ZAKON

ZA INDUSTRISKA SOPSTVENOST

I. OSNOVNI ODREDBI

 

^len 1

 

So ovoj zakon se ureduva steknuvaweto i za{titata na pravata od industriskata sopsvenost.

Prava od industriskata sopstvenost se: patent, model i mostra, stokoven i uslu`en `ig i oznaka na poteklo na proizvodot.

 

^len 2

 

Pronajdokot se {titi so patent.

Novata forma na telo, slika i crte` se {titi so model, odnosno so mostra.

Stokovniot i uslu`niot znak se {titi so stokoven, odnosno so uslu`en `ig.

Geografskiot naziv na proizvodot se {titi so oznaka na potekloto na proizvodot.

^len 3

 

Pravata priznati vrz osnova na ovoj zakon, patent model i mostra, stokoven i uslu`en `ig i oznaka na poteklo na proizvodot ne mo`at da se koristat sprotivno na javniot interes utvrden so zakon.

 

^len 4

 

Pronajduva~ite i drugite tvorci ~ii tvorbi se za{titeni so ovoj zakon imaat moralni i materijalni prava na svoite tvorbi, utvrdeni so ovoj zakon.

Pokraj pravata od stav 1 na ovoj ~len, tvorcite imaat i drugi prava utvrdeni so zakon, so drugi op{ti akti i so dogovor.

 

^len 5

 

Moralno pravo na tvorecot e da bide nazna~en kako tvorec vo prijavata i vo ispravite {to se odnesuvaat na patentot, modelot i mostrata.

Ako tvorbata {to se {titi so ovoj zakon e rezultat od tvore~kiot trud na pove}e lica, vo ispravite od stav 1 na ovoj ~len site tie lica se naveduvaat kako tvorci.

Pokraj moralnite prava od stav 1 na ovoj ~len so zakon, so op{t akt i so dogovor mo`at da se predvidat i drugi moralni prava na tvorecot.

 

^len 6

 

Materijalnoto pravo na tvoracot go opfa}a negovoto pravo da ja koristi svojata tvorba, da raspolaga so nea i da ostvaruva pravo na nadomest i da zabrani na treti lica neovlasteno koristewe na tvorbata vo slu~aite i na na~in {to se predvideni so ovoj zakon, so op{t akt i so dogovor.

 

^len 7

 

Rabotite vo vrska so steknuvaweto i za{titata na pravata od industriska sopstvenost gi izvr{uva Zavodot za za{tita na industriska sopstvenost ( vo natamo{niot tekst: Zavodot ).

Zavodot e organ vo sostav na organot na upravata nadle`en za rabotite na razvojot so svojstvo na pravno lice.

 

^len 8

 

Za{tita na pronajdoci, novi formi na telo, sliki i crte`i, stokovni i uslu`ni znaci vo Republika Makedonija se bara so podnesuvawe na soodvetna prijava vo Zavodot.

Zavodot prima i prijavi so koi se bara za{tita na pronajdoci, novi formi na telo, sliki i crte`i, stokovni i uslu`ni znaci vo stopanstvo, ako toa e vo soglasnost so me|unarodnite dogovori i konvencii kon koi pristapila Republika Makedonija.

Za{tita na pronajdoci, novi formi na telo, sliki i crte`i, stokovni i uslu`ni znaci vo Republika Makedonija, mo`e da se bara i so prijava podnesena vo stranstvo ako taa e vo soglasnost so me|unarodnite dogovori i konvencii kon koi pristapila Republika Makedonija. Ovie prijavi gi imaat istite prava kako i nacionalnite prijavi, osven ako so soodvetniot dogovor ili konvencija ne e poinaku odredeno.

Pravno lice, du}an bez svojstvo na pravno lice i gra|anin - dr`avjanin na Republika Makedonija ne mo`e da bara za{tita na pronajdoci vo stranstvo pred istekot na rokot od tri meseci od denot na podnesuvaweto prijava do Zavodot.

Odredbite od ovoj ~len ne se odnesuvaat na doverliv pronajdok.

 

^len 9

 

Stranskite pravni lica i stranskite dr`avjani, vo pogled na za{titata na industriskata sopstvenost vo Republika Makedonija gi u`ivaat istite prava kako i doma{nite pravni lica, odnosno gra|anite-dr`avjani na Makedonija, ako toa proizleguva od me|unarodni dogovori i konvencii ili od primenuvaweto na na~eloto na zaemnost.

Postoeweto na zaemnost go doka`uva liceto koe se povikuva na zaemnosta.

^len 10

 

Vo postapkata pred Zavodot, organite na upravata i sudovite, strankite pravni i fizi~ki lica gi ostvaruvaat pravata od ovoj zakon preku polnomo{nik koj e doma{no pravno lice registrirano za zastapuvawe vo oblasta na industriskata sopstvenost ili dr`avjanin na Republika Makedonija na koj zastapuvaweto vo oblasta na industriskata sopstvenost mu e zanimawe.

^len 11

 

Vo upravanata postapka {to se odnesuva na za{titata na industriskata sopstvenost vo prv stepen re{ava Zavodot.

Protiv prvostepenoto ra{enie doneseno od Zavodot, strankata ima pravo na `alba do organot na upravata nadle`en za rabotite na razvojot.

 

 

 

^len 12

Zavodot e zadol`en na zainteresiranite pravni i fizi~ki lica da gi napravi dostapni svojata dokumentacija i informaciite za pravata so koi se {titat pronajdocite, novite formi na telo, sliki i crte`i, stokovnite i uslu`nite znaci i geografskite nazivi na proizvodite.

 

II. VIDOVI PRAVA

1.Patent

^len 13

 

So patent se {titi pronajdok koj pretstavuva novo tehni~ko re{enie na opredelen tehni~ki problem, nova rastitelna sorta i hibrid, koj e rezultat na tvore~ka rabota, koj e tehni~ki izvodliv i koj mo`e da se primeni vo industriskata ili druga stopanska dejnost.

ne se smetaat za pronajdoci vo smisla na stav 1 od ovoj ~len: nau~nite otkritija, nau~nite teorii, matemati~kite metodi, estetski tvorbi, planovi, principi i metodi vo vrska so vr{ewe umstvena rabota, programi za smeta~i i formi za davawe informacii.

 

^len 14

 

Pronajdokot e nov ako pred podnesuvaweto na baraweto za prijava na patentot, ne bil opfaten so sostojbata vo tehnikata.

Se smeta deka pronajdokot e opfaten so sostojbata vo tehnikata:

1) ako e napraven dostapen na javnosta so objavuvawe, izlagawe, prika`uvawe ili so upotreba na na~in koj na stru~wacite im ovozmo`uva da go primenuvaat pronajdokot i

2) ako su{testveno ne se razlikuva od pronajdocite {to porano se prijaveni ili {to pred podnesuvaweto na prijavata i bile dostapni na javnosta, osven od pronajdocite za koi prijavata e povle~ena pred objavuvaweto na re{enieto so koe se priznava patentot.

Pri ocenuvaweto dali prijaveniot pronajdok e nov ne vlijae faktot {to pronajdokot, vo periodot od najmnogu {est meseci pred denot na podnesuvaweto na prijavata na patent, i stanal dostapen na javnosta bez soglasnost od pronajduva~ot.

 

 

^len 15

Se smeta deka pronajdokot e rezultat od tvore~ka rabota ako re{enieto na tehni~kiot problem za stru~wakot o~evidno ne proizleguva od poznatite sostojbi vo tehnikata.

Se smeta deka pronajdokot mo`e da bide industriski primenet ako predmetot na pronajdokot e tehni~ki izvodliv i mo`e da se proizveduva ili koristi vo stopanstvoto ili drugite dejnosti.

 

^len 16

 

So patent ne mo`e da se za{titi:

1) pronajdok ~ie objavuvawe ili upotreba e sprotivno na zakon ili na moralot i

2) pronajdok na hiru{ka ili dijagnosti~ka postapka ili postapka za lekuvawe koja se primenuva neposredno na `ivo ~ove~ko ili `ivotinsko telo. Ovaa odredba ne se odnesuva na proizvodi, a posebno ne na materii i smesi koi slu`at za primena na edna od ovie metodi.

 

^len 17

 

Dopolnenieto na pronajdok ili usovr{uvaweto na pronajdok mo`e da se za{titi so dopolnitelen patent.

 

2. Model i mostra

^len 18

 

So model se {titi nova nadvere{na forma na opredelen industriski ili zanaet~iski proizvod, odnosno negov del.

So mostra se {titi nova slika ili crte` koj mo`e da se prenese na opredelen industriski ili zanaet~iski proizvod, odnosno na negov del.

So model, odnosno so mostra ne se {titat fotografski i kartografski dela, tehni~ki planovi i skici.

 

 

 

 

^len 19

 

Forma na telo, slikata i crte`ot se novi, vo smisla na ovoj zakon, ako su{testveno se razlikuvaat od onie {to porano se prijaveni i od onie {to pred podnesuvaweto na prijavata i bile dostapni na javnosta, osven od onie za koi prijavata e povle~ena pred objavuvaweto na re{enieto so koe se priznava modelot, odnosno mostrata.

Pri ocenuvaweto dali prijavenata forma na telo, slikata i crte`ot se novi ne vlijae faktot {to tie, vo periodot od najmnogu {est meseci pred denot na podnesuvaweto na prijavata, i stanale dostapni na javnosta bez soglasnost na avtorot.

^len 20

 

So model, odnosno so mostra ne mo`at da se za{titat forma na telo, slika i crte`:

1) ~ie objavuvawe ili upotreba e sprotivna na zakon ili na moralot;

2) koi sodr`at dr`aven ili drug javen grb, zname ili amblem, naziv ili skratenica na nazivot na nekoja zemja ili me|unarodna organizacija, kako i nivna imitacija, osven po odobrenie od nadle`niot organ na odnosnata zemja ili organizacija i

3) koj pretstavuva lik na nekoe lice, osven po soglasnost na toa lice.

Likot na umreno lice mo`e da se za{titi samo po soglasnost od bra~niot drugar, od decata na umreniot i od roditelite na umreniot.

Likot na istoriska ili druga umrena znamenita li~nost mo`e da se za{titi so dozvola od organot na upravata nadle`en za rabotite na op{tata uprava.

3. Stokoven i uslu`en `ig

^len 21

 

So stokoven, odnosno uslu`en `ig ( vo natamo{niot tekst: `ig ) se {titi znak koj vo prometot e namenet za razlikuvawe na stoki, odnosno uslugi od ist ili sli~en vid.

Kako `ig, vo smisla na ovoj zakon, ne se smetaat: pe~at, {tembil i punca ( slu`ben znak za obele`uvawe na skapoceni metali, meri i sli~no ).

 

 

 

 

^len 22

 

So `ig mo`e da se za{titi samo znak koj e podoben za razlikuvawe na stoki, odnosno uslugi vo prometot, kako {to se: slika, crte`, zbor, izraz, viweta, {ifra, kombinacija na tie znaci i kombinacija na boi.

Pri ocenuvaweto dali nekoj znak e podoben za razlikuvawe na stoki, odnosno uslugi vo prometot se zemaat predvid site okolnosti, a osobeno vremeto i obemot na dotoga{nata upotreba na znakot vo prometot na stoki, odnosno uslugi vo republika Makedonija.

 

^len 23

 

Ne mo`e kako `ig da se za{titi znak:

1) ~ie objavuvawe ili upotreba e sprotivna na zakon ili na moralot;

2) koj ne e podoben za razlikuvawe na stoki, odnosno uslugi vo prometot;

3) koj go ozna~uva samo vidot na stokite, odnosno uslugite, nivnata namena, vremeto ili na~inot na proizvodstvoto, kvalitetot, cenata, koli~estvoto, te`inata, imeto na mestoto, odnosno geografskoto poteklo;

4) koj e voobi~aen za ozna~uvawe na opredelen vid stoki, odnosno uslugi;

5) koj so svojot izgled ili sodr`ina mo`e da sozdade zabuna vo prometot, a osobeno da go dovede vo zabluda prose~niot potro{uva~ vo pogled na potekloto, vidot, kvalitetot ili drugite svojstva na stokite, odnosno uslugite;

6) koj sodr`i oficijalni znaci ili punci za kontrola i garancija na kvalitetot ili gi imitira;

7) koj e identi~en so porano za{titen znak na drugo lice za ist ili sli~en vid stoki, odnosno uslugi;

8) koj e sli~en so porano za{titen znak na drugo lice za ist ili sli~en vid stoki, odnosno uslugi, ako taa sli~nost mo`e da go dovede vo zabluda prose~niot potro{uva~;

9) koj sodr`i dr`aven ili drug javen grb, zname ili amblem, naziv ili skratenica na nazivot nekoja zemja ili na me|unarodna organizacija, kako i nivna imitacija, osven po odobrenie od nadle`niot organ na odnosnata zemja ili organizacija i

10) koj pretstavuva lik ili ime na nekoe lice osven po soglasnost na toa lice.

Likot ili imeto na umreno lice mo`e da se za{titi samo po soglasnost od bra~niot drugar, od decata na umreniot i od roditelite na umreniot.

Likot ili imeto na istoriska ili druga umerena znamenita li~nost mo`e da se za{titi so dozvola od organot na upravata nadle`en za rabotite na op{tata uprava.

^len 24

 

Ako `igot se sostoi od zborovi ili bukvi ili od kombinacija na zborovi i bukvi, za{titata gi opfa}a tie zborovi, bukvi i kombinacii, nivnite transkripcii ili transliteracii, napi{ani so koj da bilo tip bukvi, vo koja da bilo boja ili izrazeni na koj i da bilo drug na~in.

 

^len 25

 

@igot koj sodr`i natpisi, zborovi ili kombinacii na bukvi ne go isklu~uva pravoto na drugo lice pod istiot natpis, zborovi ili kombinacii na bukvi da pu{ta vo promet svoi stoki, odnosno uslugi ako tie natpisi , zborovi ili kombinacija na bukvi go pretstavuvaat negovoto ime, firma ili naziv, a koi ne se steknati na nesovesen na~in.

Liceto koe vo vreme na podnesuvaweto na prijava za priznavawe na `ig ima ime, firma, odnosno naziv identi~en so `igot na drugo lice, mo`e da go osporuva toj `ig, za istiot ili sli~en vid stoki, odnosno uslugi, osven ako nositelot na `igot vo momentot na prijavata imal isto ime, firma odnosno naziv.

^len 26

 

Znakot za{titen so `ig ne go isklu~uva pravoto na drugo lice vo prometot da upotrbuva ist ili sli~en znak za obele`uvawe na drug vid stoki, odnosno uslugi.

Edno lice mo`e da bara za{tita na ist znak za pove}e vidovi stoki ili uslugi, kako i za{titata na pove}e razli~ni znaci za ist vid stoki, odnosno uslugi.

^len 27

 

Zdru`enie ili druga asocijacija na pravni i fizi~ki lica mo`e da za{titi opredelen znak kako kolektiven `ig.

Pod uslovite od ovoj zakon, a vo soglasnost so me|unarodnite konvencii koi gi potpi{ala ili kon koi pristapila Republika Makedonija, opredelen znak kako kolektiven `ig mo`e da za{titi i stransko pravno lice.

4. Oznaka na potekloto na proizvodot

 

^len 28

 

So oznaka na potekloto na proizvodot se {titi geografskiot naziv na proizvodot ~ii posebni svojstva prete`no se obusloveni so mestoto, odnosno so podra~jeto na koe e proizveden, ako tie svojstva nastanale po priroden pat, pod vlijanie na podnebjeto ili po~vata ili na voobi~aeniot na~in i postapka za proizvodstvo, odnosno obrabotka.

So oznaka na potekloto na proizvodot mo`e da se za{titi i nazivot na proizvodot koj so dolga upotreba vo prometot stanal op{topoznat kako oznaka deka proizvodot poteknuva od opredeleno mesto ili podra~je.

 

^len 29

 

So oznaka na potekloto na proizvodot ne mo`e da se za{titi geografskiot naziv na proizvodot koj so dolga upotreba vo prometot stanal op{topoznat za obele`uvawe na opredelen vid proizvodi.

 

^len 30

 

Oznaka na potekloto na proizvodot mo`e da se upotrebi za obele`uvawe na prirodni proizvodi, zemjodelski proizvodi, industriski proizvodi, zanaet~iski proizvodi i proizvodi od doma{na rakotvorba.

Geografskite nazivi na potekloto na proizvodot za{titeni so oznaka na potekloto ne mo`at da se pretvorat vo generi~ki i op{topoznati imiwa.

 

^len 31

 

Zavodot po pribaveni mislewa od soodvetni institucii ili organi na upravata ja priznava kako oznaka za potekloto na proizvodot, oznakata koja mora da go sodr`i: geografskiot naziv {to se {titi so oznaka na potekloto na proizvodot, proizvodite {to mo`at da se pu{taat vo promet so opredelena oznaka na potekloto na proizvodot, mestoto, odnosno podra~jeto od koe poteknuva proizvodot {to se pu{ta vo promet so oznaka na potekloto na proizvodot, svojstvata {to proizvodot treba da gi ispolnuva za da mo`e da bide pu{ten vo promet so oznaka na negovoto poteklo, na~inot na obele`uvawe na proizvodot.

 

^len 32

 

Oznakata na potekloto na proizvodot se ustanovuva so upis na geografskiot naziv na proizvodot i na vidot na proizvodot na koj se odnesuva toj naziv vo registarot na oznaki na potekloto na proizvodot.

Oznaka na potekloto na proizvodot mo`e da bide ustanovena i vo korist na stransko pravno lice vrz osnova na me|unarodna spogodba za zaemna za{tita na oznakite na potekloto na proizvodite, {to ja sklu~ila ili kon koja pristapila Republika Makedonija.

 

^len 33

 

Oznakite na potekloto na proizvodot e kolektivno pravo i mo`at da ja koristat pravni i fizi~ki lica koi proizveduvaat ili pu{taat vo promet proizvod za koj e ustanovena oznaka na potekloto na proizvodot i koi, kako ovlasteni korisnici na taa oznaka, se zapi{ani vo registarot na korisnicite na oznaki na potekloto na proizvodot.

Upisot vo registrite od stav 1 na ~len 32 i stav 1 na ovoj ~len gi vr{i Zavodot po slu`bena dol`nost.

^len 34

 

Neovlasteno pravno ili fizi~ko lice ne mo`e da upotrebuva oznaka na potekloto na proizvodot nitu ako na taa oznaka i gi dodade zborovite "od tip", "na na~in" i "po postapka".

 

III. SODR@INA NA PRAVATA

^len 35

Nositel na patent, model ili mostra ima:

1) isklu~itelno pravo da go koristi vo proizvodstvoto za{titen pronajdok, forma na telo, slika ili crte`;

2) isklu~itelno pravo da pu{ti vo promet predmeti izraboteni spored za{titniot pronajdok, forma na telo, slika ili crte`;

3) pravo da raspolaga so patentot, odnosno modelot ili mostrata i

4) pravo da zabrani koristewe na za{titeniot pronajdok, model ili mostra vo proizvodstvoto ili vo promet na treti lica, koi za toa koristewe nemaat negova dozvola.

^len 36

 

Ako patentot e izdaden za postapka, negovoto dejstvo se prostira i vrz proizvodite i materiite neposredno dobieni so taa postapka.

 

^len 37

 

Nositelot na `ig e dol`en da go koristi `igot.

Nositelot na `ig ima isklu~itelno pravo da go koristi `igot vo promet za ozna~uvawe na svoite proizvodi, odnosno uslugi, a korisnikot na kolektivniot `ig - pravo na upotreba na toj `ig vo soglasnost so op{t akt ili dogovor za toj `ig.

Pravoto od stav 2 na ovoj ~len ja opfa}a i upotrebata na `igot na sredstvata za pakuvawe, na katalozite, prospektite, upatstvata, oglasite, fakturite i korespodencijata.

^len 38

 

Ovlasteniot korisnik na oznakata na potekloto na proizvodot ima pravo da ja koristi taa oznaka vo prometot za ozna~uvawe na proizvodite na koi se odnesuva taa oznaka .

Pravoto od stav 1 na ovoj ~len ja opfa}a i upotrebata na oznakata na potekloto na proizvodot na sredstvata za pakuvawe i vo delovnite ispravi, kako i na reklamnite sredstva.

^len 39

 

Pravata od ~lenovite 35 i 37 na ovoj zakon se steknuvaat so priznavawe i so upis na priznaenoto pravo vo registarot na patenti, registarot na modeli i mostri i registarot na stokovni i uslu`ni `igovi, a va`at od denot na podnesuvaweto na uredna prijava.Podnositelot na urednata prijava na patentot, model, mostra ili `ig steknuva privremeno pravo od ~lenovite 35 i 37 na ovoj zakon od denot na nejzinoto podnesuvawe.

Liceto {to }e bide zapi{ano vo registarot na korisnicite na oznaki na potekloto na proizvodot, so denot na zapi{uvaweto, stanuva ovlasten korisnik i so toa steknuva pravo oznakata na potekloto na proizvodot da ja koristi pet godini od denot na upisot.

Pravoto od stav 2 na ovoj ~len mo`e so re{enie na Zavodot po barawe od ovlasteniot korisnik, da se prodol`uva neograni~en broj pati, so toa {to sekoe prodol`uvawe da va`i za slednite pet godini. Prodol`uvawe na va`eweto }e se odobri ako se ispolneti uslovite za steknuvawe pravo da se koristi oznakata na potekloto na proizvodot.

Registrite od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len se javni.

 

^len 40

 

Patentot trae 20 godini, smetaj}i od denot na podnesuvaweto na prijavata za patentot.

Modelot i mostrata traat 10 godini, smetaj}i od denot na podnesuvaweto na prijavata za model ili mostra.

@igot trae 10 godini, smetaj}i od denot na podnesuvaweto na prijavata, so toa {to negovoto va`ewe mo`e da se prodol`uva neograni~en broj pati.

Traeweto na oznakata za potekloto na proizvodot ne e ograni~eno.

Ako dopolnitelen patent stanal osnoven, ne mo`e da trae podolgo otkolku {to bi trael prviot osnoven patent na koj se odnesuva dopolnitelniot patent. So prestanokot na va`eweto na osnovniot patent prestanuva da va`i i dopolnitelniot patent.

 

^len 41

Za steknuvaweto i odr`uvaweto vo va`nost na pravata od ovoj zakon se pla}aat taksi soglasno so zakonot so koj se ureduvaat administrativni taksi, kako i posebni tro{oci.

Vladata na Republika Makedonija donesuva propis so koj se utvrduva visinata na posebnite tro{oci na postapkata i na tro{ocite za davawe informacioni uslugi.

Ako taksata ili tro{ocite na postapkata za proizveduvawe na pravo ne bidat plateni, prijavata }e se otfrli, a vo slu~aj na nepla}awe na taksata ili na tro{ocite za odr`uvawe na va`nost na priznaenoto pravo, toa pravo prestanuva da va`i.

 

 

 

^len 42

 

Priznaenite prava od ~len 40 na ovoj zakon prestavuvaat i pred istekot na rokovite predvideni vo odredbite od toj ~len, i toa:

1) ako nositelot se otka`e od pravoto-naredniot den od denot na predavaweto na podnesokot za otka`uvawe do Zavodot;

2) ako ne se platat propi{anite taksi i tro{oci - naredniot den od denot na istekot na rokot za nivno pla}awe;

3) vrz osnova na sudska odluka, odnosno akt na Zavodot vo slu~aite predvideni so ovoj zakon - so denot opredelen vo taa odluka, odnosno aktot i

4) ako prestanalo pravnoto lice koe e nositel na pravoto, odnosno ako umrelo fizi~koto lice koe e nositel na pravoto - so denot na prestanuvaweto, odnosno smrtta, osven ako toa pravo pominalo vrz pravnite sledbenici na pravnoto lice, odnosno vrz naslednicite na fizi~koto lice.

 

^len 43

 

Ako vo registarot na priznaenite prava e zapi{ana licenca, zalog ili nekoe drugo pravo vo korist na treto lice, nositelot na patent, model ili mostra, odnosno na `ig ne mo`e da se otka`e od svoite prava bez pismena soglasnost od liceto na ~ie ime e zapi{ana licencata, zalogot ili drugo pravo.

Ako nositelot na patent, model ili mostra, odnosno na `ig vo opredeleniot rok ne ja plati propi{anata taksa, a vo registarot e zapi{ana licenca, zalog ili nekoe drugo pravo vo korist na treto lice, Zavodot }e go izvesti toa lice deka taksata ne e platena i deka mo`e da ja plati vo rok od {est meseci od denot na izvestuvaweto i so toa da go zadr`i zapi{anoto pravo.

Vo slu~aj na spor za obezbeduvawe na zapi{anite prava na treto lice, sudot mo`e, ako toa e neophodno za obezbeduvaweto na tie prava, da re{i patentot, modelot ili mostrata odnosno `igot da se prenesat vrz liceto na ~ie ime e zapi{ana licencata, zalogot ili drugo pravo.

 

^len 44

 

Ako `igot prestane da va`i vrz osnova na odredbata od ~len 42 to~ka2 na ovoj zakon, nositelot na `igot ima isklu~itelno pravo da bara, vo rok od edna godina od denot na prestanokot na va`eweto na `igot, `igot povtorno da se registrira na negovo ime za istiot vid stoki ili uslugi.

^len 45

Podnesuvaweto prijava na patent, odnosno prijava na model ili mostra, kako i donesuvaweto re{enie za priznavawe na pravoto na patent, model, odnosno mostra nema vlijanie vrz pravoto na drugo lice da go koristi, bez kakvi i da bilo obvrski, istiot pronajdok, forma na telo, slika ili crte` , ako pred podnesuvaweto na taa prijava, sovesno i nejavno go koristel vo Republika Makedonija toj pronajdok, forma na telo, slika ili crte` ili podgotvil se {to e potrebno za nivno koristewe.

 

IV. POSTAPKA ZA ZA PRIZNAVAWE NA PRAVATA

1. Zaedni~ki odredbi

^len 46

 

Postapkata za priznavawe na patent, model ili mostra, odnosno `ig se poveduva so podnesok koj sodr`i barawe za priznavawe na pravoto i drugi su{testveni sostojki opredeleni so ovoj zakon ( vo natamo{niot tekst: prijava )

Postapkata za priznavawe na pravoto na koristewe na oznaka na potekloto na proizvod se poveduva na barawe od zainteresiranoto pravno ili fizi~ko lice.

Za sekoj pronajdok, nova forma na telo, slika ili crte`, odnosno znak se podnesuva posebna prijava. Edna prijava na patent mo`e da sodr`i i pove}e pronajdoci koi se taka me|usebno povrzani {to da ostvaruvaat edinstvena pronajduva~ka zamisla. Edna prijava na model ili na mostra mo`e da sodr`i pove}e modeli ili mostri koi se primenuvaat na proizvodi rasporedeni vo ista klasa od me|unarodnata klasifikacija za industriskite modeli i mostrite.

Postapka za priznavawe na oznakata na potekloto na proizvodot se poveduva so pismeno barawe za priznavawe za{tita na geografskiot naziv na proizvodot. Baraweto mo`e da go podnese dr`aven organ, edinica na lokalna samouprava ili proizvoditel.

Na prijavata }e se zabele`i denot na nejziniot priem vo Zavodot i za toa na podnositelot na prijavata, po negovo barawe, }e mu se dade potvrda.

 

^len 47

 

Od denot na priemot na uredna prijava na patent, model, mostra ili `ig vo Zavodot podnositelot na prijavata ima pravo na prvenstvo sprema sekoe drugo lice koe za istiot pronajdok, nova forma na telo, slika, crte` ili znak podocna }e podnese prijava.

Pravoto na prvenstvo za prijavite {to dr`avjanite na Makedonija, koi privremeno prestojuvaat vo stranstvo, gi dostavuvaat do Zavodot preku diplomatskite, odnosno konzularnite pretstavni{tva na Republika Makedonija vo stranstvo, odnosno preku diplomatski i konzularni pretstavni{tva na drugi dr`avi koi gi zastapuvaat interesite na Republika Makedonija, se smeta od denot na priem na prijavata vo diplomatskoto, odnosno konzularnoto pretstavni{tvo.

 

^len 48

 

Prijavata na patent ne mo`e da bide dopolnitelno izmeneta so pro{iruvawe na predmetot ~ija{to za{tita se bara.

Vo prijavata na model, mostra ili `ig ne mo`e dopolnitelno su{testveno da se izmeni formata na teloto, slikata, crte`ot ili znakot, ili da se dopolni spisokot na proizvodite, odnosno uslugite.

 

^len 49

 

Liceto koe na oficijalno priznata izlo`ba ili saem od me|unaroden karakter vo Republika Makedonija ili vo nekoja zemja ~lenka na Me|unarodnata unija za za{tita na industriskata sopstvenost izlo`i nekoj pronajdok, nova forma na telo, slika ili crte` ili upotrebi opredelen znak za obele`uvawe na stoki ili uslugi mo`e, vo rok od tri meseci od denot na zatvoraweto na izlo`bata ( saemot ), so prijava da pobara pravo na prvenstvo od prviot den na izlagaweto, odnosno od denot na upotrebata.

Kon prijavata od stav 1 na ovoj ~len mora da se podnese pismena potvrda od nadle`niot organ na zemjata ~lenka na Me|unarodnata unija za za{tita na industriskata sopstvenost deka e vo pra{awe oficijalno priznaena izlo`ba (saem), od me|unaroden karakter, so nazna~uvawe na podatocite za vidot na izlo`bata ili saemot, mestoto na nejzinoto odr`uvawe, denot na otvoraweto i denot na zatvoraweto i za prviot den na izlagaweto, odnosno za denot na upotrebata.

Uverenie deka izlo`bata ili saemot odr`an vo Republika Makedonija e oficijalno priznaena izlo`ba ili saem od me|unaroden karakter izdava Stopanskata komora na Makedonija.

 

 

 

^len 50

 

Na dr`avjaninot na zemja ~lenka na Me|unarodnata unija za za{tita na industriskata sopstvenost, koj vo nekoja zemja ~lenka na taa unija uredno podnel prijava, vo Republika Makedonija }e mu se priznae pravoto na prvenstvo od denot na podnesuvaweto na prijavata, ako toa go pobara, i toa: za patent vo rok od 12 meseci, a za model, mostra ili `ig vo rok od {est meseci, smetaj}i od denot na podnesuvaweto na prvata prijava.

Toj {to e so namera da go koristi pravoto na prvenstvo od stav 1 na ovoj ~len, dol`en e vo prijavata podnesena vo Republika Makedonija vo predvideniot rok, da gi navede site podatoci za prijavata na koja se povikuva i vo rok od tri meseci od denot na podnesuvaweto na baraweto za priznavawe na pravoto na prvenstvo, da prilo`i prepis na prvata prijava, zaverena od nadle`niot organ na zemjata ~lenka na Me|unarodnata unija za za{tita za industriskata sopstvenost, vo koja e podnesena prvata prijava.

 

^len 51

 

So priznavaweto na pravoto na prvenstvo spored ~len 49 na ovoj zakon ne se prodol`uvaat rokovite od ~len 50 na ovoj zakon.

 

^len 52

 

Vo slu~aj na spor vo vrska so povreda na pravoto od prijavata, podnositelot na prijavata mo`e da bara Zavodot da ja zeme prijavata vo postapka vedna{.

Barawe prijavata da se zeme vo postapka vedna{, ne mo`e da se podnese pred istekot na tri meseci od denot na podnesuvaweto na prijavata.

Podnositelot na prijavata za patent mora vo slu~aj na spor od stav 1 na ovoj ~len da postapi soglasno so odredbite od ~len 70 stav 2 i ~len 73 stav 3 na ovoj zakon.

^len 53

Prijavata mora da sodr`i podatoci za podnesitelot na prijavata i za pravoto za koe se bara za{tita.

Prijavata na patent mora da sodr`i i naziv na pronajdokot koj ja odrazuva su{tinata na pronajdokot, kako i ime na pronajduva~ot, odnosno izjava deka pronajduva~ot ne saka da bide naveden vo prijavata.

Prijavata na `igot mora da go sodr`i i znakot koj se saka da se za{titi, so nazna~uvawe na bojata, odnosno kombinacijata na boite, ako se bara za{tita za znak vo boja, kako i spisok na proizvodite, odnosno uslugite ozna~eni i rasporedeni po klasi na Me|unarodnata klasifikacija na proizvodi i uslugi ustanoveni so Ni~anskiot aran`man za Me|unarodnata klasifikacija na proizvodite i uslugite.

 

^len 54

 

Prijavata na patent mora da gi sodr`i i slednive su{testveni sostojki: opis na pronajdokot koj sodr`i prikaz na problemot, podatoci za sostojbata na tehnikata, odnosno dosega{nite re{enija i nivnite nedostatoci i opis na nivnoto re{enie; nazna~uvawe {to e novo vo pronajdokot i {to podnositelot na prijavata bara da se za{titi so patent

( vo natamo{niot tekst: patentno barawe ); kratka sodr`ina na su{tinata na pronajdokot ( vo natamo{niot tekst: apstrakt ); kako i nacrt na pronajdokot ako e potreben. Site sostojki na prijavata na patent moraat da bidat sostaveni vo soglasnost so propisite {to se donesuvaat vrz osnova na ovoj zakon.

Pronajdokot mora da bide opi{an na dovolno jasen i celosen na~in, taka {to stru~wakot od opredelena oblast da mo`e da go primeni.

Podnositelot na prijavata na patentot e dol`en vo opisot na pronajdokot podrobno da navede barem eden na~in za ostvaruvawe na

pronajdokot ~ija{to za{tita se bara.

 

^len 55

 

Prijavata na model i mostra mora da gi sodr`i i slednite su{testveni sostojki: opis na teloto, odnosno na slikata ili crte`ot i fotografija ili nacrt na formata na teloto, odnosno na slikata ili crte`ot.

Opisot na teloto, odnosno na slikata, crte`ot, fotografijata ili nacrtot na formata na teloto moraat da bidat takvi {to da mo`e da se vidi vo {to se sostoi novinata za koja se bara za{tita.

 

^len 56

 

Kon prijavata na kolektiven `ig se prilaga op{t akt ili dogovor za kolektivniot `ig.

Op{tiot akt, ili dogovor od stav 1 na ovoj ~len mora da sodr`i: firma, odnosno naziv na podnositelot na prijavata i naziv na organot, odnosno liceto ovlasteno da go pretstavuva podnositelot, odredbi za izgledot na znakot i za proizvodite odnosno uslugite na koi se odnesuva znakot, odredbi za toa koj ima pravo na upotreba na kolektivniot `ig i pod koi uslovi, odredbi za pravata i obvrskite na korisnicite na kolektivniot `ig vo slu~aj na povreda na `igot, odredbi za merkite i posledicite vo slu~aj na povreda na `igot, kako i odredbi za merkite i posledicite vo slu~aj na nepridr`uvawe kon odredbite od op{tiot akt ili dogovor.

 

^len 57

 

Prijavata se smeta kako uredna vo prethodnata postapka:

1) ako se plateni soodvetnite taksi za prijava, soglasno so ~len 41 na ovoj zakon;

2) ako e podnesena posebna prijava vo smisla na ~len 46 stav 3 na ovoj zakon i

3) ako gi sodr`i site soodvetni podatoci i su{testveni sostojki predvideni vo ~len 53, ~len 54 stav 1, ~len 55 stav 1 i vo ~len 56 stav 1 na ovoj zakon.

^len 58

 

Pod priemot na prijavata, Zavodot ispituva dali e taa uredna vo smisla na ~len 57 na ovoj zakon.

Ako utvrdi deka prijavata ne e uredna, Zavodot pismeno, so naveduvawe na pri~inite, }e go povika podnositelot na prijavata da gi otstrani site nedostatoci, vo rok koj ne mo`e da bide podolg od dva meseci, smetaj}i od denot na dostavuvaweto na pokanata.

Na barawe od podnositelot na prijavata, rokot od stav 2 na ovoj ~len Zavodot mo`e od opravdani pri~ini da go prodol`i najdolgo u{te za dva meseci.

Za site prijaveni dovedeni vo uredna sostojba vo rokovite od stav 2 i 3 na ovoj ~len }e se priznae pravoto na prvenstvo na prvata prijava.

 

^len 59

 

Ako podnositelot na prijavata vo opredeleniot rok ne gi otstrani site nedostatoci {to bil dol`en da gi otstrani spored ~len 58 stav 2 na ovoj zakon, pa poradi toa ne mo`e da se postapi po prijavata, prijavata so zaklu~ok }e se otfrli.

 

^len 60

 

Ako prijavata e uredna vo smisla na ~len 57 na ovoj zakon, se ispituva dali se ispolneti uslovite za priznavawe na pravoto za koe e pobarana za{tita.

^len 61

 

Novinata na prijaveniot znak se ispituva samo vo odnos na porano za{titen znak vo Republika Makedonija.

 

^len 62

 

Najdocna vo rok od dvanaeset meseci od denot na podnesuvaweto na prijavata na patent mo`e vo tekot na postapkata za priznavawe na pravoto, prijavata da bide pretvorena vo prijava na model i obratno. Podnositelot na prijavata e dol`en kon baraweto za pretvorawe na prijavata da dostavi prijava na model, odnosno na patent. Takvata prijava go u`iva pravoto na prvenstvo na prvobitnata prijava na patentot, odnosno na modelot.

 

^len 63

 

So re{enie }e mu se priznae patentot, modelot ili mostrata, odnosno `igot na podnositelot koj prv podnel soodvetna prijava.

Vo postapkata za priznavawe na pravo, podnositelot koj prv podnel prijava {to gi ispolnuva uslovite za priznavawe za patentot se smeta kako pronajduva~, odnosno kako negov praven sledbenik, a podnositelot koj prv podnel prijava {to gi ispolnuva uslovite za priznavawe na model ili mostra - kako avtor na formata na teloto, crte`ot ili slikata, odnosno kako negov praven sledbenik, osven ako vo prijavata ne e navedeno poinaku, odnosno ako so odluka na nadle`niot sud ne e utvrdeno poinaku.

 

 

 

^len 64

 

Ako pove}e lica zaedni~ki podnesat prijava na patent, model ili mostra, so re{enie }e mu se priznae svojstvoto nositel na patent, odnosno svojstvoto nositel na model ili mostra na sekoj od podnositelite na prijavata.

So re{enieto od stav 1 na ovoj ~len ne mo`at da se utvrdat me|usebnite prava na podnositelite na prijavata na patent, odnosno model ili mostra.

 

^len 65

 

Re{enie za odbivawe, odnosno re{enie za delumno usvojuvawe na baraweto za priznavawe na pravo, Zavodot ne mo`e da donese ako prethodno, po pismen pat, ne go zapoznal podnositelot na prijavata so pri~inite poradi koi ne mo`e da se priznae baranoto pravo, odnosno ne mo`e da go priznae pravoto vo baraniot obem i ako ne go povikal podnositelot na prijavata vo primeren rok da se izjasni za tie pri~ini, odnosno podnesenoto barawe da go izmeni ili dopolni.

Rokot od stav 1 na ovoj ~len mo`e na obrazlo`eno barawe od podnositelot na prijavata, da se prodol`i do {est meseci.

 

^len 66

 

Re{enie za priznavawe na pravo se donesuva:

1.) za patent - vo granicite na postavenite patentni barawa;

2.) za model ili mostra - vo granicite na istaknatite karakteristiki vo prilo`eniot opis na fotografijata ili nacrtot i

3.) za `ig - vo granicite na predlo`eniot znak i prilo`eniot spisok na stoki, odnosno uslugi.

 

^len 67

 

So re{enieto od ~len 66 na ovoj zakon se opredeluva obemot na priznaenata za{tita, i toa:

1.) za patenti - spored usvoenite patentni barawa;

2.) za modeli ili mostri - spored usvoenata forma na teloto, odnosno spored usvoenata slika ili crte`, prika`an na usvoeniot opis i fotografija ili na nacrt i

3.) za `igovi - spored usvoeniot znak i spisokot na stokite, odnosno uslugite.

 

^len 68

 

Priznaenoto pravo so koe se {titi pronajdok, nova forma na telo, slika i crte` i stokoven i uslu`en znak, podnesenata prijava na patent, model, mostra i `ig, kako i pravoto na koristewe na oznaka na potekloto na proizvodot, Zavodot go zapi{uva vo soodvetniot registar.

Vo registarot od stav 1 na ovoj ~len se zapi{uvaat podatoci za nositelot na pravoto, podnositelot na prijavata, a osobeno: prezime i ime, odnosno firma ili naziv; zanimawe, odnosno predmet na raboteweto, adresa, odnosno sedi{te; ime na pronajduva~ot, odnosno na avtorot; datum na podnesuvaweto na prijavata; pravoto na prvenstvo; datum na objavuvaweto na prijavata, odnosno na re{enieto za priznavawe na pravoto i datumot na registriraweto.

Vo registarot se zapi{uvaat site podocne`ni promeni {to se odnesuvaat na nositelot na pravoto i na samoto pravo (deklaratorna odluka, prenesuvawe na pravoto, dogovorna licenca, prisilna licenca, zalog, oglasuvawe na re{enieto kako ni{tovno, prestanok na pravoto i drugo.).

Funkcionerot koj rakovodi so organot na upravata nadle`en za rabotite na razvojot, po pribaveno mislewe od soodvetnite organi na upravata, donesuva propisi so koi poblisku se ureduva koi podatoci se vnesuvaat vo registarot, koi podatoci gi sodr`i ispravata od ~len 69 stav1 na ovoj zakon, koi podatoci se objavuvaat vo slu`benoto glasilo na Zavodot, spored odredbata od ~len 70 stav 1 na ovoj zakon, kako i propisite so koi poblisku se ureduvaat pra{awata vo vrska so postapkata za priznavawe na pravoto.

^len 69

 

Po izvr{eniot upis na pravoto vo soodvetniot registar, na nositelot na pravoto mu se izdava isprava koja sodr`i podatoci za priznaenoto pravo za nositelot na pravoto, za pravoto na prvenstvo, za upisot vo registarot, za objavuvaweto na re{enieto za priznavawe na pravoto i izdavawe na ispravata, kako i drugite propi{ani podatoci.

Podatocite za pravoto so koe se {titi industriskata sopstvenost, {to e zapi{ano vo registarot, se objavuvaat vo slu`benoto glasilo na Zavodot.

Za sekoj za{titen pronajdok se izdava poseben patenten spis.

 

2.Posebni odredbi na postapkata za priznavawe na patent

Patent

^len 70

 

Podatocite od prijavata na patentot i apstraktot so nacrt se objavuvaat vo slu`benoto glasilo na Zavodot po istekot na 18 meseci od denot na podnesuvaweto na prijavata, odnosno od denot na pobaranoto pravo na prvenstvo. Po objavuvawe vo slu`benoto glasilo na Zavodot, prijavata vo celost e dostapna na sekoe zainteresirano lice.

Podnositelot na prijavata na patent mo`e da podnese barawe prijavata da se objavi i pred istekot na rokot od stav 1 na ovoj ~len, no prijavata ne mo`e da se objavi pred istekot na rokot od tri meseci od denot na nejzinoto podonesuvawe do Zavodot.

 

^len 71

Ako prijavata na patent e o~igledno sprotivna na odredbite na ~lenovite 13 i 16 na ovoj zakon, so prijavata na patent }e se postapi vo smisla na ~len 65 na ovoj zakon.

 

^len 72

 

So denot na objavuvaweto na podatocite od prijavata i apstraktot vo slu`benoto glasilo na Zavodot, se priznava patent koj se zapi{uva vo patentniot registar.

Zavodot izdava isprava za priznavawe na patent ako podnositelot na prijavata gi plati taksite i tro{ocite za izdavawe na patentniot spis vo predvideniot rok.

^len 73

 

Najdocna do istekot na devettata godina od traweto na patentot nositelot na patentot ili sopstvenikot na isklu~itelnite prava od patentot, dol`en e vo Zavodot da dostavi pismen dokaz deka patentiraniot pronajdok gi ispolnuva site barawa po odredbite od ~lenovite 13, 14 i 15 na ovoj zakon.

Ako nositelot na patentot ili sopstvenikot na isklu~itelnoto pravo ne postapi soglasno so stav 1 na ovoj ~len va`nosta na odnosniot patent prestanuva najdocna po denot na istekot na desetata godina na va`nosta.

Nositelot na patentot, odnosno sopstvenikot na isklu~itelnoto pravo na patentot dokazite od stav 1 na ovoj ~len e dol`en da gi dostavi i koga treto lice tu`i poradi povreda na pravata od patentot. Vo toj slu~aj, Zavodot }e izdade po itna postapka edno od re{enijata od ~len 75 na ovoj zakon.

^len 74

 

Za dokaz od ~len 73 na ovoj zakon se smeta eden od slednite dokumenti:

1) priznat patent za identi~en pronajdok koj po izvr{eno detalno ispituvawe go priznal nekoj dr`aven ili me|unaroden patenten zavod, koj spored ~len 32 od Konvencijata za sorabotka na podra~jeto na patenti, ima status na me|unarodna institucija za prethodno ispituvawe ili drug patenten zavod so koj e sklu~en soodveten dogovor;

2) stru~en izve{taj za ispituvawe na novinata na pronajdokot koj go izdala nekoja institucija koja, spored ~len 16 od Konvencijata za sorabotka na podra~jeto na patentite, ima status na me|unarodna institucija za sobirawe na podatoci, ili drug patenten zavod so koj e sklu~ena soodvetna spogodba.

^len 75

 

Vrz osnova na dostaveniot dokaz Zavodot utvrduva vo koja mera sodr`inata i obemot na patentnoto barawe za soodvetniot pronajdok gi ispolnuva site uslovi od ~lenovite 13, 14 i 15 na ovoj zakon, i }e izdade edno od slednite re{enija:

1) ra{enie deka pronajdokot po baraniot patent gi ispolnuva site uslovi od ~lenovite 13, 14 i 15 na ovoj zakon i deka na tie uslovi vo celost odgovara patentnoto barawe, ili patentnite barawa;

2) re{enie deka pronajdokot samo delumno gi ispolnuva uslovite od ~lenovite 13, 14 i 15 na ovoj zakon i so koe se dava ograni~ena ponatamo{na va`nost na patentnoto barawe, ili patentnite barawa vo obem vo koj gi ispolnuva uslovite;

3) re{enie za oglasuvawe na ni{tovniot koga pronajdokot od denot na podnesuvaweto na patentnata prijava ne gi ispolnuva uslovite za patentna za{tita.

^len 76

 

Odredbite od ~lenovite 73, 74 i 75 na ovoj zakon ne se primenuvaat za patent koj po izvr{enoto potpolno ispituvawe go priznal patent zavod koj spored ~len 32 od konvencijata za sorabotka na podra~jeto na patenti ima status na me|unarodna institucija za prethodno ispituvawe, ako toj patent vo Republika Makedonija va`i vrz osnova na prijava podnesena vo stranstvo vo soglasnost so ~len 8 stav 3 na ovoj zakon.

^len 77

 

Odredbite na ~len 46 do 76 na ovoj zakon se primenuvaat i vo postapkata za priznavawe na dopolnitelen patent, odnosno na patent za doverliv pronajdok, ako so odredbite na ovoj zakon {to se odnesuvaat na priznavaweto na tie patenti ne e opredeleno poinaku.

Dopolnitelen patent

^len 78

 

Ako podnositelot na prijavata na patent, odnosno nositelot na patent, go dopolni i usovr{i pronajdokot za koj podnel prijava na patent ili mu e priznaen patentot (vo natamo{niot tekst: osnovna prijava na patent, odnosno osnoven patent), za izvr{enoto dopolnenie, odnosno usovr{uvawe mo`e da bara dopolnitelen patent.

Ako so ovoj zakon ne e opredeleno poinaku, so otka`uvawe od osnovnata prijava na patent se zapira postapkata po dopolnitelnata prijava na patent.

^len 79

 

Na barawe od nositelot na patentot, Zavodot so re{enie }e utvrdi deka dopolnitelniot patent stanal osnoven, ako re{enieto za priznavawe na osnoven patent e oglaseno za ni{tovno ili ako patentot prestanal da va`i.

Predlogot za utvrduvawe deka dopolnitelniot patent stanal osnoven se podnesuva vo rok od tri meseci, od denot na pravosilnosta na re{enieto za oglasuvawe na osnovniot patent kako ni{toven, odnosno od denot na prestanuvaweto na negovoto va`ewe.

 

^len 80

 

Ako eden ili pove}e dopolnitelni patenti stane osnoven, drugite dopolnitelni patenti mo`at, po barawe od nositelot na patentot, da se vrzat za toj nov osnoven patent kako dopolnitelni.

Patent za doverliv pronajdok

^len 81

 

Prijavata za priznavawe na pronajdocite na doma{ni pravni i fizi~ki lica {to se odnesuvaat na odbranata, se smetaat doverlivi i se podnesuvaat do organot na upravata nadle`en za rabotite na odbranata.

 

^len 82

 

Ako organot na upravata nadle`en za rabotite na odbranata vo postapkata za ispituvawe na podnesenata prijava utvrdi deka pronajdokot ne e doverliv, prijavata }e ja dostavi do Zavodot.

Ako Zavodot vo postapkata za ispituvawe na prijavata na patent utvrdi deka e vo pra{awe doverliv pronajdok, prijavata }e mu ja otstapi na organot na upravata nadle`en za rabotite na odbranata.

^len 83

 

Ako organot na upravata nadle`en za rabotite na odbranata po izdavaweto na patentot za doverliv pronajdok utvrdi deka pronajdokot prestanal da bide doverliv, celiot predmet koj se odnesuva na toj patent }e go dostavi do Zavodot. Po priemot na predmetot Zavodot go zapi{uva patentot vo registarot na patenti i na nositelot na patentot mu izdava patentna isprava i gi objavuva podatocite za patentot vo smisla na ~len 69 stav2 na ovoj zakon.

^len 84

 

Organot na upravata nadle`en za rabotite na odbranata ima isklu~ivo pravo da go koristi doverliviot pronajdok i da raspolaga so toj pronajdok.

Za doverliv pronajdok za{titen so patent, na pronajduva~ot mu pripa|a ednokraten nadomest, bez ogled na toa dali pronajdokot se iskoristuva za potrebite na odbranata i vo koj obem.

Visinata na nadomestot od stav 2 na ovoj ~len spogodbeno ja utvrduvaat podnositelot na prijavata i organot na upravata nadle`en za rabotite na odbranata. Ako ne postigne spogodba, podnositelot na prijavata na patentot vo vonprocesna postapka mo`e od nadle`niot sud da bara toj da ja utvrdi visinata na nadomestot.

 

^len 85

 

Doverliv pronajdok ne se objavuva.

Za{tita na doverliviot pronajdok vo stranstvo, doma{nite pravni i fizi~ki lica mo`at da baraat samo po odobrenie od organot na upravata nadle`en za rabotite na odbranata.

 

^len 86

 

Odredbite na ~lenovite 81 do 85 na ovoj zakon soobrazno se primenuvaat na prijavata na patent za priznavawe na pronajdoci na doma{ni pravni i fizi~ki lica, koi se od interes za bezbednosta na dr`avata.

Za re{avawe po prijavata od stav 1 na ovoj ~len e nadle`en organot na upravata nadle`en za vnatre{ni raboti.

 

^len 87

 

Vladata na Republika Makedonija propi{uva koi pronajdoci se smetaat doverlivi vo smisla na ~lenovite 81 i 86 stav 1 na ovoj zakon, kako i na~inot za priznavawe na patent za takvite pronajdoci.

V. PRESTANOK NA PATENT NA @IG VO SLU^AJ NA NEKORISTEWE

 

^len 88

 

Ako so prisilna licenca ne mo`ela da se postigne celta poradi koja licencata bila izdadena, po barawe na zainteresirano pravno ili fizi~ko lice, a po prethodno pribaveno mislewe od organot na upravata nadle`en za oblasta vo koja pronajdokot treba da se primeni, mo`e da se donese re{enie za prestanok na patentot.

Baraweto za prestanok ne mo`e da se podnese pred istekot na dve godini od denot na davaweto na prvata prisilna licenca.

 

^len 89

 

Ako nositelot na `ig bez opravdana pri~ina ne go koristi `igot za ozna~uvawe na proizvodite, odnosno uslugite na koi toj se odnesuva podolgo od pet godini od denot na upisot na `igot vo registarot, odnosno od denot koga `igot bil posleden pat koristen, po barawe na zainteresirano lice mo`e da se donese re{enie za prestanok na toj `ig. Vo postapkata po baraweto za prestanok na `ig nositelot na `igot e dol`en da doka`e deka go koristi.

Pravoto na kolektiven `ig mo`e da prestane i ako toj se upotrebuva sprotivno na op{tiot akt ili dogovor za kolektiven `ig.

 

^len 90

 

Patentot, odnosno `igot prestanuva da va`i so denot na pravosilnosta na re{enieto za prestanok na patentot odnosno na `igot, {to go donesuva Zavodot.

 

 

VI. OGLASUVAWE ZA NI[TOVNO RE[ENIE ZA PRIZNAVAWE NA PRAVATA OD INDUSTRISKATA SOPSTVENOST

 

^len 91

 

Re{enieto za priznavawe na pravoto so koe se {titi pronajdokot, nova forma na telo, slika i crte`, odnosno stokoven ili uslu`en znak }e se oglasi za ni{toven ako se utvrdi deka ne postoele uslovi predvideni so ovoj zakon za priznavawe na toa pravo.

 

^len 92

 

Re{enieto za priznavawe na pravoto so koe se {titi pronajdok, nova forma na telo, slika i crte`, odnosno stokoven ili uslu`en znak mo`e da se oglasi za ni{tovno za seto vreme na traewe na za{titata, i toa po slu`bena dol`nost, na predlog od zainteresiranoto lice ili na predlog na javniot obvinitel.

Kon predlogot da se oglasi za ni{tovno re{enieto od stav 1 na ovoj ~len }e se podnesat potrebnite dokazi.

 

^len 93

 

Ako podnositelot na predlogot se otka`e vo tekot na postapkata od svojot predlog da se oglasi za ni{tovno re{enieto za priznavawe na pravoto so koe se {titi pronajdok, nova forma na telo, slika i crte`, odnosno stokoven ili uslu`en znak, Zavodot mo`e da ja prodol`i postapkata po slu`bena dol`nost ili na barawe na nositelot na toa pravo.

 

VII. SUDSKA ZA[TITA

1.Za{tita na pravata od industriskata sopstvenost

^len 94

 

Liceto koe }e go povredi pravoto od prijaven ili za{titen pronajdok, model, mostra ili `ig ili neovlasteno koristi oznaka za poteklo na proizvodot, odgovara za {teta spored op{tite pravila za nadomestuvawe na {tetata.

Liceto ~ie{to pravo e povredeno mo`e, pokraj nadomest na {tetata, da bara na liceto {to go povredilo negovoto pravo da mu se zabrani natamo{no vr{ewe na dejstvieto so koe se pravi povreda i presudata so koja se utvrduva povredata da se objavi vo javnite glasila na tro{ok na tu`eniot.

Ako predmet na povredata e prijaven ili za{titen pronajdok koj se odnesuva na postapka za izrabotka na nova materija, }e se smeta deka sekoja materija od ist sostav e izrabotena spored za{titenata postapka dodeka ne se doka`e sprotivnoto. Tovarot na doka`uvaweto pa|a vrz licata {to proizveduvaat takva materija, so toa {to mora da se vodi smetka za nivniot zakonski interes vo vrska so ~uvaweto na proizvodstvenata tajna.

 

^len 95

 

Kako povreda na pravata so koi se {titi industriskata sopstvenost se smeta sekoe neovlasteno koristewe vo proizvodstvoto i vo prometot na za{titen pronajdok, forma na telo, slika ili crte`, odnosno vo prometot na za{titen znak ili geografski naziv na proizvod, ili neovlasteno raspolagawe so patent, model ili mostra, `ig ili oznaka na potekloto na proizvod.

Kako povreda na model, mostra, `ig i oznaka na potekloto na proizvod se smeta i nivnoto imitirawe.

Imitirawe vo smisla na stav 2 na ovoj ~len postoi ako prose~niot kupuva~ na stoki, odnosno prose~niot korisnik na uslugi, bez ogled na vidot na stokite odnosno uslugite, mo`e da ja sogleda razlikata samo ako obrne posebno vnimanie,odnosno ako `igot ili znakot pretstavuvaat prevod ili transkripcija odnosno transliteracija na `igot.

 

^len 96

 

Tu`ba protiv povreda na pravata od ~lenovite 35 i 37 na ovoj zakon mo`e da podnese podnositelot na prijavata, nositelot na pravoto, ovlasteniot korisnik na oznakata za potekloto na proizvodot, kako i steknuva~ot na isklu~itelna licenca.

Postapkata poradi povreda na pravoto od prijavata, sudot mo`e da ja prekine do donesuvawe na odluka za priznavawe na baranoto pravo od Zavodot.

Ako so tu`bata koja se odnesuva na povreda na pravoto na patent, tu`itelot ne podnel barawe, za dostavuvawe na soodveten pismen dokaz, soglasno so ~len 73 stav 3 na ovoj zakon, sudot mo`e da go opredeli rokot vo koj mora da se podnese takvo barawe, ako baraweto ne bide podneseno vo opredelen rok, tu`bata }e se otfrli.

^len 97

 

Ako kolektivniot `ig se upotrebi neovlasteno, korisnikot na kolektivniot `ig mo`e so tu`ba kaj nadle`niot sud da bara zabrana na natamo{noto vr{ewe na dejstvieto so koe se pravi povreda, a nadomest na storenata {teta i javno objavuvawe na pravosilnata presuda na tro{ok na tu`eniot.

Ako korisnikot na kolektivniot `ig, vo rok od edna godina od denot na storenata povreda, ne podnese tu`ba, mo`e da podnese nositelot na kolektivniot `ig.

^len 98

 

Tu`ba za povreda na pravata od industriska sopstvenost, mo`e da se podnese vo rok od tri godini od denot koga tu`itelot doznal za povredata i za storitelot.

^len 99

 

Postapkata po tu`bata poradi povreda na pravata od industriska sopstvenost e itna.

2. Osporuvawe na pravoto na patent, model, mostra i `ig

^len 100

 

Pronajduva~ot, negoviot naslednik ili drug praven sledbenik mo`e so tu`ba kaj nadle`niot sud da bara za seto vreme na traeweto na patentot sudot da go oglasi za nositel na patentot, ako patentot e izdaden na ime na lice koe ne e pronajduva~, negov naslednik ili drug praven sledbenik.

Avtorot na mostra ili model, negoviot naslednik ili drug praven sledbenik mo`e so tu`ba kaj nadle`niot sud da bara da se otpovika pravoto na mostra ili model i sudot da go oglasi za nositel na pravo, ako toa mu e priznaeno na lice koe ne e avtor, naslednik na avtorot ili drug negov praven sledbenik.

^len101

 

Pravno ili fizi~ko lice mo`e so tu`ba da bara od nadle`niot sud da utvrdi deka znakot {to go upotrebuva vo prometot za obele`uvawe na svoite stoki, odnosno uslugi e identi~en ili sli~en so `igot {to go upotrebuva drugo pravno ili fizi~ko lice za obele`uvawe na svoite stoki, odnosno uslugi od ist ili sli~en vid i deka toj znak bil op{to poznat kako obele`je na stokite odnosno uslugite na tu`itelot u{te pred tu`enikot da podnese prijava za `igot. Tu`itelot mo`e da bara sudot so svoja odluka da go oglasi nego za nositel na `igot.

Osporuvaweto spored odredbata od stav 1 na ovoj ~len sudot nema da go uva`i ako tu`eniot - nositelot na `igot doka`e deka u{te pred podnesuvaweto na prijavata go upotrebuval sporniot znak za ist ili sli~en vid na stoki, odnosno uslugi i toa isto tolku kolku i tu`itelot ili podolgo otkolku tu`itelot.

Tu`bata od stav 1 na ovoj ~len ne mo`e da se podnese po istekot na pet godini od denot na upisot na `igot vo registarot na `igovi.

 

^len 102

 

Vo rok od tri meseci od denot na dostavuvaweto na pravosilnata sudska odluka so koja e usvoeno tu`benoto barawe od ~lenovite 100 i 101 na ovoj zakon, tu`itelot mo`e da bara da se zapi{e vo soodvetniot registar kako nositel na patent, model, mostra odnosno `ig i zatoa da mu se izdade soodvetna isprava.

Ako liceto na koe mu e usvoeno tu`benoto barawe vo rokot od stav 1 na ovoj ~len ne podnese barawe da se zapi{e vo soodvetniot registar kako nositel na pravoto {to mu e priznaeno, zapi{anoto pravo }e se bri{e od toj registar.

^len 103

Pravata {to treto lice gi pribavilo od porane{niot nositel na pravata od ~len 102 na ovoj zakon va`at i sprema noviot nositel na pravata, ako bile zapi{ani vo soodveten registar ili uredno prijaveni za zapi{uvawe pred zabele`uvaweto na sporot.

3. Spor za priznavawe na avtorstvo

^len 104

 

Pronajduva~ot odnosno avtorot mo`e so tu`ba kaj nadle`niot sud da bara da bide naveden vo prijavata i vo site ispravi, soglasno so ~len 5 od ovoj zakon.

So smrtta na pronajduva~ot odnosno na avtorot, pravoto na podnesuvawe tu`ba preminuva vrz negovite naslednici.

 

^len 105

 

Pokraj baraweto od ~len 104 na ovoj zakon, tu`itelot mo`e da istakne barawe pravosilnata presuda, donesena vo sporot so koja se priznava za pronajduva~, odnosno avtor, javno da se objavi na tro{ok na tu`eniot kako i barawe na nadomest na nematerijalnata {teta.

 

^len 106

 

Tu`bata od ~lenovite 104 i 105 na ovoj zakon mo`e da se podnese od denot na podnesuvaweto na prijavata, kako i za seto vreme na traewe na patentot odnosno na modelot ili mostrata.

VIII.PRENESUVAWE NA PRAVO I OTSTAPUVAWE NA KORISTEWE NA PRAVOTO

1. Prenesuvawe na pravo

 

^len 107

 

Nositelot na patent, model ili mostra, odnosno `ig mo`e, pod uslovite predvideni so ovoj zakon i so drugi propisi, svoeto pravo so dogovor da go podnese vrz drug, vo celina ili delumno.

Odredbata od stav 1 na ovoj ~len se odnesuva i na podnositelot na prijavata.

Pravoto na kolektiven `ig i pravoto na koristewe na za{titena oznaka na potekloto na proizvodot ne mo`at da se prenesuvaat.

 

^len 108

 

Dogovorot za prenesuvawe na pravata od ~len 107 na ovoj zakon mora da bidat sostaven vo pismena forma.

Dogovorot od stav 1 na ovoj ~len po barawe na edna od dogovorenite strani se zapi{uva vo soodveten registar koj se vodi vo Zavodot.

Dogovorot koj ne e sostaven vo pismena forma i koj ne e zapi{an vo soodveten registar ne proizveduva pravno dejstvo.

 

 

2. Dogovor za licenca

^len 109

 

Dogovornoto otstapuvawe na koristeweto na patent, model ili mostra, odnosno na `ig se vr{i so sklu~uvawe na dogovor za licenca spored odredbite na ovoj zakon i na drugi propisi.

Dogovorot za licenca mora da bide sostaven vo pismena forma.

Odredbata od stav 1 na ovoj ~len se odnesuva i na podnositelot na prijavata na patent, model ili mostra odnosno `ig.

Ako prijavata na patent, model ili mostra podnele pove}e pove}e lica ili ako patentot, modelot ili mostrata se priznati na ime i pove}e lica, za davawe na dogovorena licenca e potrebna soglasnost od site tie lica.

Kolektivniot `ig ne mo`e da bide predmet na licenca.

 

^len 110

 

Pravoto da se koristi `ig mo`e da se otstapi samo ako istovremeno se otstapuva i tehnologijata koja go obezbeduva istiot kvalitet na stokite i uslugite ili ako steknuva~ot na licenca na `ig ve}e raspolaga so takva tehnologija.

Dogovorot sklu~en sprotivno na oredbata od stav 1 na ovoj ~len ne proizveduva pravno dejstvo.

^len 111

 

Dogovorot za licenca sodr`i osobeno: vreme na traewe na licencata, obem na licencata, nazna~uvawe dali licencata e isklu~itelna, kako i visinata na nadomestot za otstapenoto koristewe na pravoto, ako nadomestot e dogovoren.

Dogovorot od stav 1 na ovoj ~len po barawe na edna od dogovorenite strani se zapi{uva vo soodveten registar koj se vodi vo Zavodot.

Dogovorot za licenca koj ne e zapi{an vo registarot od stav 2 na ovoj ~len ne prizveduva pravno dejstvo.

^len 112

 

Vo dogovorot za licenca ni{tovno e sekoja odredba koja na korisnikot na licencata mu postavuva ograni~uvawe koe ne proizleguva od pravoto {to e predmet na dogovorot ili koja e nepotrebna za za~uvuvaweto na toa pravo.

3. Prisilna licenca

^len 113

 

Ako nositelot na patent, samiot ili preku drug, ne go koristi ili nedovolno go koristi pronajdokot za{titen so patent vo Republika Makedonija, pravoto na koristewe na pronajdokot mo`e da mu se dade na drugo lice, so obvrska za pla}awe nadomest na nositelot na patentot (prisilna licenca).

]e se smeta deka pronajdokot ne se koristi odnosno deka nedovolno se koristi vo Republika Makedonija:

1) ako nositelot na patentot odbiva da im go otstapi na drugi lica pravoto da go koristat za{titeniot pronajdok ili im postavuva neopravdani uslovi;

2) ako vo Republika Makedonija pobaruvaweto na predmeti izraboteni spored za{titeniot pronajdok vo golema mera se zadovoluva so uvoz ili uvozot na tie predmeti go onevozmo`uva ili go pre~i nivnoto industrisko proizveduvawe vo Republika Makedonija.

Prisilna licenca mo`e da mu se dade na pravno ili fizi~ko lice koe }e doka`e deka raspolaga so tehnolo{ki mo`nosti i so proizvodstveni kapaciteti potrebni za koristewe na pronajdokot za{titen so patent.

Prisilna licenca nema da se dade ako nositelot na patentot doka`e deka postojat zakonski pri~ini koi go opravduvaat nekoristeweto ili nedovolnoto koristewe na pronajdokot za{titen so patent.

 

^len 114

 

Prisilna licenca mo`e da se dade i ako pronajdokot za{titen so patent ne mo`e da se koristi vo celina ili delumno bez koristewe na nekoj pronajdok za{titen so porane{en patent, a podocne`niot pronajdok, koj pretstavuva pozna~aen tehni~ki napredok, e od osobeno zna~ewe za stopanstvoto ili za zadovoluvawe na op{tite potrebi.

Ako prisilna licenca se dava spored odredbata od stav 1 na ovoj ~len, nositelot na porane{niot patent mo`e da bara prisilna licenca za koristewe na pronajdokot po podocne{niot patent.

 

 

 

 

^len 115

Prisilnata licenca ne mo`e da bide isklu~itelna.

 

^len 116

 

Po barawe za davawe prisilna licenca re{ava Zavodot vrz osnova na mislewe od soodvetniot organ na upravata nadle`na za rabotite od oblasta za koja se odnesuva prisilnata licenca i Stopanskata komora na Makedonija.

^len 117

 

Barawe za davawe prisilna licenca ne mo`e da se podnese pred istekot na rokot od ~etiri godini od denot na podnesuvaweto na prijavata na patentot, odnosno pred istekot na rokot od tri godini od denot na priznavaweto na patentot, ako ovoj rok istekuva podocna.

 

4. Slu`bena licenca

^len 118

 

Ako patentot se koristi za postigawe neopravdano visoki ceni na pazarot, ili ako koristeweto na pronajdok za{titen so patent e od interes za zdravstvoto, za odbranata, za za{titata i unapreduvaweto na `ivotnata sredina i na prirodata ili e od poseben interes za opredelana granka na stopanstvoto, mo`e da dade licenca i pred istekot na rokot od ~len 117 na ovoj zakon (slu`bena licenca).

Slu`bena licenca mo`e da se izdade za koristewe vo proizvodstvoto na patentiran pronajdok i za pu{tawe vo promet predmeti izraboteni spored patentiran pronajdok.

Za baraweto na zainterisiranoto pravno ili fizi~ko lice za davawe licenca od stav 1 na ovoj ~len re{ava organot na upravata nadle`en za rabotite od oblasta vo koja pronajdokot treba da se primeni, po prethodno pribaveno mislewe od Stopanskata komora na Makedonija i od Zavodot.

 

5. Nadomest za koristewe na pronajdokot za{titen so patent vrz osnova na prisilna i slu`bena licenca

 

 

^len 119

 

Vo slu~aite na davawe licenci od ~lenovite 113, 114 i 118 na ovoj zakon, na nositelot na patentot mu pripa|a nadomest.

Visinata na nadomestot od stav 1 na ovoj~len ja utvrduvaat spogodbeno nositelot na patent i korisnikot na koj mu e dadena licencata, odnosno koj go koristi pronajdokot za{titen so patent. Ako ne se postigne spogodba, nadle`niot sud ja utvrduva visinata na toj nadomest.

Nepostoeweto na spogodba od stav 2 na ovoj ~len, odnosno re{enie na sudot za nadomest, ne go spre~uva korisnikot na koj mu e dadena licencata da go koristi pronajdokot.

IX. ZASTAPUVAWE

^len 120

 

Zastapuvawe na strankite vo postapka na za{tita na industriskata sopstvenost mo`at da vr{at fizi~ki i pravni lica koi se zapi{ani vo registarot na zastapnici {to go vodi Zavodot.

Vo registarot od stav 1 na ovoj ~len mo`at da se zapi{at:

1) fizi~ko lice koe ima zavr{eno praven ili eden od tehni~kite fakulteti i polo`en specijalisti~ki ispit od oblasta na industriskata sopstvenost, ili poseben stru~en ispit od oblasta {to se ureduva so ovoj zakon, polo`en vo Zavodot;

2) pravno lice koe ima vraboteno najmalku edno lice so zavr{en praven ili tehni~ki fakultet koe gi ispolnuva uslovite od to~ka 1 na ovoj ~len.

Funkcionerot {to rakovodi so organot na upravata nadle`en za rabotite na razvojot donesuva pobliski propisi za registarot na zastapnicite od stav 1 na ovoj ~len i za sodr`inata na stru~niot ispit od stav 2 to~ka 1 na ovoj ~len.

X. KAZNENI ODREDBI

^len 121

 

So pari~na kazna od 50 do 100 plati }e se kazni za stopanski prestap pravno lice:

1) ako pobara za{tita na pronajdok vo stranstvo pred istekot na rokot od tri meseci od denot na podnesuvaweto na prijava do Zavodot (~len 8 stav 4);

2) ako neovlasteno se zanimava so zastapuvawe na stranski pravni i fizi~ki lica (~len10);

3) ako objavi doverliv pronajdok ili pobara za{tita vo stranstvo bez odobrenie od organot na upravata nadle`en za rabotite na odbranata, odnosno od organot na upravata nadle`en za vnatre{ni raboti ( ~len 85 vo vrska so ~len 86) i

4) ako neovlasteno go koristi pravoto so koe se {titi pronajdok, nova forma na telo, slika i crte`, odnosno stokoven i uslu`en znak (~len 95 stavovi 1 i 2).

Za stopanskiot prestap od stav1 na ovoj ~len }e se kazni so pari~na kazna od pet do deset plati i odgovornoto lice vo pravnoto lice.

^len122

 

So pari~na kazna od edna do petnaeset plati }e se kazni za prekr{ok gra|anin koj samostojno vr{i stopanska ili profesionalna dejnost, a nema svojstvo na pravno lice ako stori nekoe od dejstvijata od ~len 121 na ovoj zakon.

So pari~na kazna od edna do dve i pol plati }e se kazni za prekr{ok fizi~ko lice ako stori nekoe od dejstvijata od ~len 121 na ovoj zakon.

 

XI. PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI

 

^len 123

 

Vo rok od tri meseci od donesuvaweto na ovoj zakon }e se formira zavod za za{tita na industriska sopstvenost.

 

^len 124

 

Odredbite od ovoj zakon }e se primenuvaat i vrz prijavite za priznavawe na pravata od industriska sopstvenost, {to se podneseni vo Sojuzniot zavod za patenti na porane{na SFRJ do 26 april 1992 godina, a po koi ne e zavr{ena upravnata postapka.

Upravnata postapka po ovie prijavi }e se prodol`i vo Zavodot. Za prodol`uvawe na upravnata postapka pravnite i fizi~ki lica treba prijavite da gi prenesat vo Zavodot vo rok od edna godina od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

Steknatite prava od industriskata sopstvenost vo Sojuzniot zavod za patenti na porane{na SFRJ {to va`at na denot na vleguvawe vo sila na ovoj zakon, ostanuvaat i ponatamu vo sila i vrz niv, osven vo pogled na vremeto na traewe na tie prava, }e se primenuvaat odredbite od ovoj zakon.

Za odr`uvawe na pravata od stav 3 na ovoj ~len, nositelite na pravata od industriska sopstvenost treba da dostavat dokaz za steknatite prava vo Zavodot vo rok od dve godini od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

Do sozdavawe na uslovi za polagawe poseben stru~en ispit od ~len 120 stav 2 to~ka 1 na ovoj zakon, vo registarot na zastapnici mo`e da se zapi{e advokat koj ima vraboteno lice so zavr{en eden od tehni~kite fakulteti.

Dokolku liceto od stav 5 na ovoj ~len vo rok od tri meseci od denot na sozdavaweto na uslovite za polagawe poseben stru~en ispit, ne go polo`i posebniot stru~en ispit od ~len 120 stav 2 to~ka 1 na ovoj zakon advokatot se bri{e od registarot na zastapnici.

Funkcionerot koj rakovodi so organot na upravata nadle`en za rabotite na razvojot donesuva pobliski propisi za prenos na pravata od ovoj ~len.

^len 125

 

Podnositelot od ~lenovite 41, 68, 87 i 120 na ovoj zakon }e se donesat vo rok od tri meseci, a propisite od ~len 124 vo rok od eden mesec od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

 

^len 126

 

So denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, Zakonot za za{tita na pronajdoci, tehni~ki unapreduvawa i znaci za razlikuvawa ("Slu`ben list na SFRJ" broj 34/81, 3/90, 20/90), prestanuva da se primenuva na teritorijata na Republika Makedonija.

 

^len 127

 

Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".