koi e izre~ena zabraiata za rabota, po pismeno barawe na rabotodavecot, inspektorot }e izvr{i otpe~atuvawe na rabotnite prostorii i mesta, odnosno na orudijata za rabota na mehaniziran pogon.

^len19

Protiv sekoe re{enie na inspektorot mo`e da se izjavi `alba do ministerot za trud i soccjalna politika, vo rok od osum dena od denot na priemot na re{enieto.

Protiv kone~no re{enie na inspektorot so koe e odlo`ena od izvr{uvawe kone~nata odluka na rabotodavecot, protiv koja se vodi spor pred nadle`niot sud, ne mo`e da se povede upraven spor.

^len20

Ako povredata ia propisot pretstavuva prekr{ok ili krivi~no delo, inspektorot e dol`en do nadle`niot organ da podnese barawe, odiosno prijava za poveduvawe na soodvetna postapka.

Organot na koj mu e podneseno baraweto, odnosno prijavata od stav 1 na ovoj ~len e dol`en, za svojata odluka da go izvesti inspektorot.

Koga iispektorot }e utvrdi povreda na propis od nadle`nost na drug organ, dol`en e za toa da go izvesti nadle`niot organ.

^len 21

Vrz osnova na izvestuvawe za smrten slu~aj, kolektivna povreda i pote{ka povreda na rabota, kako i za nedostatoci vo primenata na propisite za za{giga pri rabota koi ja zagrozuvaat ili bi mo`ele da ja zagrozat bezbednosta na rabotnicite pri rabota, inspektorot e dol`en vedna{ da izvr{i uvid na lice mesto zaradi prezemawe na soodvedtni merki.

Upatstvo za vr{ewe na uvid na smrtni slu~ai, kolektivni i pote{ki povredi na rabota, donesuva ministerot za trud i socijalna politika.

Inspektorot e dol`ei da go izvesti glavniot inspektor za sekoj smrten slu~aj, kolektnvna povreda i pote{ka povreda na rabota, vedna{ po nivnoto slu~uvawe.

^len22

So pari~na kazna od 150.000 do 250.000 denari }e se kazni za prekr{ok rabotodavecot ako:

1) go spre~i, odnosno popre~uva inspektorot na trud vo vr{eweto na rabotite na inspekciskiot nadzor (~lenovi 10,11 i 12) i

2) gi otpe~ati zape~atenige rabotni prostorii, rabotni mesta ili orudija za rabota va mehaniziran pogon na rabotodavecot (~len 18 stavovi 1 m 2).

Za prekr{okot od stav 1 na ovoj ~len, }e se kazni odgovornoto lice kaj rabotodavecot so parn~na kazna od 15.000 do 35.000 denari.

Za prekr{okot od stav 1 na ovoj ~len }s se kaznn fizi~ko lice koe samostojno vr{i dejnost ili profesija, so pari~na kazna od 35.000 do 50.000 denari.

Za prekr{okot od stav 1 va ovoj ~len, na odgovornoto lice }e mu se izre~e merkata zabrana na vr{ewe na rabotite i rabotnite zada~i {to gi vr{i, odnosno na dol`nosta, vo traewe od pet meseci do edna godina.

^len23

Ministerot za trud i socijalna politika, vo rok od {est meseci od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, }e gi propi{e:

- obrazecot na legitimacijata ia inspektorot na trud,

- obrazecot na knigata za nadzor i na~inot na nejzino vodewe i ~uvawe,

- upatstvoto za vr{ewe uvid na smrtni slu~ai, kolektivni i pote{ki povredi ia rabota i

- sodr`inata i formata na `igot.

^len24

So denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon prestanuva da va`i Zakonot za inspekcijata na trudot („Slu`ben vesnik na SRM" broj 31/85, 51/88, 23/90,17/ 91 i „Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 32/93), osven odredbite od ~lenovite 16,17,18,19 i 26 stav 3.

^len25

Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo „Slu`bsn vesnik na Rspublika Makedonija".