ZAKON ZA DANOCI NA IMOT

I.OP[TI ODREDBI

 

^len 1

 

So ovoj zakon se voveduvaat i ureduvat slednite vidovi danoci na imot:

    1. Danok na imot;
    2. Danokot na nasledstvo i podarok i
    3. Danok na promet na nedvi`nosti i prava

 

 

PRV DEL

DANOK NA IMOT

PREDMET NA ODANO^UVAWE

 

^len 2

Danokot na imot se pla}a na sopstvenosta na nedvi`en imot: neagrarno zemji{te, stanbeni zgradi ili stanovi, delovni prostorii, administrativni zgradi, zgradi ili stanovi za odmor i rekreacija, gara`i i drugi grade`ni objekti.

Danokot na imot se pla}a i na sopstvenosta na podvi`en imot i toa: patni~ko motorno vozilo nad 1,8 litri rabotna zafatnina na motorot,avtobus, tovarno motorno vozilo, tovarno priklu~no vozilo, traktor, kombajn, ploven objekt i avion.

Danok na imot od stav 2 na ovoj ~len se pla}a dokolku oddelnite vidovi imot ne slu`at neposredno za vr{ewe na dejnosta.

 

 

 

 

 

Dano~en obvrznik

 

^len 3

Obvrznik na danokot na imot e pravno i fizi~ko lice sopstvenik na imotot od ~len 2 na ovoj zakon.

Obvrznik na danokot na imot vo odredeni slu~ai mo`e da bide i plodou`ivatelot na imotot.

Ako imotot e vo sopstvenost na pove}e lica, sekoj od niv e obvrznik na danokot na imot srazmerno na sopstveni~kiot del.

 

 

Dano~na osnova

^len 4

Osnovata na danokot na imot prestavuva pazarnata vrednost na nedvi`niot i podvi`niot imot.

Pazarnata vrednost od stav 1 na ovoj ~len ja iska`uva obvrznikot na danokot vo dano~nata prijava.

Dokolku organot za javni prihodi oceni deka iska`anata pazarna vrednost vo dano~nata prijava od stavot 2 na ovoj ~len ne e realna, vrednosta na imotot ja utvrduva vrz osnova na sporedba so vrednosta za istiot ili soodveten imot, od drug obvrznik.

 

 

Dano~ni stapki

 

^len 5

 

Stapkite na danokot na imot se proporcionalni.

Stapkata na danokot na imot od ~len 2 stav 1 od ovoj zakon iznesuva 0,10% .

Stapkata na danokot na imot od ~len 2 stav 2 na ovoj zakon iznesuva 0,5%.

 

Dano~ni osloboduvawa i olesnuvawa

 

^len 6

Danok na imot ne se pla}a na :

  1. zgradite i zemji{teto vo dr`avna sopstvenost koi gi koristat dr`avnite organi i organite na lokalnata i mesnata samouprava.;
  2. zgradite i zemji{teto koi se koristat za prosvetni, kulturni, nau~ni, socijalni, zdravstveni, humanitarni i sportski celi, osven zgradite odnosno delovite od zgradite i zemji{teto koi se vo ekonomska eksploatacija ili se izdadeni vo zakup;
  3. zgradite i zemji{teto koi se vo sopstvenost na Makedonskata pravoslavna crkva i drugite verski zaednici ili koi se koristat za vr{ewe na verski obredi ili za `iveewe na nivnite slu`beni lica, osven onie koi se koristat za stopanski celi;
  4. ekonomskite zgradi vo zemjodelstvoto;
  5. delovnite zgradi i delovnite prostorii koi slu`at za vr{ewe na dejnosta na obvrznikot, osven administrativnite zgradi;
  6. objektite na javnite pretprijatija i ustanovi osnovani od strana na Sobranieto na Republika Makedonija , Vladata na Republika Makedonija, op{tinite i gradot Skopje;
  7. zgradi i zemji{te na stranski diplomatski i konzularni pretstavni{tva i na pretstavni{tva na me|unarodni organizacii, ako se vo nivna sopstvenost , pod uslov na reciprocitet;
  8. stanbenite zgradi vo selskite naselbi vo ridsko planinskite podra~ja {to }e gi opredeli Vladata na Republika Makedonija;
  9. brani( akumulacii) za vodosnabduvawe, navodnuvawe ili proizvodstvo na hidroenergija, kako i objektite podignati za za{tita na zemji{teto , vodite i vozduhot;
  10. grade`noto zemji{te;
  11. objektite na pretprijatijata za rabotno osposobuvawe, profesionalna rehabilitacija i vrabotuvawe na invalidi;
  12. objekti koi pretstvuvaat infrastruktura kako {to se : pati{tata , prugi , pristani{ta, aerodromi i objektite koi se nivni sostaven del i ako ne slu`at za ostvaruvawe na prihodi;
  13. zemji{teto vo dr`avna sopstvenost koe ne e vo ekonomska eksploatacija ili vo zakup i toa: ulici, parkovi, nacionalni parkovi, {umi koi ne se koristat za ostvaruvawe na prihod i sli~no;
  14. vodeni povr{ini koi ne se koristat za ekonomski celi;
  15. zemji{teto {to se koristi za povr{inski kop vo rudarstvo i za geolo{ki istra`uvawa i
  16. zemjodelsko zemji{te {to se koristi za zemjodelsko proizvodtvo.

 

 

^len 7

 

Obvrznikot na danokot na imot za stanbena zgrada ili stan, vo koj `ivee so ~lenovite na semejstvoto ima pravo na namaluvawe na presmetaniot danok vo visina od 50%.

 

 

^len 8

 

Dano~nata obvrska za danokot na imot nastanuva:

  1. so denot na izdavaweto na odobrenie za upotreba na nedvi`niot imot od nadle`en organ, odnosno od denot na otpo~nuvawe na koristeweto na imotot od ~len 2 stav 1 na ovoj zakon i
  2. od denot na nabavkata na imotot od ~len 2 stav 2 od ovoj zakon.

 

 

VTOR DEL

 

DANOK NA NASLEDSTVO I PODAROK

Predmet na odano~uvawe

 

^len 9

Danokot na nasledstvo i podarok se pla}a na nedvi`en imot i pravo na plodou`ivawe i koristewe na nedvi`en imot, koi naslednicite odnosno primatelite na podaroci gi nasleduvat, odnosno primaat vrz osnova na Zakonot za nasleduvawe, odnosno dogovorot za podarok.

Danok na nasledstvo i podarok se pla}a i na gotovi pari, pari~ni pobaruvawa, hartii od vrednost i drug podvi`en imot, ako pazarnata vrednost na nasledstvoto, odnosno podarokot e povisoka od iznosot na ednogodi{nata prose~na plata vo Republikata vo prethodnata godina, spored podatocite na Republi~kiot zavod za statistika.

 

Dano~en obvrznik

 

^len 10

 

Obvrznik na danokot na nasledstvo i podarok e fizi~ko i pravno lice - rezident na Republika Makedonija koe nasleduva imot od ~len 9 na ovoj zakon, kako i fizi~ko i pravno lice koe prima imot na podarok, vo zemjata i vo stranstvo.

Obvrznik na danokot na nasledstvo i podarok e i stransko fizi~ko lice - nerezident za nedvi`niot i podvi`niot imot {to go nasleduva, odnosno prima na podarok na teritorijata na Republikata.

 

Dano~na osnova

 

^len 11

 

Osnova na danokot na nasledstvo i podarok pretstavuva pazarnata vrednost na nasledeniot, odnosno na podarok primeniot imot vo momentot na nastanuvaweto na dano~nata obvrska, namalena za dolgovite i tro{ocite {to go tovarat imotot koj e predmet na odano~uvawe.

 

^len 12

 

Pazarnata vrednost na nasledeniot ili na podarok primeniot imot, se utvrduva spored postapkata za utvrduvawe na danokot na imot sosglasno so ~len 4 od ovoj zakon.

 

^len 13

 

Dano~nata obvrska vo odnos na nasledstvoto nastanuva vo momentot na pravosilnosta na re{enieto za nasleduvawe.

Dano~nata obvrska vo odnos na podarokot nastanuva so denot na sklu~uvaweto na dogovorot za podarok.

Ako nedvi`niot imot, koj e predmet na nasleduvawe odnosno podarok, e optovaren so pravo na plodou`ivawe, obvrskata na nasledstvoto i podarok nastanuva po prestanokot na pravoto na plodou`ivawe.

Ako so zakon e zabraneta proda`ba na nasledeniot, odnosno na podarok primeniot podvi`en imot od ~len 9 stav 2 na ovoj zakon, dano~nata obvrska nastanuva so denot na pravosilanosta na re{enieto za dozvola za proda`ba, odnosno so denot na proda`bata.

 

Dano~ni stapki

 

^len 14

 

Stapkite na danokot na nasledstvo i podarok se proporcionalni i razli~ni vo zavisnost od nasledniot red.

Danokot na nasledstvo i podarok za obvrznik od vtor nasleden red se presmetuva po stapka od 5%, a za obvrznik od tret nasleden red ili obvrznik koj ne e vo srodstvo so ostavitelot, danokot se presmetuva po stapka od 10%.

 

Dano~ni osloboduvawa

 

^len 15

 

Danokot na nasledstvo i podarok ne pla}a:

  1. Naslednikot, odnosno primatelot na podarok od prv nasleden red.
  2. Naslednikot, odnosno primatelot na podarok od vtor nasleden red na eden nasleden odnosno na podarok primen stan, odnosno semejna stanbena zgrada ako ostavitelot odnosno davatelot na podarok `iveel vo zaedni~ko doma}instvo najmalku edna godina pred smrtta na ostavitelot, odnosno vo momentot na priemot na podarokot, pod uslov toj i ~lenovite na negovoto semejstvo da nemaat drug stan odnosno semejna stanbena zgrada.
  3. Naslednikot, odnosno primatelot na podarok od vtor nasleden red na koj zemjodelstvoto mu e osnovna dejnost {to }e nasledi, odnosno primi na podarok zemjodelsko zemji{te i ekonomski zgradi, ako so ostavitelot, odnosno davatelot na podarokot `iveel vo zaedi~ko doma}instvo vo momentot na smrtta na ostavitelot, odnosno vo momentot na priemot na podarokot.

 

^len 16

 

Ako naslednikot {to se prifatil za naslednik go otstapi nasledstvoto vo korist na lice koe bi do{lo do toa nasledstvo i vo slu~aj naslednikot da ne mu go otstapil, danokot go pla}a liceto vo ~ija sopstvenost preminuva nasledeniot imot.

Ako naslednikot otstapi nasledstvo na opredeleno lice, koe ne bi do{lo do nasledstvo vo slu~aj naslednikot da ne mu go otstapil, toga{ naslednikot {to go otstapil nasledstvoto pla}a danok na nasledstvo, a liceto vo ~ija korist e otstapeno nasledstvoto pla}a danok na podarok.

 

^len 17

 

Od danok na nasledstvo i podarok se oslobodeni dr`avnite organi, organite na op{tinite i gradot Skopje, organizaciite na Crveniot krst, humanitarnite i socijalnite ustanovi, nau~nite, obrazovnite, kulturnite ustanovi i verskite zednici za podarokot {to go primile vo vid na nedvi`en ili podvi`en imot, pari~ni sredstva i pobaruvawa.

 

 

TRET DEL

DANOK NA PROMET NA NEDVI@NOSTI I PRAVA

 

^len 18

 

Na ostvareniot promet na nedvi`nosti i prava se pla}a danok na promet na nedvi`nosti i prava.

 

Predmet na odano~uvawe

 

^len 19

 

Pod promet na nedvi`nosti i prava vo smisla na ovoj zakon se podrazbiraat prenosot so nadomestok na pravoto na sopstvenot na nedvi`nosti i prava, zamenata na edna nedvi`nost za druga nedvi`nost, kako i drug na~in na steknuvawe na nedvi`nosti so nadomestok me|u pravni i fizi~ki lica.

Dano~en obvrznik

 

^len 20

Obvrznik na danokot na promet na nedvi`nosti i prava e pravno i fizi~ko lice - prodava~ na nedvi`nosta, odnosno pravoto.

Pri zamena na nedvi`nosti dano~en obvrznik e u~esnikot vo zamenata koj dava vo zamena nedvi`nost od pogolema vrednost.

Ako se prenesuva idealen del na sopstvenost na nedvi`nosta, dano~en obvrznik e sekoj sopstvenik posebno.

Ako pravoto na sopstvenosta na nedvi`nosta se prenesuva vrz osnova na dogovor za do`ivotno izdr`uvawe, dano~en obvrznik e primatelot na nedvi`nosta, odnosno negovite naslednici.

 

 

Dano~na osnova

^len 21

 

Osnova na danokot na prometot na nedvi`nosti i prava e pazarnata vrednost na nedvi`nosta i pravoto vo momentot na nastapuvaweto na obvrskata.

Pri zamena na nedvi`nosti dano~na osnova e razlikata na pazarnite vrednosti na nedvi`nostite koi se zamenuvaat.

Pri prenos na idealen del na sopstvenost na nedvi`nosta, dano~na osnova e pazarnata vrednost na idealniot del na nedvi`nosta.

Pri proda`bata na nedvi`nosta vo ste~ajna i vo izvr{na postapka, dano~na osnova e postignatata proda`na cena.

 

 

^len 22

 

Pod pazarna vrednost se podrazbira cenata na nedvi`nosta i pravoto koja bi mo`ela da se postigne vo slobodniot promet vo momentot na nastanuvaweto na dano~nata obvrska.

Pazarnata vrednost na nedvi`nostite i pravata ja utvrduva organot za javni prihodi.

Za utvrduvawe na pazarnata vrednost na nedvi`nostite organot za javni prihodi formira komisija.

 

Dano~na stapka

 

^len 23

Stapkata na danokot na promet na nedvi`nosti i prava e proporcionalna i iznesuva 3%.

 

Nastanuvawe na dano~na obvrska

 

 

^len 24

 

 

Dano~nata obvrska na danokot na promet na nedvi`nosti i prava nastanuva so denot na sklu~uvaweto na dogovorot za prenos na pravoto na sopstvenost i na drugite prava, odnosno na zamena na nedvi`nostite.

Ako ne e sklu~en polnova`en dogovor vo smisla na odredbata od stav 1 na ovoj ~len, dano~nata obvrska nastanuva so denot koga kupuva~ot, odnosno u~esnikot vo zamenata, stapil vo posed na nedvi`nosta.

Ako prenos na pravoto na sopstvenost se vr{i vrz osnova na odluka na sudot ili drug dr`aven organ, dano~nata obvrska nastanuva so denot na pravosilnosta na taa odluka.

Ako se vr{i prenos na drugi prava, dano~nata obvrska nastanuva so denot na sklu~uvaweto na dogovorot.

Ako se vr{i prenos na pravoto na sopstvenost na grade`ni objekti koi se vo izgradba, dano~nata obvrska nastanuva so denot na predavaweto na objektot na kupuva~ot.

Ako dogovorot za promet na nedvi`nosta ili odlukata na sudot ne se prijaveni ili ne se prijaveni navremeno, dano~nata obvrska nastanuva na denot na otkrivaweto na izvr{eniot promet.

 

^len 25

 

Ako prenosot na sopstvenosta na nedvi`nosti se vr{i vrz osnova na dogovor za do`ivotno izdr`uvawe, dano~nata obvrska nastanuva vo momentot na smrtta na primatelot na izdr`uvaweto.

 

Dano~ni osloboduvawa

 

^len 26

 

Danok na promet na nedvi`nosti i prava ne se pla}a:

    1. na prometot na nedvi`nosti vo postapkata na komasacija i eksproprijacija;
    2. koga stransko diplomatsko, odnosno konzularno pretstavni{tvo go prenesuva pravoto na sopstvenost na nedvi`nosti, pod uslov na reciprocitet;
    3. pri vlo`uvawe na nedvi`nosti vo kapitalot na akcionerski dru{tva, odnosno dru{tva so ograni~ena odgovornost;
    4. koga pravoto na sopstvenost ili drugo pravo se prenesuva zaradi podmiruvawe na obvrskite po osnova na javni prihodi vo postapkata za prisilna naplata;
    5. na prometot na nedvi`nosti me|u dr`avni organi i
    6. koga pravoto na sopstvenost na nedvi`nost se prenesuva na davatelot na do`ivotnoto izdr`uvawe koj vo odnos na primatelot na izdr`uvaweto se nao|a vo prv nasleden red i toa samo za delot na nedvi`nosta koj bi go nasledil spored Zakonot za nasleduvawe i bez davawe na izdr{kata.

 

^ETVRTI DEL

 

UTVRDUVAWE I NAPLATA NA DANOCITE NA IMOT

 

^len 27

 

Vo pogled na na~inot na utvrduvawe na danokot, `albata, prisilnata naplata, postapkata za kaznite i drugite pra{awa {to ne se uredeni so ovoj zakon, soodvetno se primenuvaat odredbite na Zakonot za personalniot danok od dohod so koi se ureduva utvrduvaweto i naplatata na danokot.

^len 28

 

Utvrduvawe na naplata na danocite na imot od ~len 1 na ovoj zakon vr{i organot za javni prihodi na ~ie podra~je se nao|a imotot.

Ako imotot se nao|a na podra~jeto na dve ili pove}e op{tini, danokot go utvrduva organot za javni prihodi za vrednosta na imotot {to se nao|a na podra~jeto na odnosnata op{tina.

Za nasledeniot, odnosno podareniot dvi`en imot, danokot go utvrduva organot za javni prihodi vo mestoto na `iveali{teto na dano~niot obvrznik.

 

^len 29

 

Danokot na imot se utvrduva vrz osnova na podatocite od dano~nata prijava, delovnite knigi na obvrznicite i drugite podatoci so koi raspolaga organot za javni prihodi.

 

 

 

^len 30

 

Sodr`inata na dano~nata prijava od ~len 29 od ovoj zakon ja propi{uva ministerot za finansii.

 

^len 31

 

Obvrznikot na danokot na imot e dol`en da podnese dano~na prijava do 31 januari vo godinata za koja vr{i utvrduvawe na danokot.

Za imot {to go steknuva ili po~nuva da go koristi vo tekot na godinata ili ako po nekoj drug osnov nastapuva dano~na obvrska, obvrznikot e dol`en da podnese dano~na prijava vo rok od 15 dena od denot na steknuvaweto na imotot, otpo~nuvaweto na koristeweto na imotot, odnosno nastanuvawe na dano~nata obvrska.

Prijava od stav 1 na ovoj ~len se podnesuva do organot za javni prihodi na ~ie podra~je se nao|a imotot.

 

^len 32

 

Organot za javni prihodi e dol`en da donese re{enie za visinata na danokot na imot najdocna do 31 mart vo godinata za koja se utvrduva danokot na imot i mu dostavi re{enie na dano~niot obvrznik za utvrdeniot danok.

 

^len 33

 

Obvrznikot na danokot na nasledstvo i podarok e dol`en da podnese dano~na prijava vo rok od 15 dena od denot na nastanuvaweto na dano~nata obvrska od ~len 13 od ovoj zakon.

Prijava od stav 1 na ovoj ~len se podnesuva do organot za javni prihodi na ~ie podra~je se nao|a nedvi`niot imot koj obvrznikot go nasleduva ili prima na podarok.

Ako obvrznikot nasleduva ili prima na podarok podvi`en imot, prijavata se podnesuva do organot za javni prihodi na ~ie podra~je obvrznikot ima `iveali{te.

 

 

 

 

 

^len 34

Sudot e dol`en vo rok od 15 dena od denot na pravosilnosta na re{enieto za nasleduvawe, da go dostavi toa re{enie do organot za javni prihodi na ~ie podra~je se nao|a nasledeniot imot.

 

^len 35

 

Organot za javni prihodi e dol`en vo rok od 30 dena od denot na priemot na dano~nata prijava da go utvrdi danokot na nasledstvo i podarok i na dano~niot obvrznik da mu dostavi re{enie za utvrdeniot danok.

 

^len 36

 

Obvrznikot na danokot na promet na nedvi`nosti i prava e dol`en da podnese dano~na prijava vo rok od 15 dena od denot na nastanuvaweto na dano~nata obvrska od ~len 24 na ovoj zakon.

Dano~na prijava od stav 1 na ovoj ~len se podnesuva do organot za javni prihodi na ~ie podra~je se nao|a nedvi`nosta odnosno pravoto.

 

^len 37

 

Bez dokaz na platen danok ne mo`e da se izvr{i zaverka na dogovorot za prenos na sopstvenosta na nedvi`nosta, odnosno drugoto pravo, kaj nadle`niot sud, ili upis na prenosot na pravoto na sopstvenost na nedvi`nosti odnosno drugoto pravo na nedvi`nost vo katastarskite i drugi javni knigi, ili vrz osnova na sudska presuda, izjasnuvawe na strankite ili so drug akt.

 

^len 38

 

Organot za javni prihodi e dol`en vo rok od 30 dena od denot na priemot na prijavata za nastanuvawe na dano~nata obvrska, da go utvrdi danokot na promet na nedvi`nosti i prava i na dano~niot obvrznik, odnosno kupuva~ot na nedvi`nosta da mu dostavi re{enie za utvrdeniot danok.

 

 

^len 39

Danokot na imot se pla}a trimese~no i pristignuva za naplata vo sredinata na sekoe tromese~ie.

 

^len 40

 

Danokot na nasledstvo i podaroci i danokot na promet na nedvi`nosti i prava se pla}aat vo rok od 15 dena od denot na pristignuvaweto na re{enieto za utvrdenata dano~na obvrska.

 

PETTI DEL

KAZNENI ODREDBI

^len 41

 

So pari~na kazna od 100 do 200 plati }e se kazni za stopanski prestap pravnoto lice ako vo opredeleniot rok ne podnese dano~na prijava ( ~lenovi 31, 33 i 36).

Za dejstvoto od stav 1 na ovoj ~len }e se kazni za prekr{ok i odgovornoto lice vo pravnoto lice, so pari~na kazna od pet do deset plati.

So pari~na kazna od dve do pet plati }e se kazni za prekr{ok obvrznikot - fizi~ko lice koe nema da podnese dano~na prijava vo opredeleniot rok.

 

^len 42

Na dano~niot obvrznik {to storil prekr{ok pove}e od edna{ pokraj pari~nata kazna od ~len 41, mu se izrekuva za{titna merka odzemawe na podvi`niot imot.

Na dano~niot obvrznik {to storil prekr{ok pove}e od edna{ vo odnos na nedvi`niot imot , pari~nata kazna od ~len 41 se zgolemuva petokratno.

 

^len 43

 

So pari~na kazna od pet do petnaeset plati }e se kazni za prekr{ok odgovornoto lice vo dr`avniot organ ili vo sud ako:

  1. na nadle`niot organ za javni prihodi ne mu dostavi primerok od re{enieto za nasleduvawe ( ~len 34)
  2. vo opredeleniot rok na nadle`niot organ za javni prihodi ne mu dostavi primerok od odobrenieto so koj se vr{i prenos na pravoto na sopstvenost ( ~len 8 ).

 

^len 44

 

So pari~na kazna od pet do petnaeset plati }e se kazni za prekr{ok odgovornoto lice vo organot za javni prihodi ako ne donese re{enie za visinata na danokot na imot vo opredeleniot rok (~lenovi 32, 35 i 38 ).

 

^len 45

 

So denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon prestanuvaat da va`at odredbite na ~len 13 stav 2, ~lenovite od 114 do 133, ~len 140, ~len 148 stav 2, ~len 152 i ~len 153 od Zakonot za danoci na gra|anite ( "Slu`ben vesnik na SRM" broj 12/87, 50/87, 7/88, 51/88 , 7/89,18/89, 46/89, 4/90, 47/90, 21/91 i "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 5/92 i 4/93 ) i odredbite na ~lenovite 6 v i 6g od Zakonot za stapkite na danocite na gra|anite ( "Slu`ben vesnik na SRM" broj 59/82, 38//83, 3/85, 16/85, 46/86, 44/87, 50/87, 7/88, 28/88, 42/88, 51/88, 46/89,4/90, 15/90, 23/90, 30/90, 47/90, 21/91 i "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 38/91 , 24/92 i 17/93) i Zakonot za danok na promet na nedvi`nosti i prava ( " Slu`ben vesnik na SRM" broj 40//84, 51/88, 29/89 i 38/90 ).

^len 46

 

Postapkata za utvrduvawe i naplatuvawe na danocite vo 1993 godina koja e vo tek, }e se izvr{i spored propisite od ~len 45 na ovoj zakon.

 

^len 47

 

Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo :Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" , a }e se primenuva od 1 januari 1994 godina.