ZAKON ZA SREDNOTO OBRAZOVANIE

 

 

1. OSNOVNI ODREDBI

^len1

So ovoj zakon se ureduva organizacijata, funkcioniraweto i upravuvaweto vo srednoto obrazovanie, kako del od sistemot na vospitanieto i obrazovanieto.

^len 2

Vo srednoto obrazovanie se ostvaruvaat planovi i programi za gimnazisko i stru~no obrazovanie.

Srednoto obrazovanie se ostvaruva vo sredni u~ili{ta, koi se organiziraat kako javni u~il{ita (dr`avni i op{tinski, odnosno u~ili{ta na Grad Skopje) i privatni u~ili{ta.

Dejnosta {to se ostvaruva vo srednoto u~ili{te e od javen interes i se vr{i kako javna slu`ba.

^lenZ

Sekoj, pod ednakvi uslovi utvrdeni so ovoj zakon, ima pravo na sredne obrazovanie.

Ne se dozvolenn diskriminacii zasnovani na pol, rasa, boja na ko`ata, nacionalno i socijalno poteklo, politi~ko i versko uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba.

^len 4

Vospitno - obrazovnata dejnost vo srednoto u~ili{te se izveduva na makedonski jazik i kirilsko pismo.

Za pripadnicite na nacionalnostite vospitno -obrazovnata dejnost vo javnite u~ili{ta se izveduva na jazikot i pismoto na nacionalnostite na na~in i pod uslovi utvrdeni so ovoj zakon.

U~enicite od stav 2 na ovoj ~len zadol`itelno go izu~uvaat i makedonskiot jazik.

Vo javnite sredni u~ili{ta nastavata mo`e da se izveduva i na eden od svetskite jazici.

Vo privatnite u~nln{ta nastavata mo`e da se izveduva i na stranski jazik.

^len 5

Stranskite dr`avjani i lica bez dr`avjanstvo mo`at da se zdobijat so sredno obrazovanie, na na~in i pod uslovi utvrdeni so zakon.

^len 6

Javno u~ili{te mo`e da ostvaruva dejnost vo stranstvo, isto kako i vo svoeto sedi{te pod uslovi utvrdeni so ovoj zakon, a po prethodna dobiena soglasnost od Ministerstvoto za obrazovanie i fizi~ka kultura (vo natamo{niot tekst: Ministerstvoto).

^len 7

Vo srednoto u~ili{te e zabraneto sekakvo politi~ko i versko organizirawe i dejstvuvawe.

Vo srednoto u~ili{te ne se dozvoluva organizirawe na versko obrazovanie.

^len 8

Srednite u~ili{ta imaat pe~at. Vo sredinata na pe~atot e grbot na Republika Makedonija, a od stranata imeto na Republika Makedonija i imeto na u~ili{teto i mestoto.

^len 9

Razvojot na obrazovanieto vo dr`avnite u~ili{ta se utvrduva so programa koja ja donesuva Vladata na Republika Makedonija, vo soglasnost so razvojnite dokumenti na Republika Makedonija.

II. OSNOVAWE I PRESTANOK NA SREDNITE U^ILI[TA

^len 10

Dr`avno u~ili{te osnova Vladata na Republika Makedonija.

Privatno u~ili{te mo`e da osnova doma{no i stransko pravno i fizi~ko lice vrz osnova na odobrenie, soglasno so ovoj zakon.

Op{tinsko, odnosno u~ili{te na Grad Skopje mo`e da osnova edinica na lokalnata samouprava samo za sredno stru~no obrazovanie.

^len 11

Uslovi za osnovawe na dr`avno u~ili{te se:

- da postojat potrebi na dr`avata od odreden vid kadri;

- da se obezbedat sredstva potrebni za rabota;

- da se donesat planovi i programi za vospitno-obrazovnata rabota i

- da se obezbedi oprema, prostor, soodveten nastaven kadar po site predmeta i dovolen broj u~enici spored pedago{kite standardi i normativi.

Uslovite navedeni vo alineite 2,3 i 4 od stav 1 na ovoj ~len va`at i pri osnovaweto na op{tinski, odnosno u~ili{ta na Grad Skopje i na privatni u~ili{ta.

Uslovite od stav 1 na ovoj ~len se primenuvaat i pri promena na vidot na obrazovanieto i pri pro{iruvawe na programite za vospitno - obrazovnata dejnost. Pedago{kite standardi i normativi od alineja 4 od stav 1 na ovoj ~len, gi donesuva ministerot za obrazovanie i fizi~ka kultura (vo natamo{niot tekst: ministerot) po predlog na Pedago{kiot zavod na Makedonija.

^len 12

Odobrenieto od ~len 10 stav 2 na ovoj zakon go dava Vladata na Republika Makedonija po prethodno mislewe od Ministerstvoto, dokolku se ispolneti uslovite utvrdeni vo ~len II stav 1 alinei 2, 3 i 4 od ovoj zakon i dokolku planovite i programite sodr`at minimum na normativi i standardi utvrdeni za dr`avnoto u~ili{te.

Izdavaweto na odobrenie se vr{i vrz osnova na podnesok (barawe) na pravnoto, odnosno na fizi~koto lice (vo natamo{niot tekst: osnova~).

^len 13

So Odlukata na Vladata na Republika Makedonija za davawe odobrenie se utvrduva:

- vospitno - obrazovnoto podra~je, odnosno vidot na srednoto obrazovanie za koe se osnova privatnogo u~ili{te;

- potreben nastaven kadar, oprema, prostor spored pedago{ki sgandardi i normativi;

- brojot na u~enicite;

- jazikot na koj }e se izveduva nastavata;

- programata za vospitno - obrazovnata dejnost i

- po~etokot so rabota na privatnoto u~ili{te.

^len 14

Odobrenieto mo`e da se izmeni ili pro{iri vo slu~aj koga osnova~ot bara promena na vidot na srednoto obrazovanie ili pro{iruvawe na programata za vospitno - obrazovnata dejnost.

^len 15

Vladata na Republika Makedonija mo`e da go odzeme odobrenieto po predlog na Ministerstvoto, ako:

- osnova~ot osnova privatno u~ili{te sprotivno na aktot za odobrenie od ~len 13 i

- se utvrdi deka privatnoto u~ili{te pove}e ne gi ispolnuva uslovite od ~len II stav 1 alinei 2, 3 i 4 na ovoj zakon ili ne gi sproveduva odredbite od ovoj zakon i podzakonskite akti {to proizleguvaat od nego.

Odobrenieto mo`e da prestane i po barawe na osnova~ot.

^len 16

So denot na donesuvawe na aktot za odzemawe, odnosno prestanok na odobrenieto, privatnogo u~ili{te prestanuva so rabota.

Vrz osnova na aktot za odzemawe, odnosno prestanok na odobrenieto privatnoto u~ili{te se bri{e od registarot.

Osnova~ot e dol`en na u~enicite od privatnoto u~ili{te {to prestanalo so rabota da im obezbedi prodol`uvawe na obrazovanieto na tro{ok na osnova~ot.

^len 17

Mre`ata na javnite u~ili{ta ja utvrduva Vladata na Republika Makedonija po predlog na Ministerstvoto.

^len 18

Osnova~ot e dol`en pri osnovano na javno u~ili{te da formira komisija, koja vo soglasnost so ovoj zakon, izvr{uva podgotovka za rabotata na u~ili{tata.

^len 19

Srednoto u~ili{te mo`e da otpo~ne so rabota od koga Ministerstvoto }e donese re{enie za verifikacija.

Protiv re{enieto od stav 1 na ovoj ~len mo`e da se izjavi `alba do Vladata na Republika Makedonija.

Srednite u~ili{ta se zapi{uvaat vo registar za sredni u~ili{ta koj go vodi Ministerstvoto.

Pobliski propisi za na~inot na verifikacija na srednoto u~ili{te vo celina, odnosno negov del i za na~inot na vodewe na registarot donesuva ministerot.

^len 20

Srednoto u~ili{te prestanuva so rabota ako ne se sproveduvaat odredbite od ovoj zakon i podzakonsknte akti {to proizleguvaat od nego.

Postapkata za prestanuvawe na rabota na srednoto u~ili{te ja pokrenuva i vodi Ministerstvoto.

Osnova~ot na javnoto u~ili{te donesuva akt za prestanuvawe na rabotata na srednoto u~ili{te i toj e dol`en da im obezbedi na u~enicite prodol`uvawe na obrazovanieto na tro{ok na osnova~ot.

Javnoto u~ili{te po donesuvawe na aktot za prestanuvawe so rabota se bri{e od registarot.

Aktot za prestanuvawe so rabota na srednoto u~ili{te se objavuva vo „Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."

III. VOSPITNO-OBRAZOVNA DEJNOST VO SREDNOTO OBRAZOVANIE

^len 21

So planovite i programite za vospitno-obrazovnata dejnost (vo natamo{niot tekst: planovi i programi), se utvrduvaat celite i zada~ite, sodr`inata, vidot i traeweto na obrazovanieto vo javnite i privatnite u~ili{ta, kako i profilot na kadarot koj ja realizira programata.

So planovite i programite od stav 1 na ovoj ~len se utvrduvaat i druga oblici na vospitno-obrazovna dejnost.

^len 22

Planovite i programite za javnite u~ili{ta gi izgotvuva Pedago{kiot zavod na Makedonija, a gi donesuva ministerot.

Planovi i programm od stav 1 na ovoj ~len mo`at da predlagaat u~ili{ta, pretprijatija, ustanovi i drugi pravni lica za zadovoluvawe na nivnite posebni potrebi (prekvalifikacii, dokvalifikacii i sli~no).

^len 23

Vospitno-obrazovnata rabota vo srednite u~ili{ta se ostvaruva vo u~ebni godini.

U~ebnata godina vo srodnite u~ili{ta po~nuva po pravilo na 1 septemvri, a zavr{uva na 31 avgust narednata godina.

Pobliski propisi za organizacija na u~ebnata godina vo javnite u~ili{ta donesuva ministerot.

^len 24

Srednoto u~ili{te e dol`no da go ostvari godi{niot fond nastavni ~asovi utvrdeni so planovite i programite.

^len 25

Vospitno-obrazovnata rabota ne smee da se prekinuva vo tekot na nastavnata godina, osven za vonredni sostojbi (prirodni nepogodi, epidemii i drugo), za {to re{ava Ministerstvoto.

^len 26

Vo srednoto u~ili{te nastava ne se izveduva za vreme na u~eni~kite odmori i na denot na u~ili{teto. Na 24 Maj - Denot na Sv. Kiril i Metodaj vo srednite u~ili{ta se organiziraat kulturni, sportski i drugi manifestacii i na toj den ne se izveduva nastava. Nastava vo srednite u~ili{ta ne se izveduva za vreme na dr`avnite praznici i drugi praznici utvrdeni so zakon.

^len 27

Nastavniot ~as vo javnite u~ili{ta trae 45 minuti, a ~asot po prakti~nata nastava i ve`bi vo pretprijatija, ustanovi i du}ani, po pravilo, trae 60 minuti.

^len 28

Vospitno-obrazovnata dejnost vo srednite u~ili{ta se organizira i se izveduva vo grupi i individualno.

Brojot na u~enicite vo paralelkite vo javnite u~ili{ta ne mo`e da bide pogolem od 34 u~enici.

^len 29

Rabotata na srednoto u~ili{te vo tekot na u~ebnata godina se utvrduva so godi{na programa.

Godi{nata programa za rabota na srednoto u~ili{te ja donesuva u~ili{niot odbor na predlog na nastavni~kiot sovet do 1 septemvri, a najdocna do 15 septemvri, od tekovnata u~ebna godina.

^len 30

Ministerot opredeluva dr`avno u~ili{te vo koe se vr{i eksperiment za voveduvawe na novi oblici i sodr`ini na vospntno-obrazovna rabota.

Za izveduvawe na pedago{ko-metodska praktika na studentite od nastavni~kite fakulteti ministerot opredeluva dr`avni u~ili{ta.

^len 31

Pobliski propisi i na~inot na izdavaweto i upotrebata na u~ebnicite, koi }e bidat vo primena vo javnite u~ili{ta, donesuva ministerot.

Pripadnicite na nacionalnostite vo srednite u~ili{ta, koi nastavata ja sledat na svojot jazik upotrebuvaat u~ebnici na jazikot na koj se izveduva nastavata.

IV. VIDOVI SREDNO OBRAZOVANIE

^len 32

Srednoto obrazovanie se ostvaruva preku planovi i programi za:

- gimnazisko obrazovanie;

- stru~no obrazovanie;

- sredno umetni~ko obrazovanie i

- sredno obrazovanie za hendikepirani u~enici.

^len 33

Vo gimnaziskoto obrazovanie se zapi{uvaat redovni u~enici koi zavr{ile osnovno obrazovanie, U~enicite od stav 1 na ovoj ~len polagaat matura.

^len 34

Vo stru~no obrazovanie se zapi{uvaat redovni i vonredni u~enici koi zavr{ile osnovno obrazovanie.

Javnoto stru~no obrazovanie mo`e da bide od trigodi{no i ~etirigodi{no traewe, i specijalisti~ko obrazovanie.

Vo stru~no osposobuvawe do dvegodi{no traewe se vklu~uvaat i lica bez zavr{eno osnovno obrazovanie, no neposredno so stru~noto osposobuvawe se zavr{uva i propi{anata programa za osnovno obrazovanie.

Programite za stru~no osposobuvawe i stru~no obrazovanie od trigodi{no traewe za vonredni u~enici mo`at da se ostvaruvaat i vo ustanovi za obrazovanie na vozrasni, kako i vo drugi ustanovi pod uslovi i na na~in utvrdeni so ovoj zakon.

^len 35

Po zavr{uvaweto na poslednata godina na javnoto stru~no obrazovanie se polaga zavr{en ispit ili matura spored utvrdeni programi.

Po zavr{uvaweto na javnoto stru~no obrazovanie so trigodi{no traewe u~enicite polagaat zavr{en ispit so prakti~na rabota.

Po zavr{uvaweto na javnoto stru~no obrazovanie so ~etirigodi{no traewe u~enicite polagaat zavr{en ispit ili matura.

U~enicite koi polagat matura steknuvaat pravo na obrazovanie na soodvetni studii.

^len 36

Vo javnoto umetni~ko obrazovanie se zapi{uvaat redovni u~enici po likovna, muzi~ka i baletska umetnost koi zavr{ile osnovno obrazovanie.

Vo srednoto umetni~ko obrazovanie mo`at da se zapi{at i nadareni u~enici so nezavr{eno osnovno obrazovanie, po prethodna soglasnost od Ministerstvoto, so obvrska paralelno da se zdobijat so osnovno obrazovanie.

^len 37

U~enicite koi ja zavr{ile poslednata godina vo javnoto umetni~ko obrazovanie polagaat matura spored utvrdeni programi.

^len 38

Programi za polagawe na zavr{en ispit ili matura, i pobliski propisi za uslovite i na~inot na nivno polagawe, donesuva ministerot.

^len 39

Vo srednoto obrazovanie za hendikepirani u~enici se obrazuvaat u~enici spored soobrazeni programi za soodvetni zanimawa ili za rabotno osposobuvawe.

^len 40

Vo srednoto obrazovanie za hendikepirani u~enici se vklu~uvaat u~enici koi se kategorizirani i evidentirani spored vidot i stepenot na pre~kite vo razvojot.

Pobliski propisi za brojot na hendikepirani u~enici vo grupite donesuva ministerot.

V. U^ENICI

^len 41

Status na u~enik vo srednoto obrazovanie se steknuva so zapi{uvawe vo srednoto u~ili{te.

Status na redoven u~enik mo`e da se stekne samo vo edno sredno u~ili{te.

Vonredni u~enici se lica koi obrazovanieto go steknuvaat so samoobrazovanie, po pat na polagawe ispiti za odreden plan i programa vo srednoto u~ili{te.

Kako vonreden u~enik mo`e da se zapi{e lice koe ispolnuva eden od slednive uslovi:

- da e postar od 17 godini;

-da e na boleduvawe podolg period; .

-da e vo raboten odnos i

- vo drugi slu~ai utvrdeni so statutot na srednoto u~ili{te.

^len 42

3api{uvaweto vo dr`avno u~ili{te se vr{i po pat na konkurs koj go objavuva Ministerstvoto vo sredstvata za javno informirawe najdocna do 31 mart.

Nadle`niot organ na edinicata na lokalnata samouprava go objavuva konkursot za zapi{uvawe vo op{tinskite, odnosno u~ili{tata na Grad Skopje.

Pri zapi{uvaweto vo prva godina u~enicite se opredeluvaat za obrazovanie na odreden plan i programa.

Vo prva godina vo javnoto u~ili{te kako redoven u~enik mo`e da se zapi{e lice koe ne e postaro od 17 godini, a hendikepirano lice da ne e postaro od 25 godini.

Pobliski uslovi i kriteriumi za zapi{uvawe na u~enici vo javnite u~ili{ita se utvrduvaat so konkursite od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len.

^len 43

Lice koe zavr{ilo osnovno u~ili{te vo stranstvo mo`e da se zapi{e vo sredno u~ili{te ako mu se nostrificira svidetelstvoto steknato vo stranstvo.

^len 44

Sgatusot na redoven u~enik vo javnoto u~ili{te prestanuva ako u~enikot:

- go zavr{il srednoto obrazovanie;

- ne se zapi{e vo rokovite {to se opredeleni so statutot;

- se ispi{e;

- e na izdr`uvawe na kazna zatvor vo traewe podolgo od {est meseci i

- dvapati povtoruva vo tekot na srednoto obrazovanie. So poseben akt na privatnoto u~ili{te se opredeluvaat uslovite za prestanok na statusot na u~enik.

^len 45

U~enicite se ocenuvaat po nastavnite predmeti {to gi izu~uvaat. Ocenknte na u~enikot vo javnite u~ili{ta se utvrduvaat kako: odli~en (5), mnogu dobar (4), dobar (3), dovolen (2) i nedovolen (1). Site ocenki se preodni osven ocenkata nedovolen (1).

^len 46

Op{tiot uspeh na u~enikot se utvrduva vrz osnova na godi{nite ocenki od site zadol`itelni predmeti na krajot na godinata, a za u~enicite upateni na popraven ispit po zavr{uvaweto na popravnite ispiti.

Za u~enicite za koi nastavata ne se izveduva po polugodija op{tiot uspeh se utvrduva so zavr{uvawe na obrazovanieto.

^len 47

Ako u~enikot ne e zadovolen so nekoi od godi{nite ocenki {to mu se soop{teni, vo rok od tri dena od soop{tuvaweto na ocenkite ima pravo da podnese prigovor do nastavni~kiot sovet na javnoto u~ili{te. Nastavni~kiot sovet mo`e da odlu~i ocenkata da ja potvrdi, da ja izmeni ili da organizira povtorno proveruvawe na znaeweto na u~enikot.

^len 48

U~enicite koi po zavr{uvaweto na u~ebnata godina imaat tri i poveke negativni ocenki ne ja zavr{uvaat godinata.

Godinata ne ja zavr{uvaat i u~enicite koi na popravniot ispit vo vtoriot ispiten rok dobile negativna ocenka ili neopravdano ne se javile na popravniot ispit. Ovie u~enici imaat pravo povtorno da se zapi{at vo istata godina. U~enikot mo`e da povtoruva dvapati vo tekot na srednoto obrazovanie.

U~enikot koj vo poslednata godina od obrazovanieto na krajot od u~ebnata godina ima najmnogu dve negativni ocenki, mo`e da gi polaga popravnite ispiti i po vtoriot ispiten rok.

^len 49

Vo srednoto u~ili{te u~enikot koj po zavr{uvaweto na godinata ima do dve negativni ocenki se upatuva na popraven ispit po dva predmeti.

Popravnite ispiti od stav 1 na ovoj ~len se polagaat vo srednoto u~ili{te {to go posetuvale u~enicite.

Za podgotvuvawe na u~enicite za polagawe na popravnite ispiti srednoto u~ili{te e dol`no da organizira razli~ni formi na pomo{ na u~enicite.

U~enicite imaat pravo popravniot ispit da go polagaat dvapati, po edna{ vo dvata ispitni roka.

^len 50

Vo javnoto u~ili{te se ocenuva i povedenieto na u~enikot. Povedenieto se ocenuva kako: primerno, dobro, nezadovolitelno.

^len 51

Telesnoto kaznuvawe i psihi~koto maltretirawe na u~enikot e zabraneto.

^len 52

U~enikot koj vo tekot na obrazovanieto vo javnite u~ili{ta se istaknuva so sposobnosti, znaewa i rabotni naviki i ima odli~en uspeh mo`e pobrzo da napreduva odnosno da zavr{i dve godini vo tekot na edna u~ebna godina.

Pobliski propisi za pobrzoto napreduvawe na u~enicite od stav 1 na ovoj ~len donesuva ministerot.

Privatnite u~ili{ta so poseben akt gi opredeluvaat uslovite pod koi u~enikot mo`e pobrzo da napreduva.

^len 53

Vo javnoto u~ili{te u~enikot koj od opravdani pri~ini kontinuirano ne ja sledel nastavata 200 ~asa od predvideniot broj na ~asovi i nema elementi za izveduvawe na godi{na ocenka, polaga ispit na godinata.

Opravdanosta na pri~inite ja ocenuva nastavni~kiot sovet na u~ili{teto.

U~enikot koj vo tekot na nastavnata godina napravil vkupno najmalku edna polovina opravdani i neopravdani izostanoci od fondot nastavni ~asovi od odredeni predmeti utvrdeni so nastavniot plan, polaga ispit na godinata po tie predmeti.

^len 54

U~enicite koi poka`uvaat odli~en uspeh i se istaknuvaat so sposobnosti, znaewa i rabotni naviki mo`at naporedno, no samo kako vonredni u~enici da se zdobivaat i so obrazovanie za drug plan i programa.

^len 55

Pobliski propisi za na~inot na ocenuvaweto, napreduvaweto na u~enicite i za polagawe ispiti vo srednite u~ili{ta donesuva ministerot.

^len 56

Za postignat uspeh na u~enicite javnoto u~ili{te dodeluva diplomi i toa:

- diploma za zavr{eno sredno obrazovanie i poka`ani isklu~itelni rezultati i pro{ireni i prodlabo~eni znaewa od oblasta na naukata, umetnosta i drugi vidovi na dejnost na talentirani u~enici i

- diploma za zavr{eno sredno obrazovanie so kontinuiran odli~en uspeh.

Diplomata od stav 1 alineja 1 na ovoj ~len, se dodeluva na u~enici koi u~estvuvaat na u~eni~ki natprevari, olimpijada i sli~ni manifestacii od dr`aven i me|unaroden karakter.

Diplomata od stav 1 alineja 2 na ovoj ~len, se dodeluva na u~enici koi poka`uvaat interes i rezultati vo usvojuvaweto na znaeiata po site nastavni predmeti i vo aktivnostite vo drugite vidovi vospitno-obrazovna dejnost vo u~ili{teto ili nadvor od nego.

Pobliski propisi za na~inot i postapkata za dodeluvawe diplomi i za obrascite donesuva ministerot.

^len 57

Zaradi povreda na dol`nostite i neispolnuvawe na obvrskite za u~enikot mo`at da se primenat pedago{ki merki: pismena opomena, opomena pred otstranuvawe i otstranuvawe od javnoto u~ili{te.

Pismenata opomena za u~enikot ja izrekuva rakovoditelot na paralelkata, nastavni~kit sovet na paralelkata ili direktorot.

Opomenata pred otstranuvawe i otstranuvaweto go izrekuva nastavni~kiot sovet.

Protiv odlukata od stav 3 na ovoj ~len u~enikot mo`e da podnese prigovor do organot na upravuvawe na u~ili{teto vo rok od osum dena od denot na priemot na odlukata.

Po prigovorot od stav 4 na ovoj ~len, organot na upravuvawe na u~ili{teto mo`e pedago{kata merka od stav 3 na ovoj ~len da ja potvrdi, da ja izmeni ili da ja ukine.

Odlukata po prigovorot e kone~na. Pedago{kata merka otstranuvawe mo`e da se izre~e samo za pote{ka povreda na dol`nosta utvrdena so statutot na u~ili{teto.

Pedago{kata merka otstranuvawe se primenuva za u~ebnata godina vo koja e izre~ena.

Na u~enikot mo`e da mu se izre~e pedago{ka merka otstranuvawe od u~ili{teto vo tekot na celata u~ebna godina.

^len 58

Na~inot za izrekuvawe na pedago{kite merki poblisku se utvrduva so upatstvo {to go donesuva ministerot.

VI. NASTAVNICI I STRU^NI SORABOTNICI

^len 59

Vospitno-obrazovnata rabota vo srednoto obrazovanie ja ostvaruvaat nastavnici, vospituva~i i stru~ni sorabotnici (pedagog, psiholog, defektolog, socijalen rabotnik, laborant, bibliotekar i drugo).

Nastavnici vo srednoto obrazovanie mo`at da bidat lica koi zavr{ile soodvetni studii za obrazovanie na fakultet, visoka {kola ili akademija i imaat polo`eno stru~en ispit.

Nastavnici vo srednoto obrazovanie mo`at da bidat i lica koi imaat soodvetno visoko obrazovanie steknato na drugi fakulteti a se zdobile so pedago{ka, psiholo{ka i metodska podgotovka na soodvetni fakulteti i imaat polo`eno stru~en ispit.

Nastavnici vo srednoto obrazovanie za hendikepirani u~enici mo`at da bidat lica so zavr{eno visoko obrazovanie od stavovite 2 iZ na ovoj ~len, a koi se zdobile so soodvetno defektolo{ko obrazovanie i imaat polo`eno stru~en ispit.

Po isklu~ok, vo srednoto stru~no obrazovanie, za prakti~nata nastava nastavnici mo`at da bidat i lica koi zavr{ile specijalisti~ko sredno ili vi{e obrazovanie, se zdobile so pedago{ka, psiholo{ka i metodska podgotovka na soodvetni fakulteti i imaat polo`eno stru~en ispit.

Po isklu~ok, vo srednoto baletsko obrazovanie po stru~no teoretskata i prakti~nata nastava nastavnici mo`at da bidat i lica koi zavr{ile sredno baletsko u~ili{te i pet godini praktika vo igrawe balet, a se zdobile so pedago{ko-psiholo{ka i metodska podgotovka na soodveten fakultet i imaat polo`eno stru~en ispit.

Programite za pedago{ka, psiholo{ka i metodska podgotovka, kako i za soodvetno defektolo{ko obrazovanie od stav 4 na ovoj ~len gi izgotvuva soodvetniot nastavni~ki fakultet vo sorabotka so Pedago{kiot zavod na Makedonija.

Stru~ni sorabotiici vo srednoto obrazovanie mo`at da bidat lica so zavr{eno soodvetno sredno, vi{e

i visoko obrazovanie. Soodvetnosta na profilot se utvrduva so planovite i programite.

Vospituva~i vo u~eni~ki dom mo`at da bidat lica koi gi ispolnuvaat uslovite za nastavnik pedagog ili psiholog vo srednoto obrazovanie.

Nastavnicite i vospituva~ite od stavovite 2, 3, 4, 5, 6 i 9 na ovoj ~len treba da se dr`avjani na Republika Makedonija i da go vladeat literaturniot jazik i pismoto na koj ja izveduvaat nastavata i da ne se osuduvani za krivi~ni dela koi gi pravat nedostojni za vr{ewe na vospitno-obrazovnata dejnost.

U~ili{teto e dol`no da organizira proverka na nastavnikot za vladeewe na jazikot od stav 10 na ovoj ~len. Proverkata ja vr{i komisija.

^len 60

Izborot na nastavnici, stru~ni sorabotnici i vospituva~i po pat na javen oglas, go vr{i direktorot na javnoto u~ili{te i u~eni~kiot dom po predlog na konkursna komisija, a za privatnite sredni u~ili{ta organot {to go ovlastil osnova~ot.

^len 61

Nastavnicite vo srednite u~ili{ta mo`at da zasnovaat raboten odnos na opredeleno vreme i bez javen oglas, no rabotniot odnos da ne trae pove}e od tri meseci vo tekot na u~ebnata godina.

^len 62

Nastavnik vo srednoto u~ili{te mo`e da zasnova raboten odnos na opredeleno vreme do krajot na u~ebnata godina, dokolku po objaven oglas ne mo`e da se izbere nastavnik koj ispolnuva uslovi utvrdeni so zakon ili dokolku obemot na rabotata iznesuva najmnogu polovina od rabotnogo vreme vo rabotnata nedela utvrdena so zakon.

Nastavnik mo`e da zasnova raboten odnos na neopredeleno vreme, no pokratko od polnogo rabotno vreme, dokolku obemot na rabotata iznesuva najmalku polovina od rabotnoto vreme vo rabotnata nedela .

Vospitno-obrazovnata rabota za gra|anite na Republika Makedonija vo stranstvo imaat pravo da ja ostvaruvaat nastavnici koi pokraj uslovite utvrdeni so ovoj zakon, imaat najmalku pet godini rabotno iskustvo vo nastava, se istaknuvaat vo vospitno-obrazovnata rabota i go poznavaat jazikot na dr`avata vo koja }e ja izveduvaat nastavata.

Ispolnetosta na uslovite od stav 1 na ovoj ~len ja utvrduva Ministerstvoto.

So re{enie na ministerot se utvrduva vremetraeweto na rabotata vo stranstvo.

^len 64

Vrabotenite vo srednoto u~ili{te moraat da bidat lekarski pregledani do po~etokot na u~ebnata godina.

Na lice koe boleduva od du{evna bolest, alkoholizam i narkomanija mu prestanuva rabotniot odnos vo srednoto u~ili{te na na~in utvrden so zakon.

Na~inot na utvrduvawe na psihofizi~kite sposobnosti na vrabotenite vo srednoto u~ili{te, odnosno zabolenosta od odredeni du{evni bolesti, alkoholizam i narkomanija, se utvrduva so propis {to go donesuva ministerot za zdravstvo vo soglasnost so ministerot za obrazovanie.

^len 65

Rasporedot na rabotnoto vreme na nastavnicite i stru~nite sorabotnici vo ramkite na 40 ~asovna rabotna nedela vo javnite u~ili{ta se utvrduva so normativi {to gi donesuva ministerot, vo soglasnost so zakon.

Po~etokot i zavr{uvaweto na rabotnoto vreme, koristeweto na dnevniot i godi{niot odmor na nastavnicite i stru~nite sorabotnici vo javnite u~ili{ta se utvrduva so statutot na u~ili{teto.

^len 66

Nastavnikot i stru~niot sorabotnik koj za prv pat se vrabotuva vo javno u~ili{te e pripravnik. Pripravni~kiot sta` trae edna godina. Od pripravni~kiot sta` nastavnikot se osposobuva za samostojna vospitno-obrazovna rabota.

^len 67

Pripravnikot vo javnoto u~ili{te polaga stru~en ispit.

Stru~niot ispit se polaga spored utvrdena programa pred stru~na komisija obrazovana od Ministerstvoto.

Pobliski propisi za uslovite i na~inot na polagawe na stru~niot ispit vo javnoto u~ili{te donesuva ministerot.

^len 68

Nastavnikot i stru~niot sorabotnik vo javnoto u~ili{te vo tekot na svojot raboten vek e dol`en permanentno stru~no da se usovr{uva.

Stru~noto i pedago{koto usovr{uvawe go organizira i ostvaruva Pedago{kiot zavod na Makedonija vo sorabotka so nastavni~kite fakulteti i drugi visoko-obrazovni ustanovi.

Oblicite, na~inot, postapkata i uslovite za stru~no i pedago{ko usovr{uvawe se propi{uvaat so akt {to go donesuva ministerot.

^len 69

Vo javnite u~ili{ta za samostojno izvr{uvawe na rabotite i zada~ite i osovremenuvawe na vospitno-obrazovnata rabota vo u~ili{tata nastavnicite i stru~nite sorabotnici se ocenuvaat na dve godini.

Ocenuvaweto na nastavnicite i stru~nite sorabotnici go vr{i komisija sostavena od direktorot, stru~niot sorabotnik od u~ili{teto i soodvetniot sovetnik od Pedago{kiot zavod na Makedonija.

Rezultatite od ocenuvaweto ovozmo`uvaat steknuvawe na zvawa.

Rabotnikot koj e nezadovolen od ocenata od stav 1 na ovoj ~len ima pravo na `alba do u~ili{niot odbor. Pobliski propisi za uslovite, na~inot na ocenuvaweto, ocenata za rabota, vidot i steknuvaweto na zvawata donesuva ministerot.

^len 70

Na nastavnik i stru~en sorabotnik, koj za svojata rabota dva pati ednopodrugo e ocenet so nezadovolitelna ocena mu prestanuva rabotniot odnos.

^len 71

Na nastavnik i stru~en sorabotnik za ~ija rabota potrebata prestanala poradi ekonomsko - tehnolo{ko, strukturalno i drugo unapreduvawe, ne mo`e da mu prestane rabotniot odnos dodeka ne mu se obezbedi edno od pravata soglasno so zakon i kolektiven dogovor.

Na~inot i kriteriumkte za proglasuvawe na tehnolo{ki vi{ok se utvrduvaat so kolektiven dogovor.

^len 72

Pri promeni vo obemot na rabotata vo javnoto u~ili{te {to se javuvaat poradi promeni vo planovite i programite, organizacijata na rabota, brojot na paralelki i drugi promeni, rabotniot odnos na nastavnikot mo`e da se promeni od raboten odnos na neopredeleno vreme so polno rabotno vreme vo raboten odnos na neopredeleno vreme pokratko od polnogo rabotno vreme i obratno.

Direktorot e dol`en vo slu~aite od stav 1 na ovoj ~len so nastavnikot da sklu~i nov dogovor za rabota.

VII. PEDAGO[KA EVIDENCIJA I DOKUMENTACIJA

^len 73

Pedago{kata evidencija i dokumentacija vo srednite u~ili{ta se vodi i izdava na makedonski jazik so upotreba na kirilskoto pismo.

Za u~enicite koi nastavata ja sledat na jazicite na nacionalnostite, pedago{kata dokumentacija se vodi i izdava na makedonski jazik so upotreba na kirilskoto pismo i na jazikot i pismoto na nacionalnostite, a pedago{kata evidencija se vodi na jazikot i pismoto na nacionalnostite.

^len 74

Pedago{kata evidencija vo srednoto u~ili{te opfa}a: dnevnik za rabota na srednoto u~ili{te, dnevnik na paralelkata, zapisnici od odr`anite ispiti, kako i site drugi planirawa vo vospitno - obrazovnata rabota.

Pedago{kata dokumentacija vo smisla na ovoj zakon opfa}a glavna kniga na u~enicite, diploma, svidetelstvo, uverenie za stru~no osposobuvawe, uverenie za rabotno osposobuvawe, u~eni~ka kni{ka i prevednica. Glavnata kniga za u~enicite e dokument od trajna vrednost.

^len 75

Diplomata, svidetelstvoto, uverenieto za stru~no osposobuvawe, uverenieto za rabotno osposobuvawe, u~eni~kata kni{ka i prevednicata se javni ispravi.

Javnite ispravi se izdavaat vo eden primerok. Vo slu~aj izdadenoto svidetelstvo da se izgubi ili uni{ti srednoto u~ili{te izdava vtor primerok.

^len 76

Liceto koe ja izgubilo javnata isprava od ~len 75 na ovoj zakon, a srednoto u~ili{te ili druga organizacija kaj koja se ~uva dokumentacijata od srednite u~ili{ta ne mo`e da izdade vtor primerok zaradi toa {to dokumentacijata e uni{tena ili izgubena, mo`e da bara priznavawe na obrazovanie vo vonprocesna postapka.

^len 77

Pobliski propisi za na~inot na vodeweto na pedago{kata evidencija i dokumentacija, kako i za formata i sodr`inata na javnite ispravi, donesuva ministerot.

VIII. NOSTRIFIKACIJA I EKVIVALENCIJA NA SVIDETELSTVA STEKNATI VO STRANSTVO

^len 78

Dr`avjanin na Republika Makedonija koj vo stranstvo zavr{il srodno obrazovanie ili zavr{il oddelna godina od srednoto obrazovanie, ima pravo da bara nostrifikacija ili priznavawe na ekvivalencija vo soglasnost so ovoj zakon, dokolku so me|unarodnite dogovori ne e poinaku opredeleno.

Stranski dr`avjanin i lice bez dr`avjanstvo ima pravo da bara nostrifikacija ili priznavano na ekvivalencija na svidetelstvo steknato vo stranstvo.

^len 79

Pod nostrifikacija se podrazbira priznavawe na svidetelstvo steknato vo stranstvo, a pod ekvivalencija se podrazbira izedna~uvaae na svidetelstvoto steknato vo stranstvo so svidetelstvo steknato vo Republika Makedonija.

Nostrifikacija, odnosno priznavawe na ekvivalencija na svidetelstvo steknato vo stranstvo vr{i Ministerstvoto.

^len 80

Svidetelstvoto steknato vo stranstvo so izvr{enata nostrifikacija i so priznavawe na ekvivalencija se izedna~uva, so soodvetno svidetelstvo izdadeno vo Republika Makedonija.

^len 81

Vo postapkata za nostrifikacija i priznavawe na ekvivalencija na diploma ili svidetelstvo steknato vo stranstvo, odnosno nivna ekvivalencija se zema predvid:

- sistemot na obrazovanie vo dr`avata vo koja diplomata ili svidetelstvoto e steknato;

- traeweto na obrazovanieto;

- nastavniot plan i programi;

- pravata {to diplomata ili svidetelstvoto gi dava na imatelot vo zemjata kade {to e steknata i

- drugi okolnosti od zna~enie za nostrifikacija i ekvivalencija.

^len 82

Dokolku vo postapkata za nostrifikacija, odnosno priznavawe na ekvivalencija se utvrdi deka programata za zavr{eno obrazovanie vo stranstvo, bitno otstapuva od programata za soodvetno, odnosno sredno obrazovanie vo Republika Makedonija so koja se sporeduva, nostrifikacijata, odnosno ekvivalencijata se uslovuva so polagawe predmeti.

^len 83

Kon baraweto za nostrifikacija i priznavawe na ekvivalencija na svidetelstvo steknato vo stranstvo se dostavuva originalot izdaden od verificirano stransko sredno u~ili{te i tri primeroci od prevod izvr{en od strana na ovlasten preveduva~.

Ministerstvoto pri vr{ewe na nostrifikacija, odnosno priznavawe na ekvivalencija mo`e da bara i drugi dokazi vo zaveren prevod, od koi mo`at da se vidat uslovite i tekot na obrazovanieto.

^len 84

Liceto koe podnelo barawe za nostrifikacija, odnosno priznavawe na ekvivalencija na diploma ili svidetelstvo steknati vo stranstvo, mo`e uslovno da ja posetuva narednata nastavna godina, dokolu postapkata ne e zavr{ena do istekot na rokot za upis na u~enici vo u~ili{te.

U~enikot ~ie svidetelstvo vrz osnova na izvr{ena nostrifikacija, odnosno priznavawe na ekvivalencija dava pravo na zapi{uvawe vo poniska godina od godinata koja uslovno ja posetuva, se prefrluva vo soodvetnata godina na obrazovanie i so toa se poni{tuva uslovnoto zapi{uvawe.

^len 85

Re{enie za nostrifikacija i re{enie za priznavaweto ekvivalencija na svidetelstvo steknato vo stranstvo donesuva komisija sostavena od istaknati stru~waci {to ja formira ministerot.

Protiv re{enieto za odbivawe na nostrifikacija, odnosno ekvivalencija, mo`e da se izjavi `alba do ministerot.

^len 86

Ministerstvoto ja ~uva dokumentacijata od izvr{enata nostrifikacija, odnosno ekvivalencija i za toa vodi evidencija.

^len 87

Pobliski propisi za na~inot na vodewe na evidencijata i za sodr`inata i oblikot na obrascite donesuva ministerot.

IX. UPRAVUVAWE I RAKOVODEWE VO SREDNOTO U^ILI[TE

^len 88

Organ na upravuvawe vo javnoto u~ili{te e u~ili{niot odbor.

U~ili{niot odbor broi devet ~lena i toa: dvajca pretstavnici od osnova~ot, trojca pretstavnick od roditeli na u~enicite i ~etvorica pretstavnici od nastavnicite, a vrz principite na stru~nost i kompetentnost.

^lenovite na u~ili{niot odbor se izbiraat za periodot od ~etiri godini so pravo na u{te eden izbor.

Pretstavnicite na osnova~ot gi imenuva i razre{uva Vladata na Republika Makedonija, pretstavnicite na roditelite na u~enicite gi izbira i razre{uva sovetot na roditeli, a pretstavnicite na nastavnicite gi izbira i razre{uva nastavni~kiot sovet na u~ili{teto po postapka propi{ana so statutot.

Pretstavnicite na osnova~ot za op{tinskite, odnosno u~ili{tata na Grad Skopje, odnosno gi imenuva i razre{uva nadle`niot organ na lokalnata samouprava.

^len 89

U~ili{niot odbor na javnoto u~ili{te:

- go donesuva statutot;

- ja donesuva godi{nata programa za rabota i go usvojuva izve{tajot za rabota;

- raspi{uva javen oglas za imenuvawe na direktor;

- dava mislewe vo vrska so prigovor na nastavnik i

stru~en sorabotnik za ocenata na nivnata rabota;

- dava mislewe za imenuvawe i razre{uvawe na direktorot;

- ja razgleduva realizacijata na godi{nata programa za rabota i

- vr{i i drugi raboti utvrdeni so ovoj zakon i so statutot na u~ili{teto. Odlukite na u~ili{niot odbor se donesuvaat so

mnozinstvo glasovi od vkupniot broj ~lenovi na odborot.

^len 90

Upravuvaweto i rakovodeweto vo srednoto privatno u~ili{te gi utvrduva osnova~ot.

^len 91

Direktorot e rakovoden organ na javnoto u~ili{te i u~eni~kiot dom i e odgovoren za zakonitost vo rabotata na u~ili{teto.

Za direktor na javno u~ili{te mo`e da bide imenuvano lice koe pokraj op{tite uslovi utvrdeni so zakon, gi ispolnuva uslovite za nastavnik, pedagog ili psiholog i ima pet godini rabotno iskustvo vo vospitno-obrazovnata rabota.

Za direktor na u~eni~ki dom mo`e da bide imenuvano lice koe pokraj op{tite uslovi utvrdeni so zakon gi ispolnuva uslovite za vospituva~ i ima pet godini rabotno iskustvo vo vospitno-obrazovnata rabota.

Mandatot na direktorot na javnoto u~ili{te i u~eni~kiot dom trae pet godini.

Direktorot na javnoto sredno u~ili{te i u~eni~kiot dom se imenuva i razre{uva od minnsterot po mislewe na Pedago{kiot zavod na Makedonija i u~ili{niot odbor.

Direktorot na op{tinsko, odnosno u~ili{te na Grad Skopje se imenuva i razre{uva od nadle`niot organ na edinicata na lokalnata samouprava.

^len 92

Direktorot na javno u~ili{te ja organizira i rakovodi vospitno-obrazovnata i druga rabota, samostojno donesuva odluki, go zastapuva u~ili{teto pred treti lica i e odgovoren za zakonitosta na rabotata na u~ili{teto.

Vo ostvaruvaweto na obvrskite i rakovodeweto od stav 1 na ovoj ~len direktorot:

- ja predlaga godi{nata programa za rabota i prezema merki za nejzino sproveduvawe;

- gi izvr{uva odlukite na u~ili{niot odbor;

- vr{i izbor na nastavnici i stru~ni sorabotnici;

- odlu~uva za rasporeduvawe na nastavnici, stru~ni sorabotnici i rabotnici i vr{i ocenuvawe vo soglas-nost so rezultatite od nivnata rabota;

- odlu~uva za prestanok na rabotniot odnos na nastavnicite i stru~nite sorabotnici;

- podnesuva izve{taj za uspehot i za postignatite rezultati vo vospitno-obrazovnata rabota do Pedago{kiot zavod na Makedonija;

- podnesuva izve{taj za realizacija na godi{nata programa do ministerstvoto nadle`no za obrazovanie i

- vr{i i drugi rabota predvideni so zakon i so statutot na u~ili{teto.

Direktorot na dr`avnoto u~ili{te podnesuva izve{taj za materijalnoto rabotewe na u~ili{teto vo tekot na u~ebnata godina do upravniot odbor i do Ministerstvoto, a direktorot na op{tinskoto, odnosno u~ili{teto na Grad Skopje do upravniot odbor na u~ili{teto i do nadle`niot organ na edinicata na lokalnata samouprava.

Ministerot, odnosno organot na lokalnata samouprava imajki go predvid misleweto na upravniot odbor, a vo osnova na izve{taite na direktorite na javnite u~ili{ta, ja ocenuva nivnata rabota.

^len 93

Direktorot na javnoto u~ili{te mo`e da bide razre{en osobeno:

- na li~no barawe;

- ako ne go sproveduva zakonot ili o{itite akti na srednoto u~ili{te i

- ako po negova vina e nanesena {teta na u~enicite, odnosno na nivnite roditeli ili starateli i na op{testvenata zaednica.

^len 94

Odredbite od ovoj zakon {to se odnesuvaat na upravuvaweto i rakovodeweto vo javnite u~ili{ta va`at i za u~eni~kite domovi.

^len 95

Stru~ni organi i tela vo javnite u~ili{ta se:

- nastavni~ki sovet koj go so~inuvaat nastavnicite i stru~nite sorabotnici;

- sovetot na godinata, odnosno sovetot na strukata koj go so~inuvaat nastavnicite koi izveduvaat nastava i stru~nite sorabotnici;

- sovet na paralelkata i

- stru~ni aktivi na nastavnici po odredeni stru~ni oblasti.

^len 96

Nastavni~kiot sovet:

-dava mislewa po predlogot na godi{nata programa za rabota i go sledi nejzinoto izvr{uvawe;

- go razgleduva i utvrduva uspehot na u~enicite i rabotata na drugi stru~ni organi;

- im odobruva na u~enici zavr{uvawe dve godini vo edna u~ebna godina;

- go razgleduva ostvaruvaweto na planot i programata i prezema merki za nivno izvr{uvawe;

- donesuva odluki po prigovori na u~enici za utvrdeni ocenki;

- go razgleduva izve{tajot za izvr{en stru~en nadzor, predlaga soodvetni merki i

- vr{i i drugi raboti utvrdeni so ovoj zakon i statutot na u~ili{teto.

^len 97

Na statutot na javnite u~ili{ta soglasnost dava Vladata na Republika Makedonija.

^len 98

Vo javnoto sredne u~ili{te se formira sovet na roditeli koj go so~inuvaat pretstavnici od roditelite na u~enicite.

Sovetot na roditeli ja sledi i dava mislewe za ostvaruvawe na vospitno-obrazovnata rabota.

Rabotata, brojot na ~lenovite, na~inot na izbor i organizacijata na sovetot na roditeli se utvrduva so statutot na u~ili{teto.

X. U^ENI^KI DOMOVI

^len 99

Vospitno-obrazovnata dejnost vo u~eni~kite domovi e sostaven del od sistemot na srednoto obrazovanie.

^len 100

Vo u~eni~kite domovi se obezbeduva smestuvawe i ishrana na u~enicite i se vr{i vospitno-obrazovna dejnost.

XI. FINANSIRAWE NA JAVNOTO SREDNO OBRAZOVANIE

^len 101

Sredstvata za ostvaruvawe na javnoto sredno obrazovanie se obezbeduvaat vo Republi~kiot buxet, a se izdvojuvaat na potsmetka na Ministerstvoto.

So sredstvata od stav 1 na ovoj ~len upravuva i raspolaga Ministerstvoto.

Za javnite u~ili{ta za sredno obrazovanie sredstvata gi obezbeduva osnova~ot.

^len 102

Ministerstvoto donesuva finansiski plan, kriteriumi za raspredelba na sredstvata i vr{i raspredelba na sredstvata po korisnici.

Za na~inot na raspolagaweto so sredstvata Ministerstvoto podnesuva izve{taj do Vladata na Republika Makedonija.

^len 103

Javnite u~ili{ta, odnosno ustanovite za obrazovanie na vozrasni mo`at da steknuvaat sredstva od davawe obrazovni uslugi na gra|ani kon ne se utvrdeni kako potrebi i interesi na dr`avata i za koi taa ne obezbeduva sredstva.

^len 104

Javnite u~ili{ta mo`at da steknuvaat sredstva i od:

- participacija na korisnicite na uslugi;

- proda`ba na proizvodi i uslugi koi se rezultat na vr{ewe na osnovna dejnost;

- kamati i devidendi na plasirani sredstva;

- legati, podaroci, zave{tanija i

- drugi izvori.

Sredstvata od stav 1 na ovoj ~len }e bidat nameneti za unapreduvawe, osovremenuvawe i razvoj na dejnosta vo javnite u~ili{ta za {to se podnesuva izve{taj do Ministerstvoto, odnosno do nadle`niot organ na edinicata na lokalnata samouprava.

Poseben propis za uslovite za steknuvawe i raspredelba na sredstvata od stav 1na ovoj ~len donesuva Vladata na Republika Makedonija, a za op{tinskite, odnosno u~ili{tata na Grad Skopje nadle`niot organ na edinicata na lokalnata samouprava.

XII. NADZOR NA RABOTATA NA SREDNITE U^ILI[TA

^len 105

Nadzor nad zakonitosta na rabotata na srednite u~ili{ta vr{i Ministerstvoto.

^len 106

Koga Ministerstvoto }e smeta deka statutot ili drug akt na srodnoto u~ili{te ne e vo soglasnost so Ustavot i zakon ima pravo da go zapre od izvr{uvawe aktot do donesuvawe na odluka na Ustavniot sud na Republika Makedonija.

Ako Ministerstvoto vo vr{ewe na pravoto na nadzor na zakonitosta na rabotata, utvrdi deka srednoto u~ili{te izdalo svidetelstvo, diploma, uverenie za stru~na, odnosno rabotna sposobnost sprotivno na odredbite na zakonot donesuva re{enie za nivno poni{tuvawe {to se objavuva vo sredstvata za javno informirawe i podnesuva prijava do organot za krivi~no gonewe.

^len 107

Sgru~en nadzor vo srednoto u~ili{te vr{i Pedago{kiot zavod na Makedonija na na~in utvrden so zakon.

Srednoto u~ili{te e dol`no da ovozmo`i nepre~eno vr{ewe na stru~niot nadzor i uvid vo pedago{kata dokumentacija {to se vodi vo srednoto u~ili{te.

^len 108

Za izvr{uvawe na zakonite i drugite propisi od oblasta na srednoto obrazovanie vo srednite u~ili{ta se vr{i inspekciski nadzor.

Inspekciski nadzor vr{i Republi~kiot prosveten inspektorat na na~in utvrden so zakon.

XIII. KAZNENI ODREDBI

^len 109

So pari~na kazna od ~etiri do dvaeset plati }e se kazni za prekr{ok srednoto u~ili{te osobeno ako:

- dozvoli organizirawe i dejstvuvawe na politi~ki partii i verski organizacii vo srednoto u~ili{te i izveduva versko obrazovanie (~len 7);

- koristi pe~at so nesoodvetna sodr`ina za zaverka na javnite ispravi (~len 8);

- otpo~ne so vr{ewe na dejnosta pred donesuvaweto na re{enie za ispolnetosta na uslovite za po~etok so rabota i vr{ewe na dejnosta (~len 19);

- ostvaruva plan i programa {to ne e donesena od Ministerstvoto za obrazovanie i fizi~ka kultura (~len 22);

- ne go ostvari godi{niot fond na ~asovi (~len 24);

- ne e donesena godi{na programa za rabota (~len 29);

- zapi{e u~enik preku brojot utvrden vo konkursot za zapi{uvawe (~len 42);

- izvr{i izbor na nastavnici i stru~ni sorabotnici vo nastava sprotivno na uslovite utvrdeni so ovoj zakon (~lenovi 59 i 60);

- ja vodi i izdava pedago{kata dokumentacija i evidencija sprotivno na ~lenovite 73 i 74 na ovoj zakon i

- go spre~i ili popre~uva prosvetniot inspektor vo vr{eweto na rabotite na prosvetnata inspekcija, ne mu gi dade potrebnite podatoci i ne gi izvr{i propi{anite merki (~len 108).

So pari~na kazna od edna pettina do tri plati }e se kazni za prekr{ok od stav 1 na ovoj ~len direktorot na srednoto u~ili{te.

So pari~na kazna od edna desettina do edna polovina od plata se kaznuva nastavnik ako:

- telesno kazni u~enik, odnosno psihi~ki go maltretira (~len 51);

- pedago{kata dokumentacija i evidencija ja vodi sprotivno na odredbite na ovoj zakon (~lenovi 73 i 74) i

- koristi vo nastava u~ebnik koj ne s izdaden soglasno so odredbata utvrdena so ovoj zakon.

^len 110

So pari~na kazna od osum do dvaeset plati }e se kazni za prekr{ok pravnoto lice ako osnova privatno u~ili{te sprotivno na odredbite od ~lenovite 12 i 13 na ovoj zakon.

Od pari~na kazna od edna do pet plati }e se kazni za prekr{ok od stav 1 na ovoj ~len i odgovornoto lice vo pravnoto lice.

So pari~na kazna od edna polovina od plata do dve plati }e se kazni za prekr{ok od stav 1 na ovoj ~len i fizi~ko lice.

XIV. PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI

^len 111

Postojnite sredni u~ili{ta na teritorijata na Republika Makedonija so vleguvaweto vo sila na ovoj zakon prodol`uvaat so rabota kako dr`avni u~ili{ta, soglasno so odredbite na ovoj zakon.

^len 112

Osnova~kite prava i obvrski sprema srednite u~ili{ta od ~len 111 na ovoj zakon gi prezema Republika Makedonija.

^len 113

Javnite u~ili{ta vo rok od {est meseci od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, }e ja usoglasat svojata organizacija, rabota, statutite i drugi op{ti akti so odredbite na ovoj zakon.

^len 114

Odredbite na ~lenovite 33, 35, 37 i 38 na ovoj zakon, koi se odnesuvaat na maturskiot ispit }e se primenuvaat od vleguvaweto vo primena na novite planovi i programi od ~lenovite 21 i 22 na ovoj zakon.

^len 115

U~enicite koi gimnaziskoto obrazovanie, trigodi{noto i ~etirigodi{noto stru~no obrazovanie go zavr{uvaat spored planovite i programite {to se doneseni pred vleguvawe vo sila na ovoj zakon, polagaat zavr{en ispit spored odredbite na Pravilnikot za sodr`inata i organizacijata na zavr{niot ispit vo srednoto obrazovanie („Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 15/92 i 37/92).

^len 116

Nostrifikacija, odnosno ekvivalencija na svidetelstvo izvr{eno vo republikite i avtonomnite pokraini na porane{nata Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija do 1 septemvri 1991 godina, ima ista vrednost na teritorijata na Republika Makedonija.

Svidetelstvata na licata koi go steknale obrazovanieto vo porane{nite republiki, odnosno dr`avi na Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija do 1 septemvri 1995 godina se priznavaat bez sproveduvawe postapka za nostrifikacija.

^len 117

Odredbite od ~len 72 na ovoj zakon se primenuvaat i za nastavnicite koi zasnovalo raboten odnos pred vleguvawe vo sila na ovoj zakon.

^len 118

Direktorite na srednite u~ili{ta od ~len 91 na ovoj zakon, imenuvani pred vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, prodol`uvaat da gi vr{at svoite funkcii do istekot na vremeto za koe se imenuvani.

^len 119

Ministerot vo rok od {est meseci od vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, }e gi donese propisite predvideni so ovoj zakon.

^len 120

Ministerstvoto vo rok od {est meseci od vleguvaweto vo sila na ovoj zakon gi donesuva programite za stru~en ispit od ~len 67 od ovoj zakon.

^len 121

Do donesuvaweto na pobliski propisi predvideni so ovoj zakon, se primenuvaat propisite {to bile vo primena pred vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, po odnos na srednoto obrazovanie, dokolku ne se vo nesoglasnost so ovoj zakon.

^len 122

Nastavnicite koi spored rokot utvrden vo ~len 147 od Zakonot za naso~enoto obrazovanie („Slu`ben vesnik na SRM" broj 16/85), ne se zdobile vo utvrdeniot rok so pedago{ko-psiholo{ka i metodska podgotovka, se dol`ni da se zdobijat so istata vo rok od edna godina od vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, vo sprotivno im prestanuva rabotniot odnos.

Obvrskata od stav 1 na ovoj ~len ne se odnesuva za nastavnicite koi imaat najmalku 15 godini rabotno iskustvo kako nastavnici.

^len 123

So denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon prestanuvaat da va`at odredbite od Zakonot za naso~enoto obrazovanie („Slu`ben vesnik na SRM" broj 16/ 85, 2/86, 29/86, 7/88, 18/89, 29/89, 12/90, 11/91, 40/91 i 14/ 95), {to se odnesuvaat na srednoto obrazovanie.

^len 124

Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na negovoto objavuvawe vo „Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".