ZAKON ZA ZDRAVSTVENATA ZA[TITA

("Slu`ben vesnik na RM" br. 38/91; U. sud - 73/92; 46/93 i 55/95 i pre~isten tekst - 17/97).

 

I. OSNOVNI ODREDBI

^len 1

So ovoj zakon se ureduvaat pravata od zdrvstvenata za{tita na gra|anite, odnosite i pravata od zdravstvenoto osiguruvawe, postapkata na koristeweto na zdravstvenata za{tita i sistemot i organizacijata na zdravstvenata za{tita.

^len 2

Zdravstvenata za{tita ja so~inuvaat merkite, aktivnostite i postapkite za za~uvuvawe i unapreduvawe na zdravjeto i `ivotnata i rabotnata sredina, pravata i obvrskite {to se ostvaruvaat vo zdravstvenoto osiguruvawe, kako i merkite, aktivnostite i postapkit e koi gi prezemaat organizaciite od oblasta na zdravstvoto za za~uvuvawe i unapreduvawe na zdravjeto na lu|eto, spre~uvawe i suzbivawe na zaboluvawata, povredite i drugite naru{uvawa na zdravjeto, ranoto otkrivawe na zaboluvawata i sostojbite na zdravjeto, navremeno i efikasno lekuvawe i rehabilitacija so primena na stru~no-medicinski merki, aktivnosti i postapki.

^len 3

Sekoj ima pravo na za{tita na zdravjeto.

Zaradi ostvaruvawe na odredeni prava vo slu~aj na bolest i povreda i drugi prava od zdravstvenata za{tita utvrdeni so ovoj zakon, vrz na~elata na zaemnost i solidarnost, se ustanovuva zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe.

Za oddelni vidovi i prava od zdravstvenata za{tita se ustanovuva dobrovolno osiguruvawe.

^len 4

Ostvaruvaweto na opredeleni prava na zdravstvena za{tita utvrdena so Ustavot i so zakon, utvrdenite potrebi i interesi na op{testvoto vo oblasta na zdravstvenata za{tita i pravata od zdravstvenoto osiguruvawe, se vr{i vo Fond za zdravstveno osiguruvawe koj e vo sostav na Ministerstvoto za zdravstvo, so svojstvo na pravno lice.

^len 5

Sredstva za zdravstvena za{tita se obezbeduvaat so pridones od dohodot, odnosno dobivkata na pretprijatijata i drugite organizacii (vo natamo{niot tekst: organizacii), od bruto-platite na rabotnicite i rabotnite lu|e, od Buxetot na Republikata, od sredstvata na organizaciite, od li~nite sredstva na gra|anite i od drugi izvori.

^len 6

Zdravstvenata dejnost ja vr{at organizaciite od oblasta na zdravstvoto (vo natamo{niot tekst: zdravstveni organizacii).

Zdravstvena dejnost, vo soglasnost so ovoj zakon, mo`at da vr{at i drugi organizacii i zdravstveni rabotnici samostojno so li~en trud.

^len 7

Zdravstvenata za{tita se zasnovuva vrz edinstvoto na preventivnite, dijagnosti~ko-terapevtskite i rehabilitacionite merki i vrz na~elata na dostapnost, racionalnost i kontinuiranost, kako i vrz sovremenite i potvrdenite dostignuvawa na medicinskite i drugi nauki i na etikata na zdravstvenite rabotnici.

^len 8

Zdravstvena dejnost mo`at da vr{at samo zdravstveni rabotnici i zdravstveni sorabotnici, koi gi ispolnuvaat uslovite utvrdeni so ovoj zakon.

^len 9

Zdravstvenata dejnost e od poseben op{testven interes.

^len 10

Zdravstvenata dejnost podle`i na nadzor nad stru~nata rabota.

 

  1. PRAVA OD ZDRAVSTVENA ZA[TITA

1.Zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe

Osnovna zdravstvena za{tita

^len 11

So zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe vrz na~elata na zaemnost i solidarnost, na osigurenicite im se obezbeduva pravo na osnovna zdravstvenata za{tita koja opfa}a:

1) lekarski pregledi i drugi vidovi medicinska pomo{ so cel za utvrduvawe, sledewe i proveruvawe na zdravstvenata sostojba;

2) prezemawe na stru~no-medicinski merki, merki i postapki za unapreduvawe na zdravstvenata sostojba, odnosno spre~uvawe, suzbivawe i rano otkrivawe na bolestite i drugite naru{uvawa na zdravjeto;

3) uka`uvawe na itna medicinska pomo{:

4) lekuvawe vo ordinacija, odnosno vo stanot na korisnikot;

5) zdravstvena za{tita vo vrska so bremenost i poroduvaweto;

6) sproveduvawe na preventivnite, terapevtskite i rehabilitacionite merki;

7) prevencija, lekuvawe i sanirawe na bolestite na ustata i zabite;

8) lekovi, pomo{ni materijali koi slu`at za primena na lekovite i sanitetski materijal potreben za lekuvawe spored listata na lekovi {to ja utvrduva Ministerstvoto za zdravstvo; zdravstveno vospituvawe so sistematska rabota so zdravoto i bolnoto naselenie;

10) ispituvawe i utvrduvawe na zaboluvawata, povredite i zdravstvenata sostojba na osigurenicite vo specijalisti~ko-konsultativnata zdravstvena za{tita;

11) sproveduvawe na specijalizirani dijagnosti~ki, terapevtski i rehabilitacioni postapki;

12) protezi, ortopedski i drugi pomagala, pomo{ni i sanitetski spravi i zabotehni~ki sredstva, utvrdeni so op{t akt na Ministerstvoto za zdravstvo i

13) ispituvawe i utvrduvawe na zdravstvenata sostojba, lekuvawe, rehabilitacija, nega, smestuvawe i ishrana vo bolni~ki uslovi,

Vo osnovnata zdravstvena za{tita ne spa|aat zdravstvenite uslugi utvrdeni vo ~lenovite 31, 32 i 33 na ovoj zakon.

Osigurenici

^len 12

Pravata od osnovnata zdravstvena za{tita od ~lenot 11 na ovoj zakon se obezbeduvaat na:

1) rabotnicite vo organizaciite, vo organite na op{tinata - Republikata, vo Armijata na Republika Makedonija i vo politi~kite i op{testvenite organizacii i zdru`enija na gra|anite, ~lenovite na zadrugite na koi rabotata vo zadrugite im e edinstveno ili glavno zanimawe (vo natamo{niot tekst: rabotnicite vo organizaciite);

2) rabotnicite vo raboten odnos kaj gra|anite koi samostojno vr{at dejnost so li~en trud, odnosno so li~en trud i so sredstva vo sopstvenost na gra|anite i kaj gra|anite i gra|anskite pravni lica (vo natamo{niot tekst: rabotnici na rabota kaj rabotodava~i);

3) dr`avjani na Republika Makedonija koi se vo raboten odnos kaj sgranski rabotodava~i ili vo slu`ba vo me|unarodni misii i organizacii, stranski konzularni pretstavni{tva ili vo li~na slu`ba na stranski dr`avjani na teritorijata na Republikata;

4) gra|anite koi se zanimavaat so zemjodelstvo, sto~arstvo, `ivinarstvo, p~elarstvo ili ribolov kako edinstveno ili glavno zanimawe (vo natamo{niot tekst: zemjodelci) i zemjodelcite koi svoeto zemji{te go dalo vo zakup so nadomestok, odnosno zakupnina, ako ne se osigureni po druga osnova;

5) gra|anite koi vr{at dejnost so li~en trud i so sredstva vo sopstvenost na gra|anite i gra|anite koi so li~en trud samostojno vo vid na zanimawe vr{at profesionalna dejnost (vo natamo{niot tekst: rabotni lu|e), ako dejnosta ja vr{at kako edinstveno i glavno zanimawe i ako za taa dejnost se registrirani spored propisite za vr{ewe dejnost so li~en trud ili drugi propisi, odnosno ako za vr{ewe na dejnosta dobile odobrenie od nadle`en organ;

6) pisatelite, likovnite, scenskite, filmskite. muzi~kite i estradni umetnici, kompozitorite, preveduva~ite na nau~nite literaturni dela i drugi umetnici koi spored posebni propisi dejnosta ja vr{at kako edinstveno i glavno zanimawe;

7) prodava~ite na pe~at, nosa~ite na baga` - ~lenovi na soodvetni zdru`enija na nosa~ite na baga` i verskite slu`benici;

8) licata koi kako ~lenovi na soodvetni sportski organizacii se zanimavaat so sport;

9) korisnicite na pewii i korisnicite na prava na prekvalifikacija ili dokvalifikacija i pravo na vrabotuvawe spored propisite na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, dodeka primaat pari~en nadomestok spored tie propisi, kako i dr`avjani na Republika Makedonija koi primaat pewija ili invalidnina od stranski nositel na osiguruvawe dodeka prestojuvaat na teritorijata na Republikata;

10) licata privremeno nevraboteni dodeka se prijavuvaat kaj organizacijata nadle`na za rabotite na vrabotuvaweto, ako nemaat druga osnova na osiguruvawe:

11) licata na {koluvawe, stru~no osposobuvawe i usovr{uvawe ili postdiplomski studii vo zemjata i stranstvo, koi poradi toa go prekinale rabotniot odnos, ako za toa vreme primaat stipendija i licata koi organizacijata pred zasnovawe na raboten odnos }e gi upati kako svoi stipendisti na prakti~na rabota vo druga organizacija zaradi stru~no osposobuvawe ili usovr{uvawe:

12) u~esnicite vo Narodnoosloboditelnata vojna i u~esnicite vo Narodnoosloboditelnoto dvi`enie vo Egejskiot del na Makedonija na koi svojstvoto na u~esnik im e priznato spored propisite za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe;

13) voenite invalidi i ~lenovite na semejstvata na padnatite borci vo NOV i na umrenite u~esnici vo NOV i voeni invalidi spored propisite za voenite invalidi;

14) licata na koi im e priznato svojstvoto na civilen invalid od vojnata vrz osnova na zakon;

15) licata korisnici na osnovnite prava od socijalnata za{tita;

16) dr`avjani na Republika Makedonija koi se vo raboten odnos vo stranstvo ako ne se zadol`itelno osigureni kaj stranskiot nositel na osiguruvawe spored zakonot na zemjata vo koja se vraboteni, ili spored me|unarodnata spogodba, a imale `iveali{te na teritorijata na Republikata neposredno pred zasnovaweto na rabotniot odnos po stranstvo;

17) stranski dr`avjani i licata bez dr`avjanstvo vraboteni na teritorijata na Republikata;

18) stranski dr`avjani i licata bez dr`avjanstvo vraboteni vo stranski firmi koi izveduvaat raboti na teritorijata na Republikata ako so me|unaroden dogovor poinaku ne e opredeleno;

19) stranskite dr`avjani za vreme na {koluvawe ili stru~no usovr{uvawe na teritorijata na Republikata, ako so me|unaroden dogovor poinaku ne e opredeleno;

20) stranskite dr`avjani, ako na teritorijata na Republikata se vo slu`ba na me|unarodni organizacii, stranski konzularni i drugi pretstavni{tva ili vo li~na slu`ba na stranski dr`avjani koi u`ivaat diplomatski imunitet ako so me|unaroden dogovor poinaku no e opredeleno;

21) licata na izdr`uvawe kazna zatvor, licata koi se nao|aat vo pritvor, ako ne se osigureni po druga osnova i maloletnite lica koi se nao|aat na izvr{uvawe na vospitna merka upatuvawe vo vospitnopopraven dom odnosno ustanova i

22) ~lenovite na semejstvoto na osigurenik koj se nao|a na zadol`itelna voena slu`ba vo ARM za vremeto dodeka primaat materijalno obezbeduvawe, spored posebni propisi.

Gra|anite koi ne se opfateni so zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe spored stav 1 na ovoj ~len, mo`at da pristapat kon zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe zaradi koristewe na pravata na osnovna zdravstvena za{tita od ~len 11 na ovoj zakon.

^len 13

Osigurenicite od ~lenot 12 na ovoj zakon po prestanokot na svojstvoto vrz osnova na koe bile osigureni, mo`at da gi ostvaruvaat samo pravata od zdravstvenoto osiguruvawe ~ie koristewe go zapo~nale pred prestanokot na svojstvoto na osigurenik, osven pravata na pari~ni nadomestoci i pravoto na protezi, ortopedski i drugi pomagala, pomo{ni i sanitetski spravi i zabotehni~ki sredstva.

^len 14

Pravata od zdravstvenoto osiguruvawe, vo soglasnost so ovoj zakon im se obezbeduvaat i na ~lenovite na semejstvoto na osigurenicite od ~lenot 12 stav 1 to~kite od 1 do 21 i stav 2 na ovoj zakon.

Kako ~lenovi na semejstvoto, vo smisla na ovoj zakon, se smetaat: bra~niot drugar i decata rodeni vo brak ili von brak, posinocite, posvoenite deca i decata zemeni na izdr`uvawe.

^len 15

Na ~lenovite na semejstvoto na osigurenicite od ~lenot 12 to~kite od 17 do 19 na ovoj zakon im se obezbeduvaat prava od zdravstvenoto osiguruvawe dodeka prestojuvaat na teritorijata na Republikata, a za vremeto dodeka prestojuvaat vo zemjata ~ii dr`avjani se pod uslovi na reciprocitet, ako e toa predvideno so me|unaroden dogovor.

^len 16

Decata od ~lenot 14 stav 2 na ovoj zakon gi ostvaruvaat pravata od zdravstvenoto osiguruvawe do navr{uvawe na 18 godini vozrast, a po tie godini samo ako se na {koluvawe, no najdocna do navr{uvawe na 26 godini.

Decata od ~lenot 14 stav 2 na ovoj zakon mo`at da ostvaruvaat prava od zdravstvenoto osiguruvawe i po navr{uvawe na 26 godini vozrast, ako:

1) go prekinale {koluvaweto poradi otslu`uvawe na voeniot rok no najmnogu do 27 godini vozrast, ako po otslu`uvaweto na voeniot rok go prodol`at {koluvaweto;

2) go prekinale {koluvaweto poradi bolest i ako go prodol`at {koluvaweto, onolku vreme kolku trael prekinot poradi bolest, no najmnogu do 27 godini vozrast i

3) stanat nesposobni za samostoen `ivot i rabota vo smisla na propisite na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, odnosno za socijalnata za{tita do 18 godini vozrast, odnosno dodeka se na {koluvawe, ili ako stanat nesposobni za samostoen `ivot i rabota po tie godini, ako osigurenikot gi izdr`uva - za seto vreme dodeka trae takvata nesposobnost.

^len 17

Na gra|anite od Republika Makedonija koi ne podle`at na osiguruvawe spored ~lenovite od 12 do 16 na ovoj zakon, vrz osnova na zaemnost i solidarnost, im se obezbeduva pravo na:

1) zdravstvena za{tita na decata i mladincite do 18 godini vozrast, u~enicite i studentite do krajot na {koluvaweto, no najmnogu do navr{uvawe na 26 odnosno 27 godini vozrast, kako i na licata nad 65 godini vozrast;

2) zdravstvena za{tita na `enite vo vrska so bremenosta, poroduvaweto, leunstvoto i kontracepcijata i

3) zdravstvena za{tita vo slu~aj na zaboluvawe od: zarazni bolesti, du{evni bolesti, revmatska groznica i nejzini komplikacii, maligni zaboluvawa, {e}erna bolest, bubre`ni zaboluvawa {to se tretiraat so hroni~na dijaliza, progresivni nervni i muskularni zaboluvawa, cerebralna paraliza, multipleks skleroza, cisti~ni fibrozi, hemofilija, talasemija i na nea sli~ni bolesti, epilepsija, alkoholizam i narkomanija.

Obemot i sodr`inata na zdravstvenata za{tita na gra|anite od stav 1 na ovoj ~len, kako i na~inot na sproveduvaweto go utpvduva Sobranieto na Republika Makedonija.

Pari~ni nadomestoci

^len 18

Osigurenicite mo`at da ostvarat pravo na pari~ni nadomestoci, ako gi ispolnuvaat slednite uslovi:

1) zdravstvenoto osiguruvawe da traelo neprekinato najmalku {est meseci pred nastanuvaweto na slu~ajot za koj mo`e da se ostvari pravoto, osven vo slu~aite na povreda na rabota i profesionalno zaboluvawe;

2) pridonesot za zdravstveno osiguruvawe da e redovno uplatuvan ili so zadocnuvawe do najmnogu 60 dena i

  1. ako ocenata za privremenata spre~enost za rabota ja dali

izbraniot lekar, odnosno lekarska komisija od ~len 25 na ovoj

zakon.

Nadomestok na plata

^len 19

Osigurenicite od ~lenot 12 to~kite: 1, 2, 3, 5, 6 i 7 na ovoj zakon imaat pravo na nadomestok na plata za vreme na privremena spre~enost za rabota poradi:

1. bolest ili povreda;

2. medicinsko ispituvawe;

3. dobrovolno davawe na krv, tkivo ili organ;

4. neguvawe na bolno dete do tri godini vozrast;

5. izoliranost zaradi spre~uvawe na zaraza;

6. neophodno pridru`uvawe na bolno lice upateno na pregled pri lekuvawe vo drugo mesto;

7. neguvawe na bolen ~len na potesnoto semejstvo nad tri godi{na vozrast - do 30 dena i

8. neophodno pridru`uvawe na bolno dete do tri godi{na vozrast dodeka e na bolni~ko lekuvawe - do 30 dena.

Nadomestokot na platata od stav 1 na ovoj ~len pripa|a od prviot den na spre~enost za rabota i trae celo vreme dodeka trae spre~enosta, a se isplatuva za denovite za koi se ostvaruva plata spored propisite za rabotnite odnosi.

^len 20

Osigurenicite od ~lenot 12 to~ka 4 na ovoj zakon imaat pravo na nadomestok na plata za vreme na privremena spre~enost za rabota vo slu~aj na dobrovolno davawe na krv, tkivo i organi i izoliranost zaradi spre~uvawe na zaraza.

Visinata na nadomestokot od stav 1 na ovoj ~len ja utvrduva Ministerstvoto za zdravstvo.

^len 21

Kako osnovica za presmetuvawe na nadomestokot na plata za vreme na privremena spre~enost za rabota se zema prose~niot iznos na platata na koj e platen pridones za zdravstveno osiguruvawe vo poslednite tri meseci pred nastanuvaweto na spu~ajot poradi koj se steknuva pravoto na nadomestokot, a za korisnicite koi vr{at dejnost so li~en trud, osnovicata na koja e platen pridonos za zdravstveno osiguruvawe.

Vo slu~aj na povreda na rabota i profesionalno zaboluvawe, ako korisnikot po poslednite tri meseci ne ostvaril plata, odnosno nema utvrdena osnovica za pla}awe na sredstva za zdravstvena za{tita, osnovicata za nadomestok na plata }e mu se utvrdi od akontacijata na platata utvrdena so op{t akt na organizacijata vo koja e vraboten, odnosno od akontacijata na osnovicata spored koja pla}a sredstva za zdravstvena za{tita.

^len 22

Ako privremenata spre~enost za rabota traela podolgo od 30 dena, osnovicata za nadomestokot na platata se usoglasuva so dvi`eweto na platata vo organizacijata vo mesecot za koj se isplatuva nadomestokot vo odnos na platata ostvarena vo trimese~niot period koj e zemen pri utvrduvaweto na osnovicata na nadomestokot na platata, odnosno so dvi`eweto na osnovicata za pla}awe na sredstva za zdravstvena za{tita.

Nadomestokot na platata usoglasen spored stavot 1 na ovoj ~len ne mo`e da iznesuva pove}e od platata {to bi go ostvaril so rabota.

^len 23

Nadomestokot na platata za vreme na privremenata spre~enost za rabota se opredeluva najmalku po visina od 70% od osnovicata za nadomestokot na platata, no ne pomalku od 70% od iznosot na najniskata plata utvrdena so kolektiven dogovor.

Nadomestokot na platata za vreme na prioremenata spre~enost za rabota predizvikana so povreda na rabota, profesionalna bolest, za vreme davawe na krv, tkivo ili organ iznesuva 100% od osnovicata na nadomestokot.

Nadomestokot na platata za prvite 60 dena spre~enost za rabota go utvrduva i isplatuva organizacijata, odnosno rabotodava~ot od svoite sredstva, a nad 60 dena Fondot za zdravstveno osiguruvawe.

^len 24

Nadomestokot na platata se isplatuva od sredstvata na Fondot za zdravstveno osiguruvawe od prviot den na privremenata spre~enost za rabota poradi nega na bolno dete do tri godini vozrast i dobrovolno davawe na krv, tkivo ili organ.

Nadomestokot na platata se isplatuva od sredstvata na Fondot za zdravstveno osiguruvawe od prviot den na privremenata spre~enost za rabota i za osigurenicite zemjodelci vo slu~aite od ~lenot 20 na ovoj zakon.

Ako dobrovolen daritel na krv ne ostvari nadomestok na platata vo organizacijata vo koja e vraboten, za otsustvoto od rabota poradi dobrovolno daruvawe krv, mo`e da bara toa pravo da go ostvari na tovar na sredstvata na Fondot za zdravstveno osiguruvawe.

^len 25

Ocena za privremena spre~enost za rabota za prvite 15 dena dava lekarot koj go izbral osigurenikot, a od 16 do 60 dena i nad 60 dena po predlog na izbraniot lekar od primarnata zdravstvena za{tita davaat prvostepenite lekarski komisii pri Fondot za zdravstveno osiguruvawe formirani od ministerot za zdravstvo.

Ministerstvoto za zdravstvo formira vtorostepeni lekarski komisii.

Sostavot, nadle`nosta i na~inot na rabota na komisiite od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len se utvrduva so op{t akt na Ministerstvoto za zdravstvo.

^len 26

Ako lekarot {to dal ocenka za privremena spre~enost za rabota oceni deka spored sostojbata na zdravjeto na osigurenikot spre~enosta za rabota }e trae podolgo od 15 dena, dol`en e vedna{ da go upati bolniot na pregled do nadle`nata lekarska komisija.

^len 27

Vo slu~aj na podolgo traewe na privremenata spre~enost za rabota, lekarskata komisija od ~lenot 25 stav 1 na ovoj zakon go upatuva osigurenikot do nadle`niot organ za ocenuvawe na rabotnata sposobnost, spored propisite za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.

Vo slu~aite od stavot 1 na ovoj ~len osigurenikot ima pravo na nadomestok na platata od sredstvata na Fondot za zdravstveno osiguruvawe do denot na utvrduvaweto na invalidnosta, no najmnogu 60 dena od denot na upatuvaweto.

^len 28

Osigurenikot ne mo`e da ostvari, odnosno }e se zapre isplata na nadomestokot na platata za vreme na privremenata spre~enost za rabota ako:

1) neopravdano ne se javi na opredelen lekarski ili komisiski pregled;

2) za vreme na privremenata spre~enost za rabota ostvaruva plata i

3) neopravdano ne se podlo`i na opredeleno lekuvawe, osven ako za toa e potrebna posebna soglasnost predvidena so ovoj zakon ili drugi propisi, dodeka ne postapi po dadenite nalozi.

Nadomestok na patnite i dnevnite tro{oci

^len 29

Osigurenicite i ~lenovite na nivnite semejstva imaat pravo na nadomestok na patnite i dnevnite tro{oci, ako se upateni da koristat zdravstveni uslugi nadvor od Republikata, pod uslovi i vo visina utvrdeni so op{t akt na Ministerstvoto za zdravstvo.

Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len, osigurenicite i ~lenovite na nivnite semejstva imaat pravo na nadomestok na patnite tro{oci ako so upateni da koristat zdravstveni uslugi vo vrska so dijaliza i ve`bi za rehabilitacija na vidot, sluhot i govorot nadvor od mestoto na `iveewe, a koi se sproveduvaat ambulantski.

2. Dopolnitelno zadol`itelno osiguruvawe

^len 30

Zdravstvena za{tita vo slu~aj na povreda na rabota i profesionalno zaboluvawe so zadol`itelno dopolnitelno zdravstveno osiguruvawe vo Fondot za zdravstveno osiguruvawe im se obezbeduva na osigurenicite od ~lenot 12 to~kite od 1 do 8, 11, 17 i 18 na ovoj zakon.

So dopolnitelno zadol`itelno osiguruvawe vo Fondot za zdravstveno osiguruvawe se obezbeduva zdravstvena za{tita za slu~aj na bolest i povreda:

1) na osigurenicite nezemjodelci sopstvenici na zemjodelsko zemji{te poradi dopolnitelno vr{ewe na zemjodelska dejnost:

2) na osigurenicite od ~lenot 12 na ovoj zakon poradi vr{ewe na dopolnitelna dejnost spored propisite na samostojno vr{ewe na dejnost so li~en trud i

  1. na osigurenicite od ~lenot 12 na ovoj zakon koi osven sebe osiguruvaat pove}e od ~etiri ~lena na semejstvoto.
  1. Dobrovolno osiguruvawe

^len 31

Gra|anite za sebe i za ~lenovite na svoite semejstva, odnosno organizaciite za svoite rabotnici, mo`at da se osiguraat so dobrovolno zdravstveno osiguruvawe vo Fondot za zdravstveno osiguruvawe ili po druga osiguritelna organizacija zaradi ostvaruvawe na:

1) estetski operacii koi ne se medicinski indicirani;

2) koristewe na povisoko nivo na zdravstvena za{tita ili koristeWe na povisok konfor pri koristeweto na zdravstvenata za{tita, po nivno barawe koga toa e nad standardite utvrdeni od Ministerstvoto za zdravstvo;

3) bawsko - klimatsko lekuvawe;

4) lekovi, protezi, ortopedski spravi i pomagala koi ne mo`at da se prepi{uvaat na recept na tovar na Fondot za zdravstveno osiguruvawe i

5) Drugi zdravstveni uslugi koi ne se predvideni vo zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe.

Ministerstvoto za zdravstvo, odnosno osiguritelnata organizacija poblisku gi ureduva uslovite i na~inot na sproveduvaweto na dobrovolnoto osiguruvawe.

  1. Zdravstoeni uslugi koi se pla}aat so li~ni sredstva

^len 32

Gra|anite koristat zdravstvena za{tita so pla}awe na uslugite so li~ni sredstva vo zdravstvenata organizacija za:

1) site zdravstveni uslugi dokolku ne se opfateni vo zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe, a osigurenicite za uslugite vo specijalisti~ko-konsultativnata i bolni~kata zdravstvena za{tita koi gi koristat bez upat od izbraniot lekar, osven koga e vo pra{awe iten medicinski slu~aj;

2) uslugite od ~lenot 31 stav 1 na ovoj zakon ako ne e ustanoveno dobrovolno osiguruvawe;

3) prekinuvawe na bremenost do treto novorodeno dete, ako ne e medicinski indicirano;

4) tro{ocite za lekuvawe koi se posledica na nepridr`uvawe na upatstva od lekarot;

5) uslugite za izdavawe na lekarski uverenija za voza~ka dozvola, za utvrduvawe na op{tata rabotna sposobnost, za ostvaruvawe na o{tetni pobaruvawa i sli~no;

6) tro{ocite za nabavka na novi protetski i ortopedski spravi, o~ila i drugi pomagala pred utvrdeniot rok, dokolku sostojbata ne e promeneta ili se o{teteni ili zagubeni;

7) tro{ocite za zdravstveni uslugi vo vrska so otreznuvawe i lekuvawe od akutna alkoholizirana sostojba, kako i tro{ocite za namerni truewa koi ne se predizvikani od du{evni rastrojstva;

8) razlika na tro{ocite za lekuvawe nadvor od Republikata, ako lekuvaweto e prezemeno bez soodveten upat;

9) tro{ocite za op{ta nega i del od tro{ocite za smestuvawe i ishrana vo gerontolo{ka zdravstvena organizacija;

10) lekuvawe koe e posledica na krivi~no delo ili prekr{ok {to go storil samiot osigurenik;

11) nezadol`itelno vakcinirawe i

12) drugi zdravstveni uslugi koi spored ovoj zakon i aktite na Ministerstvoto za zdravstvo ne pa|aat na tovar na Fondot za zdravstveno osiguruvawe.

5. Zagarantirani prava i utvrdeni potrebi i interesi na op{testvoto

^len 33

Na site gra|ani na Republika Makedonija im se obezbeduva ostvaruvawe na so ovoj zakon zagarantiranite prava, utvrdeni potrebi i interesi na op{testvoto i toa:

1) merki i aktivnosti za za{tita od {tetnoto vlijanie vrz zdravjeto na naselenieto, na gasovite, bu~avata, jonizira~kite zra~ewa, zagadenosta na vodata, tloto, vozduhot i `ivotnite proizvodi i drugi {tetni vlijanija na ~ovekovata `ivotna i rabotna sredina;

2) merki i aktivnosti za otkrivaWe, spre~uvawe i suzbivawe na zarazni bolesti koi podle`at na zadol`itelno prijavuvaWe;

3) sistematski pregledi na decata, u~enicite i studentite;

4) merki i aktivnosti za za{tita na `enite za vreme na bremenosta, poroduvaweto i leunstvoto i na doen~iwata;

5) merki i aktivnosti za planirawe na semejstvoto;

6) merki i aktivnosti za organizirawe i unapreduvawe na krvodaritelstvoto,

7) obezbeduvawe na tro{ocite za bolni koi se tretiraat so dijaliza;

8) obezbeduvawe na lekovi za transplantirani bolni;

9) obezbeduvawe na citostatici, insulin i hormon za rast i

10) drugi merki i aktivnosti utvrdeni so posebni programi.

Sredstvata obezbedeni so Republi~kiot buxet se rasporeduvaat so programi {to gi donesuva Vladata na Republika Makedonija, i toa:

1) Programa za preventivna zdravstvena za{tita;

2) Programa za zadol`itelna imunizacija na naselenieto;

3) Programa za ispituvawe na pojavata, spre~uvaweto i suzbivaweto na brucelozata kaj lu|eto;

4) Programa za preventivni merki za spre~uvawe na tuberkulozata kaj naselenieto;

5) Programa za za{tita na naselenieto od SIDA;

6) Programa za aktivna zdravstvena za{tita na majkite i decata;

7) Programa za sistematski pregledi na decata, u~enicite i studentite;

8) Programa za organizirawe i unapreduvawe na krvodaritelstvoto i

9) Programa za obezbeduvawe na potrebite od to~kite 7, 8 i 9 od stav 1 na ovoj ~len.

So osnovite na zdravstvenata politika {to gi donesuva Sobranieto na Republika Makedonija, se opredeluvaat celite i globalnite pravci na razvojot na zagarantiranite prava i utvrdenite potrebi i interesi na op{testvoto, razvojot na zdravstvenata za{tita, kako i u~estvoto na sredstvata za zdravstvena za{tita vo op{testveniot proizvod.

  1. Specifi~na zdravstvena za{tita

^len 34

Organizaciite od svoite sredstva im obezbeduvaat specifi~na zdravstvena za{tita na svoite rabotnici, i toa:

1) pregledi zaradi utvrduvawe na zdravstvenata sostojba i rabotnata sposobnost na rabotnicite za vr{ewe na odredeni raboti i rabotni zada~i;

2) sistematski, kontrolni i periodi~ni pregledi na rabotnicite so ogled na polot, vozrasta i uslovite za rabota, pojavata na profesionalni bolesti, povredi na rabota i hroni~nite bolesti;

3) pregledi na rabotnicite koi zadol`itelno se vr{at zaradi za{tita na sredinata, za{tita na potro{uva~ite, odnosno korisnicite na drugi zadol`itelni zdravstveni pregledi;

4) pregledi zaradi utvrduvawe na zdravstvenata sposobnost na rabotnicite za vr{ewe na odredeni raboti i rabotni zada~i, ili zaradi izvr{uvawe na obvrskite na organizaciite vo vrska so propisite za za{tita pri rabota;

5) prezemawe merki za otkrivawe i otstranuvawe na pri~inite koi mo`at {tetno da vlijaat na zdravjeto na rabotnicite vo vr{eweto na rabotite, odnosno rabotnite zada~i;

6) ocenuvawe na vlijanieto na uslovite za rabota vrz vr{eweto na oddelni raboti, odnosno rabotni zada~i (pra{inata, bu~avata,

osvetluvaweto, zgolemenata radioaktivnost, vibraciite, isparuvaweto na hemiski materii i sli~no) zaradi za{tita od profesionalni bolesti;

7) zdravstveno vospituvawe i unapreduvawe na zdravstvenata kultura na rabotnicite;

8) sledewe i unapreduvawe na higienskite uslovi za rabota, kako i uslovite za ishrana na rabotnicite;

9) prou~uvawe i prezemawe merki zaradi namaluvawe na privremenata spre~enost za rabota, odnosno invalidnosta;

10) ocenuvawe na potrebata za upatuvawe na rabotnicite na organizirani medicinski programirani aktivni odmori i aktivna rekreacija i

11) drugi preventioni merki.

Specifi~nata zdravstvena za{tita na rabotnicite vo smisla na stavot 1 na ovoj ~len gi opfa]a i prethodnite i periodi~ni pregledi na rabotnicite koi rabotat na raboti, odnosno rabotni zada~i pod posebni uslovi na rabota na na~in i vo postapka utvrdeni so propisite za za{tita pri rabota.

Sredstvata za specifi~nata zdravstvena za{tita na sportistite se obezbeduvaat so poseben zakon.

  1. Ostvaruvawe na pravata

^len 35

Pravata od zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe, osigurenicite i ~lenovite na nivnite semejstva gi ostvaruvaat vo Fondot za zdravstveno osiguruvawe pod uslovite i na~inot utvrdeni so ovoj zakon i so op{tite akti na Ministerstvoto za zdravstvo.

^len 36

Svojstvo na osigurenik se utvrduva vrz osnova na prijava za osiguruvawe {to ja podnesuvaat:

1) organizaciite, odnosno rabotodava~ite - za rabotnicite vraboteni kaj niv;

2) rabotnite lu|e i zemjodelcite - sami za sebe;

3) Fondot na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na Makedonija -za korisnicite na pewii i drugi prava od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe;

4) organizacijata nadle`na za rabotite na vrabotuvaweto za privremeno nevrabotenite;

5) nadle`niot organ na upravata - za u~esnicite vo NOV, voenite invalidi, civilnite invalidi, za ~lenovite na semejstvata na padnatite i umrenite u~esnici vo NOV i na licata koi se nao|aat na zadol`itelna voena slu`ba vo ARM i za korisnicite na osnovnite prava od socijalna za{tita;

6) licata od ~lenot 12 stav 1 to~kite 16, 18, 19 i 20 i stav 2 na ovoj zakon sami za sebe i

7) kazneno-popravnata, odnosno vospitno-popravnata ustanova za licata od ~lenot 12 to~ka 21 na ovoj zakon.

Prijavata za osiguruvawe se podnesuva do Fondot za zdravstveno osiguruvawe po rok od osum dena od denot na zasnovaweto na rabotniot odnos, odnosno od denot na steknuvaweto na svojstvoto vrz osnova na koe liceto podle`i na zadol`itelno osiguruvaWe.

Ako Fondot za zdravstveno osiguruvaWe po podnesena prijava ne priznae svojstvo na osigurenik ili toa svojstvo go priznae po druga osnova, dol`no e za toa da donese re{enie.

Po prestanokot na osnovot za zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe, subjektite od stavot 1 na ovoj ~len se dol`ni vo rok od osum dena da podnesat odjava na osiguruvaweto.

^len 37

Ako obvrznikot za podnesuvawe na prijava od ~lenot 36 stavot 1 to~kite 1, 4 i 5 na ovoj zakon ne podnese prijava za osiguruvawe, rabotnikot, odnosno liceto za koe ne e podnesena prijava mo`e da bara Fondot za zdravstveno osiguruvawe so re{enie da go utvrdi svojstvoto na osigurenik.

Ako licata koi se obvrzani sami za sebe da podnesat prijava za osiguruvawe ne podnesat takva prijava, Fondot za zdravstveno osiguruvawe po slu`bena dol`nost so re{enie go utvrduva svojstvoto na osigurenik.

^len 38

Pravata od zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe vo ramkite na obemot na pravata utvrdeni so ovoj zakon i propisite doneseni vrz osnova na nego, osigurenikot i ~lenovite na negovoto semejstvo gi

ostvaruvaat vrz osnova na zdravstvena legitimacija i dokaz deka pridonesot za zdravstveno osiguruvawe e platen.

Zdravstvenata legitimacija i dokazot od stav 1 na ovoj ~len gi izdava Fondot za zdravstveno osiguruvawe.

Ministerstvoto za zdravstvo go propi{uva obrazecot na zdravstvenata legitimacija, kako i na~inot na nejzinoto izdavawe, vodewe i koristewe.

^len 39

Vo postapkata za ostvaruvawe na pravata utvrdeni so ovoj zakon se primenuvaat odredbite od Zakonot za op{tata upravna postapka, ako so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno.

Za pravata utvrdeni so ovoj zakon vo prv stepen re{ava Fondot za zdravstveno osiguruvawe, a vo vtor stepen ministerot za zdravstvo.

^len 40

Protiv kone~noto re{enie na ministerot za zdravstvo mo`e da se vodi upraven spor.

^len 41

Fondot za zdravstveno osiguruvawe e dol`en da vodi evidencija za ostvaruvaweto na pravata od zdravstvenoto osiguruvawe.

Evidenciite za ostvaruvaweto na pravata od zdravstvenoto osiguruvawe, podatocite koi vo niv se vodat, obrascite i na~inot na nivnoto vodewe i koristewe go propi{uva Ministerstvoto za zdravstvo.

  1. Prava i dol`nosti pri koristewe na zdravstvenata za{tita

^len 42

Osigurenikot ima pravo i dol`nost, zaradi koristewe na zdravstvena za{tita, da izbere lekar vo primarnata zdravstvena za{tita (op{ta medicina, medicina na trudot, pedijatrija, u~ili{na medicina, ginekologija i op{ta stomatologija) vo zdravstvenite organizacii na podra~jeto na op{tinata, odnosno gradot Skopje, spored mestoto na `iveewe, odnosno rabota, za vreme od edna godina od denot na izborot.

Izbraniot lekar se zapi{uva vo zdravstvenata legitimacija i vo zdravstveniot karton na osigurenikot.

Sekoj izbran lekar e dol`en, vo slu~aj na negova otsutnost ili privremena spre~enost za rabota, na svoite pacienti da im obezbedi za-mena so sklu~uvawe dogovor so drug zdravstven rabotnik od ista struka i specijalnost koj vr{i privatna praksa ili so javna zdravstvena organizacija od primarnata zdravstena za{tita, koj za toa vreme, mesto nego }e uka`uva zdravstvena za{tita na osigurenicite koi go izbrale.

Izbraniot lekar e dol`en na osigurenikot da mu uka`uva medicinska pomo{ i da go sledi negovoto zdravje.

^len 43

Osigurenikot mo`e da koristi specijalisti~ko-konsultativna i bolni~ka zdravstvena za{tita ako e upaten od izbraniot lekar, odnosno lekarska komisija, a bez upat koga e vo pra{awe iten medicinski slu~aj.

^len 44

Osigurenikot ima pravo na lekuvawe vo stranstvo pod uslovi i na na~in utvrdeni so op{t akt na Ministerstvoto za zdravstvo, ako e vo pra{awe zaboluvawe koe ne mo`e da se lekuva vo Republikata, a vo zemjata vo koja osigurenikot se upatuva postoi mo`nost za uspe{no lekuvawe na toa zaboluvawe.

^len 45

Osigurenikot ima pravo da koristi zdravstvena za{tita vo stranstvo za vreme na rabota vo stranstvo, a vo itni slu~ai i za vreme na prestoj vo stranstvo pod uslovi i na~in utvrdeni so op{t akt na Ministerstvoto za zdravstvo.

^len 46

Zdravstvenata organizacija, vo ramkite na svojata dejnost, e dol`na da uka`uva zdravstvena za{tita na lice koe }e pobara takva za{tita.

3dravstvenata organizacija e dol`na da obezbedi uslovi za uka`uvawe na kontinuirana medicinska pomo{ vo tekot na 24 ~asa, da ima lekovi i sanitetski materijalni sredstva za uka`uvawe na itna medicinska pomo{.

Zdravstvenata organizacija koja uka`ala itna medicinska pomo{ e dol`na na osigurenikot koj ima potreba da se upati vo druga zdravstvena organizacija da mu organizira soodveten prevoz i medicinsko

zgri`uvawe do priemot vo zdravstvenata organizacija vo koja se upatuva.

Za itna medicinska pomo{ odnapred ne se bara zdravstvena legitimacija i upat.

^len 47

Bolni~kata zdravstvena organizacija vo ramkite na svojata dejnost e dol`na da go primi korisnikot na bolni~ko lekuvawe ili da mu obezbodi priem vo druga zdravstvena organizacija, osven koga slu~ajot ne e iten ili koga priemot po ocenka na ovlasteniot lekar ne e potreben.

Zdravstvenata organizacija e dol`na na gra|aninot da mu dade pismeno obrazlo`enie zo{to ne e primen na bolni~ko lekuvawe.

^len 48

Licata zaboleni od du{evni bolesti, koi spored sostojbata na bolesta pretstavuvaat opasnost za nivniot `ivot i `ivotot na gra|anite ili materijalnite dobra, }e se upatat na bolni~ko lekuvawe vo soodvetna zdravstvena organizacija.

Ako takvite lica pri upatuvawe na lekuvawe davaat fizi~ki otpor, zdravstveniot rabotnik }e pobara pomo{ od organot na upravata nadle`en za vnatre{ni raboti koj e dol`en da dade takva pomo{.

Zdravstvenata organizacija {to go primila liceto od stavot 1 na ovoj ~len vo rok od 24 ~asa e dol`en da ja utvrdi potrebata od bolni~ko lekuvawe i da go izvesti nadle`niot organ za staratelstvo.

^len 49

Pri uka`uvaweto na zdravstvenata za{tita, zdravstvenite rabotnici se dol`ni da se gri`at za korisnicite na koi im se uka`uva zdravstvena za{tita, da go po~ituvaat nivnoto dostoinstvo, da se pridr`uvaat na medicinskata etika i da ja ~uvaat profesionalnata tajna.

Dol`nosta za ~uvawe na profesionalnata tajna se odnesuva i na drugite rabotnici vo zdravstvenite i drugi organizacii koi koristat medicinska dokumentacija ili na bilo koj na~in vo izvr{uvaweto na svoite rabotni zada~i, }e dojdat do podatoci sodr`ani vo nea.

^len 50

Hirur{ki i drugi medicinski intervencii se prezemaat samo so pismena soglasnost na bolnoto lice, odnosno na roditelot ili staratelot, ako toa e maloletno ili li{eno od delovna sposobnost.

Vo itni slu~ai, koga e vo opasnost `ivotot na bolnoto lice ili toa se nao|a vo takva sostojba {to ne mo`e samo da odlu~uva, a poradi itnosta nema mo`nost da se dobie soglasnost od ~len na negovoto potesno semejstvo, za maloletni i nesposobni lica od roditelot odnosno staratelot, hirur{ki intervencii mo`at da se prezemaat i bez soglasnost, za {to odlu~uvaat najmalku dvajca doktori na medicina -specijalisti od soodvetnata hirur{ka granka na medicinata.

Po isklu~ok, koga ne mo`e da se obezbedat najmalku dvajca doktori na medicina od stavot 2 na ovoj ~len, odluka za hirur{kata intervencija donesuva doktor na medicina {to }e ja vr{i hirur{kata intervencija.

Ako bolnoto lice, negoviot roditel, odnosno staratelot ne se soglasat so predlo`enata hirur{ka ili druga intervencija, nadle`niot doktor na medicina e dol`en da mu uka`e na posledicite koi mo`at da nastanat poradi odbivaweto na medicinskata i druga intervencija i da im pobara pismena izjava ili da sostavi slu`bena bele{ka.

^len 51

Korisnikot ima pravo vo tekot na lekuvaweto vo zdravstvenata organizacija da bara kowilijaren pregled ili konsultacija na lekar {to sam }e go izbere, ako stanuva zbor za bolest od pote{ka priroda, ako e predlo`eno da se podlo`i na operativen zafat ili ako mu se vlo{i zdravstvenata sostojba.

Za osnovanosta na baraweto odlu~uva rabotovodniot organ na zdravstvenata organizacija po mislewe na soodvetniot stru~en rakovoditel.

Nezavisno od baraweto na korisnikot, kowilijaren pregled mo`e da bara i lekar koj go lekuva bolniot.

^len 52

Koga korisnikot ne e zadovolen od uka`uvaweto ili uka`anata zdravstvena za{tita, kako i koga ne e zadovolen od odnosot na rabotnikot na zdravstvenata organizacija, mo`e da podnese prigovor do rabotovodniot organ na zdravstvenata organizacija.

Prigovor se podnesuva pismeno ili usno.

Rabotovodniot organ na zdravstvenata organizacija e dol`en vo rok od tri dena, a vo itni slu~ai vedna{ da go razgleda prigovorot i

pismeno da go izvesti podnositelot za faktite {to gi utvrdil, kako i za prezemenite merki.

Dokolku korisnikot ne e zadovolen od prezemenite merki od rabotovodniot organ, ima pravo da bara Ministerstvoto za zdravstvo da gi ispita navodite od negoviot prigovor.

Koga korisnikot ne e zadovolen od uka`uvaweto ili uka`anata zdravstvena za{tita od zdravstven rabotnik koj vr{i zdravstvena dejnost so li~en trud mo`e da podnese prijava do Ministerstvoto za zdravstvo koe }e gi ispita navodite od prigovorot.

^len 53

Kogp rabotovodniot organ na zdravstvenata organizacija utvrdi nepravilnosti po uka`uvaweto na zdravstvenata za{tita, dol`en e da prezema merki za otstranuvawe na tie nepravilnosti, vo soglasnost so op{tiot akt na zdravstvenata organizacija, a koga e toa potrebno mo`e da obrazuva i stru~na komisija za razgleduvawe na odredeniot slu~aj.

^len 54

Ako vo tekot ili po lekuvaweto nastanat trajni posledici, odnosno invalidnost, korisnikot ili negovoto semejstvo ima pravo da bara da se izvr{i proverka na stru~nata rabota vo pogled na zdravstvenata za{tita {to mu e uka`ana.

Vrz osnova na obrazlo`eno barawe na korisnikot, proverkata vo smisla na stavot 1 na ovoj ~len, ja sproveduva Ministerstvoto za zdravstvo preku organizaciite koi }e bidat ovlasteni da vr{at nadzor nad stru~nata rabota.

^len 55

Korisnikot na zdravstvena za{tita ima pravo da bara nadomestok na {teta, ako poradi storeni gre{ki ili nesoodvetno lekuvawe nastanat posledici vo soglasnost so propisite za obligacioni odnosi.

^len 56

Za vreme na lekuvaweto i ostvaruvaweto na drugi vidovi zdravstvena za{tita vo zdravstvenite organizacii, korisnicite se dol`ni da se pridr`uvaat na odredbite na op{tite akti na zdravstvenite organizacii i upatstvata na zdravstvenite rabotnici.

Zdravstvenata organizacija mo`e da go odbie natamo{noto lekuvawe na korisnikot koj so svoeto odnesuvawe ja popre~uva nejzinata rabota ili go naru{uva ku}niot red.

Po isklu~ok od stav 2 na ovoj ~len zdravstvenata organizacija ne mo`e da go odbie, odnosno prekine lekuvaweto, ako neposredno e zagrozen `ivotot ili zdravjeto na korisnikot, ako se raboti za zarazna bolest {to podle`i na zadol`itelno prijavuvawe, du{evna bolest ili za deca do 18 godini vozrast.

^len 57

Vo slu~aj koga korisnikot koj se nao|a na bolni~ko lekuvawe bara da go prekine natamo{noto lekuvawe i pokraj uka`uvawata na lekarot za mo`nite posledici, dol`en e za toa da dade pismena izjava.

Dokolku korisnikot od stavot 1 na ovoj ~len odbie da dade pismena izjava ili e nepismen, za toa }e se sostavi slu`bena bele{ka vo prisustvo na dvajca svedoci.

  1. SPROVEDUVAWE NA ZDRAVSTVENOTO OSIGURUVAWE

^len 58

Zaradi sproveduvawe na zdravstvenoto osiguruvawe vrz na~elata na zaemnost i solidarnost, vo Fondot za zdravstveno osiguruvawe se obezbeduva:

1) ostvaruvawe na pravata i obvrskite od zdravstvenoto osiguruvaWe;

2) isplata na nadomestocite na platata za vreme na privremena spre~enost od rabota i drugi pari~ni nadomestoci od zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe:

3) isplata na nadomestocite za izvr{eni zdravstveni uslugi koi pa|aat na tovar na sredstvata za zdravstveno osiguruvawe i

4) vodewe na evidenciite za osigurenicite, pravata i obvrskite od zdravstvenoto osiguruvawe.

Vo Fondot za zdravstveno osiguruvawe se obezbeduvaat sredstva za ostvaruvawe na pravata, pari~nite nadomestoci i uslugite od stavot 1 na ovoj ~len.

^len 59

Zaradi ostvaruvawe na zagarantiranite prava i utvrdenite potrebi i interesi na op{testvoto i ostvaruvawe na pravata i obvrskite od zdravstvenoto osiguruvawe, Ministerstvo za zdravstvo:

1) donesuva godi{na programa za rabota i razvoj i finansiski plan na zdravstvenata za{tita vrz osnova na razvojnite dokumenti na Republikata;

2) donesuva posebni programi za zdravstvena za{tita;

3) go utvrduva obemot na zdravstvenite uslugi {to pa|aat na tovar na sredstvata za zdravstvenoto osiguruvawe;

4) poblisku go ureduva na~inot na ostvaruvaweto na pravata i obvrskite od zdravstvenoto osiguruvawe;

5) vrz osnova na standardi i normativi vo sorabotka so zdravstvenite organizacii utvrduva ceni na zdravstvenite uslugi koi pa|aat na tovar na sredstvata za zdravstveno osiguruvawe;

6) utvrduva pobliski uslovi i na~in na lekuvawe vo stranstvo;

7) utvrduva lista na protezi, ortopedski i drugi pomagala i sanitetski sredstva, zabotehni~ki i zabnoproteti~ki sredstva, standardi za materijalot od koj tie se izrabotuvaat, rokovite i traeWeto na tie sredstva i uslovite za izrabotka na novi sredstva pred istekot na utvrdenite rokovi;

8) utvrduva lista na lekovi i sanitetski materijalni sredstva koi mo`at da se prepi{uvaat i izdavaat na recept na tovar na sredstvata za zdravstveno osiguruvawe i

9) utvrduva standardi i normativi za potrebniot broj na zdravstveni rabotnici spored brojot na naselenieto i drugi kriteriumi.

^len 60

Vo Ministerstvoto za zdravstvo se formira Zdravstven sovet i Sovet za zdravstveno osiguruvawe, kako sovetodavni tela na ministerot sostaveni od po devet ~lena.

Ministerstvoto za zdravstvo, zavisno od potrebite, formira i drugi postojani ili povremeni sovetodavni tela zaradi prou~uvawe na odredeni pra{awa i izgotvuvawe na predlozi i re{enija od delokrugot na Ministerstvoto.

Delokrugot na rabotata, ovlastuvawata, sostavot, imenuvaweto i razre{uvaweto na ~lenovite na sovetite od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len se opredeluva so akt na Ministerstvoto za zdravstvo.

^len 61

Za vr{ewe na rabotite na Fondot za zdravstveno osiguruvawe vo Ministerstvoto za zdravstvo se obrazuva posebna organizaciona edinica, {to se ureduva so op{tiot akt za organizacija na Ministerstvoto za zdravstvo.

So rabotata na Fondot za zdravstveno osiguruvawe rakovodi rakovoden rabotnik vo Ministerstvoto za zdravstvo koj go nazna~uva Vladata na Republika Makedonija.

IV. OBEZBEDUVAWE NA SREDSTVA

^len 62

Sredstva za ostvaruvawe na so zakon zagarantiranite prava i utvrdeni potrebi i interesi na op{testvoto i na pravata od zdravstvenoto osiguruvawe, utvrdeni so ovoj zakon se obezbeduvaat od:

1) Buxetot na Republikata;

2) dohodot odnosno dobivkata na organizaciite;

3) platite na rabotnicite i drugite rabotni lu|e odnosno od sredstvata na gra|anite;

4) platata ostvarena so dopolnitelna rabota;

5) vkupniot prihod na organizaciite;

6) u~estvo na osigurenicite;

7) kamati i dividendi;

8) podaroci;

9) legati;

10) prihodi od avtorski prava i licenci i

  1. drugi prihodi.

^len 63

Republikata obezbeduva sredstva za:

1) sproveduvawe na merkite i aktivnostite utvrdeni so programite od ~lenot 33 na ovoj zakon;

2) zdravstvena za{tita na du{evno bolni lica so nepoznato mesto na `iveewe;

3) zdravstvena za{tita na licata od ~lenot 12 to~kite 21 i 22 od ovoj zakon;

4) uka`uvawe itna medicinska pomo{ na stranskite dr`avjani;

5) sproveduvawe na nadzorot nad stru~nata rabota;

6) sproveduvawe na merki na zdravstvena za{tita koi }e gi naredat organite na Republikata;

7) rabota na zavodite za zdravstvena za{tita vo oblasta na zdravstvenata statistika;

8) zdravstvena za{tita na licata od ~lenot 17 na ovoj zakon i

9) pregledi na umreni lica i utvrduvawe na vremeto i pri~inata na smrtta na licata umreni nadvor od zdravstvenite organizacii.

Republikata obezbeduva sredstva i za zdravstvena za{tita na licata koi se nao|aat na otslu`uvawe na voeniot rok i za voenite obvrznici vo rezervniot sostav koi se povikani na voena dol`nost ako ne se osigureni po drug osnov.

^len 64

Sredstvata za osnovna zdravstvena za{tita od ~lenot 11 na ovoj zakon, so zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe, vrz na~elata na zaemnost i solidarnost, gi obezbeduvaat:

1) osigurenicite od ~lenot 12 to~kite: 1, 2, 4, 5, 6, 7 i 17 na ovoj zakon so pridones od bruto-platata;

2) Fondot na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na Makedonija za osigurenicite od ~lenot 12 to~ka 9 na ovoj zakon;

3) Zavodot za vrabotuvawe za osigurenicite od ~lenot 12 to~ka 10 na ovoj zakon;

4) organizacijata, odnosno organot {to ja obezbeduva stipendijata za osigurenicite od ~lenot 12 to~ka 11 na ovoj zakon;

5) nadpe`niot republi~ki organ na upravata za osigurenicite od ~lenot 12 to~kite 12, 13, 14 i 15 na ovoj zakon;

6) osigurenicite od ~lenot 12 stav 1 to~kite: 3, 16, 18, 19 i 20 i stav 2 na ovoj zakon, sami za sebe i

7) sportskite organizacii za osigurenicite od ~lenot 12 to~ka 8 na zakon.

^len 65

Kako osnovica za presmetuvawe i pla}awe na pridones za zdravstveno ossiguruvawe od platata se zema bruto platata vo koja se sodr`ani pridonesite i danocite {to se pla}aat od platata.

Na gra|anite na koi ne im se utvrduva ostvarena plata kako osnovica za presmetuvawe na pridonesot za zdravstveno osiguruvawe se zema osnovicata od koja se presmetuva i pla}a danok od plata, zgolemena so pridonesite od plata i danocite (bruto osnovica).

Osnovica za presmetuvawe na pridonesot od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len, se utvrduva najmalku vo visina na najniskata plata po rabotnik utvrdena so kolektiven dogovor pomno`ena so prose~niot koeficient na slo`enosta na trudot vo organizacijata i so brojot na rabotnicite vraboteni vo organizacijata.

Na rabotnicite koi pokraj platata primaat i pari~en nadomestok za skrateno rabotno vreme, odnosno za pomala plata spored propisite za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, vo osnovicata za presmetuvawe na pridonesot za zdravstveno osiguruvawe se zema i nadomestokot ostvaren spored tie propisi.

Kako osnovica za presmetuvawe i pla}awe na pridonesot za zdravstveno osiguruvaWe od ~len 12 to~kite: 10, 12, 13, 14 i 15 na ovoj zakon se zema 70% od najniskata plata - utvrdena so op{tiot kolektiven dogovor.

^len 66

Kako osnovica za presmetuvawe na pridonesot za zdravstveno osiguruvawe na osigurenicite zemjodelci se zema platata od vr{eweto na zemjodelska dejnost, odnosno katastarskiot prihod.

Ako osigurenikot - zemjodelec so pridonesot od katastarskiot prihod ne obezbeduva sredstva najmalku vo visina na pridonesot {to osigurenikot- rabotnik go obezbeduva od visinata na najniskata cena na rabotna sila utvrdena so soodvetniot kolektiven dogovor, del od sredstvata za zdravstveno osiguruvawe se obezbeduvaat i so pridones koj se utvrduva po ~len na semejstvoto na zemjodelecot.

^len 67

Kako osnovica za presmetuvawe i pla}awe na pridonesot za zdravstveno osiguruvawe na korisnicite na pewii i nadomestoci se zema visinata na pewijata, odnosno visinata na nadomestokot.

Za osigurenicite koi ne ostvaruvaat plata, pewija ili nadomestok, osnovicata za presmetuvawe i pla}awe na pridonesot za zdravstveno osiguruvawe se utvrduva so aktot so koj se opredeluva visinata na pridonesot za zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe.

^len 68

Sredstvata za ostvaruvawe na pravata od dopolnitelnoto zadol`itelno osiguruvawe od ~lenot 30 stav 1 na ovoj zakon se obezbeduvaat so pridones od dohodot odnosno dobivkata na organizaciite.

Sredstvata za ostvaruvawe na pravata od dopolnitelnoto zadol`itelno osiguruvawe od ~lenot 30 stav 2 na ovoj zakon gi obezbeduvaat osigurenicite so pridones od bruto-platata, odnosno od li~nite sredstva.

^len 69

Sredstvata za ostvaruvawe na pravata od dobrovolnoto osiguruvaWe od ~lenot 31 na ovoj zakon se ostvaruvaat na na~in i vo visina opredeleni so op{t akt na Ministerstvoto za zdravstvo ili na druga osiguritelna organizacija.

^len 70

Sredstvata za nadomestocite na platata od ~lenovite 19 i 204 na ovoj zakon se obezbeduvaat od platata na osigurenicite od ~lenot 12 to~kite: 1, 2, 3, 5, 6, 7 i 17 na ovoj zakon, a sredstvata za nadomestocite od ~lenot 29 na ovoj zakon od platata na osigurenicite od ~lenot 12 na ovoj zakon.

^len 71

Visinata na pridonesite za zdravstveno osiguruvawe od ~lenovite 64, 60 i 70 na ovoj zakon gi utvrduva Sobranieto na Republika Makedonija po predlog na Vladata.

^len 72

Pridonesot za zdravstveno osiguruvawe od ~len 64 od ovoj zakon go presmetuvaat i uplatuvaat organizaciite, odnosno rabotodava~ite za rabotnicite vraboteni kaj niv pri sekoja isplata na plata, odnosno organizaciite i organite za korisnicite na pewii i drugi pari~ni primawa pri sekoja isplata na pewijata, odnosno pari~noto primawe.

Presmetuvaweto i naplatuvaweto na pridonesot od drugite osigurenici koi sami se obvrznici za pla}awe na pridones od platata go vr{i Fondot za zdravstveno osiguruvawe.

^len 73

Za presmetuvaweto, uplatuvaweto, pristignatosta, zastarenosta i otpi{uvaweto na sredstvata za zdravstveno osiguruvawe, kako i za kaznenite kamati se primenuvaat propisite za presmetuvawe i naplata na danocite na gra|anite.

^len 74

Fondot za zdravstveno osiguruvawe ima pravo da ostvaruva uvid vo evidencijata za presmetuvaweto i uplatuvaweto na pridonesot za zdravstveno osiguruvawe.

Ako pri vr{eweto na uvidot od stavot 1 na ovoj ~len Fondot za zdravstveno osiguruvawe utvrdi deka ne e pravilno presmetan i uplaten pridonesot za zdravstveno osiguruvawe }e podnese barawe do nadle`nata organizacija za rabotite na platniot promet da prezeme merki od nejzinata nadle`nost zaradi naplatata na pridonesot.

Fondot za zdravstveno osiguruvawe ima pravo na uvid vo evidencijata kaj gra|anite koi samostojno vr{at dejnost so li~en trud i sredstva vo sopstvenost na gra|anite, odnosno drugite lica koi sami pla}aat pridones za zdravstveno osiguruvawe, zaradi uvid na pravilnosta na presmetuvawata i uplatata na ovoj pridones i zaradi kontrola na ostvaruvaweto na pravata na osigurenicite.

^len 75

Fondot za zdravstveno osiguruvawe e dol`en da go sledi presmetuvaweto i redovnata naplata na pridonesot za zdravstveno osiguruvawe od site obvrznici za pla}awe na pridonesot.

Za osigurenicite za koi Fondot }e utvrdi deka redovno ne e uplaten pridonesot ili uplatata zadocnila pove}e od 60 dena, pravata od zdravstvenoto osiguruvawe na tovar na sredstvata na Fondot za zdravstveno osiguruvawe im se uskratuvaat, osven pravoto na itna medicinska pomo{, uskratenite prava povtorno im se vospostavuvaat so denot na namiruvaweto na site pristignati, a ne uplateni obvrski.

^len 76

Ako obvrznikot za pla}awe na pridonesot ne go uplatil pristignatiot pridones ili ne go uplatil vo celost, Fondot za zdravstveno osiguruvawe }e pokrene postapka za naplata na osnovniot dolg zaedno so zakonskata kamata spored propisite za parni~nata, odnosno izvr{nata postapka.

^len 77

Sredstvata za sproveduvawe na specifi~nata zdravstvena za{tita od ~lenot 34 na ovoj zakon gi obezbeduvaat organizaciite, odnosno rabotodava~ite, od vkupniot prihod.

^len 78

Osigurenikot i ~lenovite na negovoto semejstvo u~estvuvaat so li~ni sredstva vo cenata na zdravstvenite uslugi i na lekovite i toa:

- 20 % od cenata na zdravstvenite uslugi i lekovite od obemot utvrden soglasno so ~len 59 to~ka 3 na ovoj zakon, odnosno 30% od cenata na zdravstvenite uslugi i lekovite nad toj obem, osven za bolni~koto lekuvawe;

- 10% od cenata na zdravstvenite uslugi za bolni~ko lekuvawe i materijalnite tro{oci i lekovite vo vrska so site uslugi, osven za ampularna terapija i

- 20% od vkupnite tro{oci za odobreno lekuvawe vo stranstvo.

Po isklu~ok od stav 1 alinei 1 i 2 na ovoj ~len, decata na osigurenicite po navr{eni 14 do navr{uvawe na 18 godi{na vozrast u~estvuvaat so li~ni sredstva vo visina od 5% od cenata na zdravstvenata usluga i lekot od obemot utvrden soglasno so ~len 59 to~ka 3 na ovoj zakon.

^len 79

Od u~estvoto utvrdeno so ~len 78 na ovoj zakon, osven za lekuvawe vo stranstvo, se osloboduvaat:

1) decata do 14 godi{na vozrast;

2) `enite vo vrska so bremenosta, poroduvaweto, maj~instvoto i planiraweto na semejstvoto, osven vo slu~aj na prekin na bremenosta do treto dete;

3) rabotnicite i korisnicite na invalidska pewija vo vrska so lekuvawe i rehabilitacija od povreda na rabota i profesionalni bolesti;

4) korisnicite na osnovnite prava spored Zakonot za socijalnata za{tita;

5) zdravstvenite uslugi vo vrska so lekuvaweto na maligni zaboluvawa, progresivni nervni i muskularni zaboluvawa, cerebralna paraliza, multipleks skleroza, cisti~ni fibrozi, hemofilija, epilepsija, zarazni bolesti, revmatska groznica i nejzinite komplikacii, {e}erna bolest, bubre`ni zaboluvawa {to se tretiraat so hroni~na dijaliza, du{esni bolesti, alkoholizam i narkomanija, talasemija i na nea sli~ni bolesti, infarkt na mikardot, sostojbi po operacija na koronarni arterii, dekompewacija na srce, srcev blok, vgraden pejsmejker, sostojbi po presaduvawe na bubrezi, pemfigus i lupus eritematodes;

6) daritelite na krv koi dobrovolno daruvaat krv pove}e od deset pati i

  1. licata postari od 65 godini `ivot, osven za lekovite na recept

{to pa|aat na tovar na sredstvata na Fondot za zdravstveno osiguruvawe i za koi u~estvuvaat so 5% od cenata na lekot.

^len 80

Osigursnikot i ~lenovite na negovoto semejstvo u~estvuvaat so li~ni sredstva vo cenata na protezite, ortopedskite i drugi pomagala i sredstva izraboteni od standarden materijal spored listata utvrdena soglasno so ~len 59 to~ka 7 na ovoj zakon, i toa:

- 20% od cenata na slu{no pomagalo i na zabnotehni~ki i na zabnoproteti~ki sredstva i

- 50% od cenata na site drugi protezi, ortopedski i drugi pomagala i sredstva.

^len 81

Od u~estvoto utvrdeno vo ~len 80 na ovoj zakon se osloboduvaat:

1) decata do 18-godi{na vozrast;

2) osigurenicite koi koristat protezi, ortopedski i drugi pomagala i sredstva kako posledica na povreda na rabota i profesionalno zaboluvawe:

3) daritelite na krv koi dobrovolno daruvaat krv pove}e od deset pati i

4) lica koi se oslobodeni od u~estvo po posebni propisi (voeni invalidi i korisnici na semejna invalidnina po osnova na padnat borec).

^len 82

U~estvoto na osigurenicite so li~ni sredstva vo cenata na zdravstvenite uslugi i na lekovite od ~len 78 se pla}a vo zdravstvenata organizacija, a Fondot za zdravstveno osiguruvawe vr{i kontrola na uplatenite sredstva.

  1. ZDRAVSTVENA ZA[TITA NA STRANSKI DR@AVJANI

^len 83

Stranskite dr`avjani koi se osigureni soglasno so ~lenot 12, to~kite: 17, 18, 19 i 20 na ovoj zakon, ostvaruvaat zdravstvena za{tita vo obem, na na~in i pod uslovi koi se utvrdeni za ostanatite osigurenici.

Za stranskite dr`avjani koi na teritorijata na Republikata se nao|aat na {koluvawe ili stru~no osposobuvawe, a koi primaat stipendija od dr`aven organ ili organizacija, pridonesot za zdravstveno osiguruvawe go pla}a organot, odnosno organizacijata - davatel na stipendijata, ako so dogovorot za stipendirawe ne e predvideno pridonesot da go pla}a osigurenikot.

^len 84

Dr`avjanite za zemjite so koi e zaklu~en me|udr`aven dogovor ostvaruvaat zdravstvena za{tita vo obem koj e utvrden so toj dogovor.

Tro{ocite za zdravstvena za{tita na stranskite dr`avjani od stavot 1 na ovoj ~len, ako so me|udr`aven dogovor e utvrden sistem na reciprocitet na pla}awe, se isplatuvaat od sredstvata na Fondot za zdravstveno osiguruvawe i toa vo visina na prose~nite tro{oci za zdravstvena za{tita po osigurenik i za brojot na osigurenicite koi Republikata gi ima vo zemjite so koi e sklu~en takov dogovor, a razlikata ja obezbeduva Republikata od buxetot.

Tro{ocite za zdravstvena za{tita na stranskite dr`avjani od stav 1 na ovoj ~len na zdravstvenata organizacija & gi pla}sa Ministerstvoto za zdravstvo so toa {to razlikata se refundira od Buxetot na Republikata.

^len 85

Na stranskite dr`avjani koi ne se opfateni so odredbite na ~lenovite 83 i 84 na ovoj zakon im se obezbeduva itna medicinska pomo{, a drugite zdravstveni uslugi po barawe na korisnikot.

Stranskite dr`avjani od stavot 1 na ovoj ~len sami gi snosat tro{ocite za uka`anata itna medicinska pomo{ ili drugi zdravstveni uslugi, ako so zakon ili so me|udr`aven dogovor ne e poinaku opredeleno.

^len 86

Zdravstvenata organizacija e dol`na na stranskiot dr`avjanin na koj mu uka`ala itna medicinska pomo{ da mu ovozmo`i da gi vospostavi vrskite so soodvetnoto diplomatsko ili konzularno pretstavni{tvo ili so bankata kaj koja stranskiot dr`avjanin ima finansiski sredstva zaradi pla}awe na nadomestokot za uka`anata itna medicinska pomo{.

Dokolku zdravstvenata organizacija ne izvr{i naplata na uka`anata itna modicinska pomo{, zaradi toa {to stranskiot dr`avjanin nema finansiski sredstva, dol`na e zaradi naplata na ovie sredstva od Buxetot na Republikata, od stranskiot dr`avjanin da obezbedi podatoci za: identitetot i dr`avjanstvoto; brojot na paso{ot; od kogo e izdaden; mestoto na postojano `iveewe vo stranskata zemja, a za stranskiot dr`avjanin so prestojuvali{te deka e materijalno neobezbeden i prijava za `iveali{te, odnosno prestojuvali{te; dokaz za toa deka stranskiot dr`avjanin nema pravo da koristi zdravstvena za{tita soglasno so odredbite na ovoj zakon, spored me|unarodnite spogodbi ili po drug osnova, da go utvrdi iznosot na pla}aweto i na stranskiot dr`avjanin da mu zeme izjava za toa deka mu e uka`ana itna medicinska pomo{ {to ne ja platil, za obvrskata deka utvrdeniot nadomestok li~no }e go plati vo odreden rok kako i na~inot na pla}aweto na nadomestokot.

^len 87

Zaradi ostvaruvawe na nadomestokot za uka`anata itna medicinska pomo{ na stranskiot dr`avjanin od ~lenovite 84 i 85 na ovoj zakon, zdravstvenata organizacija podnesuva barawe do Ministerstvoto za nadvore{ni raboti vo rok od 60 dena od denot na izvr{uvaweto na uslugite.

So baraweto od stavot 1 na ovoj ~len zdravstvenata organizacija prilo`uva i smetka so specifikacija za izvr{enite uslugi vo dva primeroci, kako i dokaz od ~lenot 86 na ovoj zakon, odnosno dokaz za toa deka e napraven obid za naplata na nadomestokot, no deka naplatata ne mo`ela da bide izvr{ena.

Po izvr{enata isplata na nadomestokot na zdravstvenata organizacija koja uka`ala itna medicinska pomo{ na stranskiot dr`avjanin, Ministerstvoto za nadvore{ni raboti prezema merki preku nadle`niot diplomatski organ od samiot stranski dr`avjanin da ja naplati smetkata za izvr{nata usluga, vo korist na Republi~kiot buxet.

VI. NADOMESTOK NA [TETA

^len 88

Osigurenik na koj mu e izvr{ena isplata od sredstvata na Fondot za zdravstveno osiguruvawe dol`en e da go vrati primeniot iznos i da ja nadomesti {tetata ako:

- vrz osnova na nevistinite podatoci za koi znael ili bil dol`en da znae deka se nevistiniti ili na drug protivpraven na~in ostvaril vo pogolem iznos, otkolku {to mu pripa|aat,

- ostvaril primawa poradi toa {to ne prijavil promeni koi vlijaat vrz gubeweto ili obemot na pravoto, a znael ili bil dol`en da znae za tie promeni i

- ostvaril pari~ni primawa pogolemi od iznosot {to mu bil utvrden so re{enie na Fondot za zdravstveno osiguruvawe.

^len 89

Fondot za zdravstveno osiguruvawe ima pravo da bara nadomestok na {teta {to mu e pri~ineta od organizaciite ili rabotodava~ite ako {tetata nastanala poradi toa {to ne dale podatoci, ili {to dale nevistiniti podatoci za faktite od koi zavisi steknuvaweto ili opredeluvaweto na obemot na pravata od zdravstvenoto osiguruvawe.

Fondot za zdravstveno osiguruvawe ima pravo da bara nadomestok na {teta od korisnikot za zdravstvena za{tita koj, spored ovoj zakon, e dol`en sam da dava podatoci vo vrska so ostvaruvaweto na negovite prava i obvrski vo slu~aite predvideni vo stavot 1 na ovoj ~len.

^len 90

Fondot za zdravstveno osiguruvawe ima pravo da bara nadomestok za pri~inetata {teta od lice koe predizvikalo bolest, povreda ili smrt na korisnik na prava na zdravstvenoto osiguruvawe.

Za {tetata koja vo slu~aite od stavot 1 na ovoj ~len ja pri~inil rabotnik na rabota ili vo vrska so rabotata na treti lica odgovara organizacijata, odnosno rabotodava~ot vo soglasnost so propisite za rabotnite, odnosno obligacionite odnosi.

Fondot za zdravstveno osiguruvawe za slu~aite od stavot 2 na ovoj ~len, ima pravo da bara nadomestok na {teta i neposredno od rabotnikot, ako {tetata e pri~ineta namerno.

^len 91

Fondot za zdravstveno osiguruvawe ima pravo da bara nadomestok na {teta od organizacijata, odnosno rabotodava~ot, ako bolesta, povredata i smrtta na korisnikot na pravata od zdravstvena za{tita nastanale poradi toa {to ne bile prezemeni merki za za{tita pri rabota ili drugi merki za za{tita na gra|anite.

Fondot za zdravstveno osiguruvawe ima pravo da bara nadomestok na {teta od organizacijata, odnosno rabotodava~ot i koga {tetata e nastanata poradi toa {to rabotnikot stapil na rabota bez prethodno izvr{en zdravstven pregled.

^len 92

Fondot za zdravstveno osiguruvawe ima pravo da bara nadomestok na {teta vo slu~aite od ~lenot 90 na ovoj zakon i neposredno od zaednicata za osiguruvawe na imoti i lica kaj koja ova lice e osigureno od odgovornost za {teta na treti lica, spored propisite za zadol`itelno osiguruvawe na imoti i lica,

^len 93

fondot za zdravstveno osiguruvawe ima pravo da bara nadomestok na {teta vo slu~aite predvideni so ovoj zakon, bez ogled na toa {to {tetata nastanala so isplata na davawa koi kako pravo pripa|aat na sredstvata za zdravstveno osiguruvawe.

[tetata za koja Fondot za zdravstveno osiguruvawe ima pravo da bara nadomestok vo slu~aite predvideni so ovoj zakon gi opfa}a tro{ocite za zdravstvena za{tita, nadomestokot na platata i drugi pari~ni nadomestoci koi se isplatuvaat na tovar na sredstvata na Fondot za zdravstveno osiguruvawe.

^len 94

Pri utvrduvawe na pravata na nadomestok na {teta vo slu~aite predvideni so ovoj zakon se primenuvaat odredbite na Zakonot za obligacionite odnosi.

^len 95

Koga Fondot za zdravstveno osiguruvawe }e utvrdi deka nastanala {teta na sredstvata so koi toj upravuva, }e gi povika organizacijata, rabotodava~ot, zaednicata za osiguruvawe na imoti i lica i drugi

lica koi spored ovoj zakon se dol`ni vo opredelen rok da ja nadomestat {tetata.

Ako {tetata ne bide nadomestena vo opredeleniot rok, Fondot za zdravstveno osiguruvawe mo`e da podnese tu`ba do nadle`niot sud.

VII. ZDRAVSTVENI ORGANIZACII

      1. Osnovawe i prestanok

^len 96

Zdravstvena organizacija mo`e da se osnova kako: javna, zadru`na, me{ovita i privatna, vo soglasnost so zakon.

^len 97

Zdravstvena organizacija mo`at da osnovaat: Republikata, pravnite i fizi~kite lica.

Javna zdravstvena organizacija mo`e da osnova Sobranieto na Republika Makedonija.

^len 98

Zdravstvena organizacija mo`e da se osnova i da vr{i zdravstvena dejnost ako se obezbedeni grade`ni objekti, stru~ni kadri, medicinska oprema, sredstva i drugi uslovi za vr{ewe na dejnosta, utvrdeni so zakon i propisi doneseni vrz osnova na zakon.

Pobliskite uslovi za osnovawe i po~nuvawe so rabota, odnosno pro{iruvawe na dejnosta vo odnos na prostorot, opremata i kadrite gi propi{uva Ministerstvoto za zdravstvo.

^len 99

Ministerstvoto za zdravstvo ocenuva dali se ispolneti uslovite od ~lenot 98 na ovoj zakon i donesuva re{enie za dozvola za po~nuvaWe so rabota vrz osnova na koe se vr{i upis na zdravstvenata organizacija vo sudskiot registar.

Dozvolata za po~nuvawe so rabota od stavot 1 na ovoj ~len mo`e da se odzeme dokolku nastanat promeni za koi bitno se otstapuva od uslovite predvideni vo ~lenot 98 na ovoj zakon.

^len 100

Zdravstvenata organizacija mo`e da bide ukinata ako:

1) ne gi ispolnuva so zakon propi{anite uslovi za vr{ewe na dejnosta i

2) ne gi izvr{uva zada~ite za koi e osnovana.

Odluka za ukinuvawe na zdravstvenata organizacija donesuva osnova~ot.

  1. Vidovi na zdravstveni organizacii

^len 101

Vo zavisnost od prirodata na zdravstvenata dejnost {to ja vr{at i vidot na zdravstvenata usluga {to ja pru`aat, zdravstvenite organizacii se osnovaat, odnosno organiziraat kako:

1) ordinacija;

2) zdravstvena stanica;

3) zdravstven dom;

4) bolnica (op{ta i specijalna);

5) medicinski centar;

6) zavod;

7) institut;

8) klinika;

9) klini~ki centar;

10) zavod za zdravstvena za{tita;

11) apteka i

  1. prirodno lekuvali{te.

 

1)Ordinacija

^len 102

Ordinacija mo`e da sproveduva zdravstvena za{tita ako se ispolneti uslovite za vr{ewe na dejnosta op{ta medicina, op{ta stomatologija, odnosno specijalisti~ko-konsultativna dejnost.

  1. Zdravstvena stanica

^len 103

Zdravstvenata stanica mo`e da sproveduva zdravstvena za{tita ako se ispolneti uslovite najmalku za vr{ewe na op{ta medicina, odnosno medicina na trudot, odnosno, zdravstvena za{tita na `eni, stomatolo{ka, laboratoriska, sanitarno-higienska, obezbeduvawe so lekovi i sanitetski materijalni sredstva i zdravstveno-statisti~ka dejnost.

  1. Zdravstven dom

^len 104

Za sproveduvawe na primarnata i preventivnata zdravstvena za{tita se osnova zdravstven dom koj:

- ja ispituva, sledi i prou~uva zdravstvenata sostojba, higienskite uslovi za `ivot i rabota, sistematski se sproveduvaat merki i akcii zaradi rano otkrivawe na hroni~nite zaboluvaWa i se sproveduvaat i predlagaat merki za za{tita i unapreduvawe na zdravjeto i za podobruvawe na `ivotnite i rabotnite uslovi na gra|anite;

- sproveduva merki za zdravstvena za{tita na `enite, bremenite `eni, doen~iwata, predu~ili{nite i u~ili{nite deca, mladincite, starite lica i drugite gra|ani;

- sproveduva merki za planirawe na semejstvoto;

- sproveduva merki za spre~uvaWe, suzbivawe i rano otkrivawe na zarazni i masovni zaboluvawa, kako i drugi bolesti, sostojbi i povredi;

- podgotvuva, predlaga i u~estvuva vo sproveduvaweto na edinstvenata programa za zdravstveno vospituvawe i vr{eweto na polivalentna patrona`a;

- vr{i pregledi, lekuvawe na zabolenite i povredenite i sproveduva navremena medicinska rehabilitacija;

- organizira i sproveduva doma{no lekuvawe i u~estvuva vo obezbeduvaweto na zdravstvena nega na bolnite;

- organizira i sproveduva merki zaradi spre~uvawe i lekuvawe na zaboluvawata na ustata i zabite;

- pru`a itna medicinska pomo{ i

- vr{i i drugi raboti od preventivnata i primarnata zdravstvena za{tita,

^len 105

Zdravstven dom vr{i zdravstvena dejnost najmalku vo slednite oblasti:

- op{ta medicina so itna medicinska pomo{ i doma{no lekuvawe;

- zdravstvena za{tita na rabotnicite:

- zdravstvena za{tita na decata;

- zdravstvena za{tita na u~enicite i mladincite;

- zdravstvena za{tita na `enite;

- pneumoftiziolo{ka za{tita;

- stomatolo{ka za{tita;

- rendgen dijagnostika;

- epidemiolo{ka i sanitarno-higienska dejnost;

- laboratoriska dejnost;

- obezbeduvawe so lekovi;

- polivalentna patrona`a i zdravstvena statistika i

- socijalno-medicinska dejnost.

Po isklu~ok od stavot 1 na ovoj ~len, zdravstveniot dom ne mora da vr{i pneumoftiziolo{ka, epidemiolo{ka, sanitarno-higienska i socijalno-zdravstvena dejnost, ako e obezbedeno ovie dejnosti da gi vr{i druga zdravstvena organizacija.

^len 106

Zdravstveniot dom ja vr{i zdravstvenata dejnost so primena na dispawerski i timski metod na rabota.

Vo sproveduvaweto na zdravstvenata dejnost vo zdravstveniot dom u~estvuvaat doktori na medicina, doktori na stomatologija, i doktori na medicina - specijalisti po medicina na trudot, pedijatrija, ginekologija i aku{erstvo, u~ili{na medicina, radiodijagnostika, epidemiologija, higiena i drugi specijalisti, zdravstveni rabotnici so sredna i vi{a stru~na podgotovka i zdravstveni sorabotnici.

Zdravstvenite rabotnici vo zdravstveniot dom vo sproveduvaweto na zdravstvenite dejnosti gi pottiknuvaat i naso~uvaat samoza{titnite aktivnosti na korisnicite na zdravstvenata za{tita i sorabotuvaat so zdravstvenite rabotnici od specijalisti~ko-konsultativnata i bolni~kata zdravstvena za{tita.

^len 107

Zdravstvsniot dom mo`e da vr{i i drugi specijalisti~ko-konsultativni i dispawerski dejnosti, dokolku gi ispolnuva uslovite za tie dejnosti.

Zdravstveniot dom mo`e da organizira poroduvawe so stru~na pomo{, dokolku na negovoto podra~je nema op{ta bolnica,

 

  1. Bolnica

^len 108

Bolnicata sproveduva specijalisti~ko-konsultativna i bolni~ka zdravstvena za{tita.

Bolnicata vo specijalisti~ko-konsultativna zdravstvena za{tita vr{i ispituvawe i utvrduvawe na zaboluvawata, povredite i zdravstvenata sostojba na korisnicite, sproveduva specijalizirani dijagnosti~ki, terapevtski i rehabilitacioni postapki i dava specijalisti~ki mislewa i predlozi, a vo bolni~kata zdravstvena za{tita vr{i dijagnosticirawe, lekuvawe, ishrana i postojan specijalisti~ki nadzor, primawe i zgri`uvawe na itni medicinski slu~ai, obezbeduvawe na kowilijarno medicinska pomo{, u~estvuva vo sproveduvaweto na posebni programi za spre~uvawe, suzbivawe i rano otkrivawe na zaboluvawata i povredite, predlaga i dava upatstvo za doma{no lekuvawe, obezbeduva zdravstveno vospituvawe na licata na koi im pru`a zdravstvena za{tita, pru`a stru~na pomo{ na drugite zdravstveni organizacii i obezbeduva stru~no usovr{uvawe na zdravstvenite rabotnici.

^len 109

Bolnicata mo`e da bide op{ta i specijalna.

Op{tata bolnica sproveduva zdravstvena za{tita na licata od site vozrasti zaboleni od razni vidovi na bolesti.

Specijalnata bolnica sproveduva zdravstvena za{tita na licata zaboleni od odredeni zaboluvaWa, ili na lica od odredeni grupi.

^len 110

Op{tata bolnica sproveduva zdravstvena za{tita ako se ispolneti uslovite za vr{ewe na specijalisti~ko-konsultativna i bolni~ka zdravstvena za{tita najmalku za vnatre{ni bolesti, detski bolesti, op{ta hirurgija, aku{erstvo i ginekologija, anestezija i reanimacija, uslovi za vr{ewe na biohemisko (laboratoriski) ispituvawa, radiolo{ka dijagnostika, obezbeduvawe na krv i krvni derivati, obezbeduvawe so lekovi i sanitetski materijalni sredstva, obdukcija i biopsija, uslovi za izolacija na zabolenite od zarazni zaboluvawa i zdravstveno-statisti~ka dejnost.

^len 111

Specijalnata bolnica sproveduva zdravstvena za{tita ako se ispolneti uslovite za vr{ewe na specijalisti~ko-konsultativna i bolni~ka zdravstvena za{tita i ako ima soodvetna dijagnosti~ka i laboratoriska dejnost, obezbeduvawe so lekovi i sanitetski materijalni sredstva, smestuvawe i ishrana na bolnite i zdravstvena statistika.

5) Medicinski centar

^len 112

Medicinskiot centar sproveduva zdravstvena za{tita ako se ispolneti najmalku uslovite predvideni so ovoj zakon za zdravstven dom i op{ta bolnica.

6) Zavod

^len 113

Zavodot sproveduva zdravstvena za{tita od edna ili pove}e granki na medicinata, odnosno oblasta na zdravstvena za{tita ili za opredelena grupa na naselenie.

Zavodot sistematski gi sledi i prou~uva sostojbite za oblastite za koi e osnovan, ispituva metodi i primenuva merki za rano otkrivawe na zaboluvawata, lekuvawe i rehabilitacija, predlaga i sproveduva merki za unapreduvawe na zdravstvenata za{tita vo tie oblasti, uka`uva stru~no-metodolo{ka pomo{, u~estvuva vo izgradbata i sproveduvaweto na stru~no medicinskite doktrinarni stavovi i sproveduva stru~no usovr{uvawe na zdravstvenite rabotnici i sorabotnici.

Zavodot mo`o da sproveduva bolni~ka zdravstvena za{tita ako gi ispolnuva uslovite za specijalna bolnica predvideni so ovoj zakon.

Zavodot za transfuziologija, pokraj rabotite od stavovite 1, 2 i 3 na ovoj ~len, vr{i planirawe, unapreduvawe i organizirawe na krvodaritelstvoto vo Republikata, pribira, ~uva i distribuira krv za potrebite na zdravstvenite organizacii; izgotvuva test serumi, proizveduva krvni derivati i parenteralni rastvori, vr{i imuno-hematolo{ki, imunolo{ki ispituvawa od histokompatibilitetot, hemostazata i izgraduva i sproveduva stru~no-medicinski doktrinarni kriteriumi vo svojata oblast.

7) Institut

^len 114

Institutot sproveduva zdravstvena za{tita ako se ispolneti uslovite utvrdeni so ovoj zakon za zavod, kako i uslovite za vr{ewe na nau~no-istra`uva~ka dejnost.

8) Klinika

^len 115

Klinikata sproveduva zdravstvena za{tita ako se ispolneti uslovite za vr{ewe na specijalisti~ko-konsultativna i bolni~ka dejnost ili samo specijalisti~ko-konsultativna dejnost od odredena granka na medicinata, odnosno stomatologijata, ili na oddelni grupi naselenie, vo koja se izveduva obrazovna dejnost, se vr{i usovr{uvawe na zdravstvenite rabotnici i nau~no-istra`uva~ka dejnost.

Klinikata vr{i najslo`eni vidovi na zdravstvena za{tita od odredena granka na medicinata, odnosno stomatologijata, izgraduva i sproveduva stru~no-medicinski doktrinarni kriteriumi vo svojata oblast i uka`uva stru~no-metodolo{ka pomo{ na zdravstvenite organizacii od soodvetnata granka na medicinata, odnosno stomatologijata.

Klinikata mo`e da vr{i dejnost ako vo raboten odnos ima najmalku pet rabotnici so VIII stepen stru~na podgotovka od oblasta na medicinata, odnosno stomatologijata, od koi najmalku dvajca nastavnici na Medicinskiot odnosno Stomatolo{kiot fakultet.

9) Klini~ki centar

^len 116

Klini~kiot centar e zdravstvena organizacija koja po pravilo vr{i visoko diferencirana zdravstvena za{tita od pove}e granki na medicinata, vr{i obrazovna i nau~no-istra`uva~ka dejnost, obezbeduva funkcionalno povrzuvawe na dejnostite, organizira edinstvena laboratorisko-dijagnosti~ka dejnost, rendgen-dijagnostika, anesteziolo{ka i reanimatolo{ka dejnost, priem i trija`a na bolnite, obezbeduvawe so lekovi i sanitetski materijalni sredstva.

Pokraj rabotite od stavot 1 na ovoj ~len klini~kiot centar vr{i i specijalisti~ko-konsultativna i bolni~ka zdravstvena za{tita.

10) Zavod za zdravstvena za{tita

^len 117

Zavodot za zdravstvena za{tita ja sledi, istra`uva i prou~uva zdravstvenata sostojba na naselenieto, pri~inite za pojavata i {ireweto na zaraznite i drugi bolesti od socijalno-medicinsko zna~ewe, kako i vlijanieto na ekolo{kite faktori vrz zdravjeto, predlaga i prezema merki zaradi za{tita i unapreduvawe na zdravjeto na lu|eto.

Dejnosta na zavodot za zdravstvena za{tita gi opfa}a najmalku slednite raboti:

- sobira, obrabotuva i analizira podatoci za zaboluvawata i smrtnosta na naselenieto i drugi podatoci za zdravstvenata sostojba na naselenieto, za higiensko-epidemiolo{kite sostojbi, za zaraznite i drugi bolesti koi imaat socijalno-medicinsko zna~ewe kako i za drugi ekolo{ki uslovi koi imaat vlijanie vrz zdravstvenata sostojba na naselenieto;

- sobira, obrabotuva i analizira podatoci povrzani so zdravstvenata dejnost;

- raboti na rabotite za organizacija i planirawe na zdravstvenata za{tita;

- gi prou~uva i sledi higienskite i drugi uslovi vo pogled na za{titata na vozduhot, prehranbenite produkti i predmetite za op{ta upotreba, vodata za piewe, otpadnite vodi i cvrstite otpadni materii i u~estvuva vo preventivniot sanitaren nadzor nad izgradbata na grade`nite i drugi objekti;

- sledi, odnosno i sproveduva merki za aktivna za{tita na naselenieto od zarazni i drugi bolesti od pogolemo socijalno-medicinsko zna~ewe:

- ja prou~uva ishranata na naselenieto, kako i zaboluvawata i sostojbite koi se posledici od nesoodvetnata ishrana i predlaga merki za nivno otstranuvawe;

- vr{i stru~no metodolo{ka dejnost vo oblasta na epidemiologijata, mikrobiologijata, higienata, socijalnata medicina so organizacija na zdravstvenata za{tita, zdravstvenata statistika i u~estvuva po utvrduvaweto i sproveduvaweto na edinstvena stru~no-metodolo{ka doktrina za oddelni oblasti od zdravstvenata za{tita;

- predlaga i u~estvuva vo sproveduvaweto na edinstvevi programi za zdravstveno vospituvawe na svoeto podra~je vo sorabotka so . drugi zdravstveni organizacii i

- vr{i mikrobiolo{ki, parazitolo{ki, higienski, toksikolo{ko-biohemiski i drugi laboratoriski analizi vo ramkite na svojata dejnost.

- Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita pokraj rabotite od stavot 2 na ovoj ~len, gi vr{i slednite raboti:

ja koordinira stru~nata rabota na zavodite za zdravstvena za{tita i drugi higiensko-epidemiolo{ki slu`bi vo Republikata;

- vr{i raboti na utvrduvawe i kontrola na {tetnite biolo{ki i hemiski agensi (referenten centar),

- utvrduva potrebni merki i vr{i nivno sproveduvawe vo elementarni i drugi pogolemi nesre}i i vo drugi vonredni sostojbi:

- vr{i raboti i go organizira sproveduvaweto na statisti~kite istra`uvawa od oblasta na zdravstvoto;

- go proektira razvojot i ja organizira rabotata na informativniot

- sistem vo oblasta na zdravstvoto;

- vr{i kontrola na lekovi, lekoviti supstanci i pomo{ni lekoviti sredstva;

- gi sledi jonizira~kite zra~ewa;

- u~estvuva vo obrazovnata dejnost i sproveduva stru~no usovr{uvawe na zdravstveni rabotnici i zdravstveni sorabotnici od higieno-epidemiolo{kata, socijapno-medicinskata, odnosno od preventivnata dejnost i

- izgraduva i sproveduva stru~no-medicinski doktrinarni kriteriumi vo svojata oblast.

11) Apteka

^len 118

Aptekata vr{i farmacevtska zdravstvena dejnost, a osobeno vr{i nabavka, smestuvawe, ~uvawe, izdavawe, ispituvawe i kontrola na lekovi, sanitetski materijalni sredstva i lekoviti supstanci, izrabotuva magistralni lekovi i galenski preparati, dava upatstva za upotreba na izdadenite lekovi, nabavuva i izdava sredstva za detska i dietalna ishrana, ortopedski pomagala, pribori i medicinski instrumenti.

  1. Prirodno lekuvali{te

^len 119

Prirodnoto lekuvali{te vo sproveduvaweto na zdravstvenata za{tita obezbeduva lekuvawe i rehabilitacija so koristewe na prirodnite faktori za lekuvawe.

Prirodnoto lekuvali{te e dol`no vo tekot na koristeweto na prirodniot faktor da gi sledi negovite lekoviti svojstva i najmalku na sekoja petta godina da vr{i ispituvawe na negovata lekovitost.

Prirodnoto lekuvali{te mo`e da sproveduva i bolni~ka rehabilitacija, fizikalna medicina i primena na medicinskite metodi i sredstoa za lekuvawe ako gi ispolnuva uslovite utvrdeni so ovoj zakon za specijalna bolnica.

  1. Zaedni~ki odredbi za zdravstvenite organizacii

^len 120

Zdravstvenata organizacija zavisno od dejnosta {to ja vr{i e dol`na so op{t akt osobeno da gi uredi slednite pra{awa: organizacijata i na~inot na uka`uvawe na itna medicinska pomo{, na~inot na koristeWe i odr`uvawe na medicinska oprema, nega na bolnite i doma{no lekuvawe, na~inot i postapkata za priem na korisnicite pri uka`uvawe na primarna, specijalisti~ko-konsultativna i bolni~ka zdravstvena za{tita, na~inot i sodr`inata na sproveduvaweto na vnatre{niot nadzor nad stru~nata rabota nad zdravstvenite rabotnici i zdravstvenite sorabotnici i vidot i na~inot na koristewe na rabotnata i za{titnata obleka na zdravstvenite i drugi rabotnici.

^len 121

Bolni~k~te i drugite zdravstveni organizacii mo`at da go organiziraat sproveduvaweto na bolni~kata zdravstvena za{tita so smestuvawe na bolnite samo vo opredeleno vreme vo tekot na denot (dnevna bolnica).

^len 122

Rasporedot, po~etokot i zavr{uvaweto na rabotnoto vreme na zdravstvenite organizacii, vo zavisnost od vidot i obemot na zdravstvenata za{tita, mora da se usoglasi so potrebite na gra|anite, taka {to da im se ovozmo`i kontinuirano koristewe na zdravstvena za{tita.

^len 123

Zdravstvenite organizacii mo`at da se zdru`uvaat vo op{to zdru`enie zaradi ureduvawe na odredeni pra{awa od zaedni~ki interes.

VIII. DRUGI ORGANIZACII KOI VR[AT

ZDRAVSTVENADEJNOST

^len 124

Organizaciite od oblasta na stopanstvoto i drugite organizacii, vo soglasnost so svoite potrebi, mo`at da sproveduvaat zdravstvena za{tita na svoite rabotnici, ako gi ispolnuvaat uslovite po odnos na prostorot, opremata i kadrite {to }e gi propi{e Ministerstvoto za zdravstvo.

^len 125

Sredstvata za sproveduvawe na zdravstvena za{tita od ~lenot 124 od ovoj zakon gi obezbeduvaat organizaciite koi organiziraat sproveduvawe na zdravstvena za{tita za svoite rabotnici, a so del od sredstvata u~estvuva i Fondot za zdravstveno osiguruvawe.

^len 126

Organizaciite koi vr{at nau~no-istra`uva~ka i obrazovna dejnost vo oblasta na medicinata, stomatologijata i farmacijata mo`at da sproveduvaat zdravstvena za{tita ako gi ispolnuvaat uslovite za vr{ewe na odredena zdravstvena dejnost.

Organizaciite od oblasta na socijalnata za{tita, mo`at da sproveduvaat odredeni merki od primarnata zdravstvena za{tita za licata smesteni vo niv.

Kazneno-popravnite i vospitno-popravnite ustanovi mo`at da sproveduvaat odredeni merki od primarnata zdravstvena za{tita za licata od ~lenot 12 stav 1 to~ka 21 na ovoj zakon.

^len 127

Odredbite na ovoj zakon koi se odnesuvaat na po~nuvaweto so rabota na zdravstvenite organizacii, zdravstvenite rabotnici i zdravstvenite sorabotnici, na evidenciite vo oblasta na zdravstvoto, na nadzorot nad rabotata na zdravstvenite organizacii, se primenuvaat na organizaciite od ~lenovite 124 i 126 na ovoj zakon.

IX. SAMOSTOJNO VR[EWE NA ZDRAVSTVENA DEJNOST SO LI^EN TRUD

^len 128

Zdravstven rabotnik mo`e samostojno so li~en trud da vr{i zdravstvena dejnost za koja e sposoben ako pokraj uslovite predvideni so propisite za rabota so li~en trud ima:

1) soodvetna stru~na podgotovka;

2) polo`en stru~en ispit;

3) soodvetni prostorii i oprema;

4) da ne e vo raboten odnos, ili da ne ostvaril pravo na pewija i

5) da ima pozitivno mislewe (licenca) od lekarskata, stomatolo{kata,odnosno farmacevtskata komora.

Pobliskite uslovi vo odnos na prostorot i opremata za vr{ewe na zdravstvena dejnost samostojno so li~en trud gi propi{uva Ministerstvoto za zdravstvo.

^len 129

Odobrenie za vr{ewe na zdravstvena dejnost samostojno so li~en trud izdava Ministerstvoto za zdravstvo.

Organot od stavot 1 na ovoj ~len vodi registar na izdadenite odobrenija.

^len 130

Zdravstveniot rabotnik koj samostojno so li~en trud vr{i zdravstvena dejnost e dol`en na nadle`niot zavod za zdravstvena za{tita da mu podnesuva prijavi za bolestite vo soglasnost so propisite za zarazni bolesti, da vodi evidencija i da podnesuva izve{tai vo soglasnost na propisite za evidenciite vo oblasta na zdravstvoto.

^len 131

Fondot za zdravstveno osiguruvawe sklu~uva dogovor so zdravstven rabotnik koj vr{i zdravstvena dejnost so li~en trud vo soglasnost so normativite i standardite za potrebniot broj zdravstveni rabotnici vo odnos na brojot na naselenieto na odredeno podra~je, utvrdeni soglasno so ~len 59 to~ka 9 na ovoj zakon.

Nadomestokot za uka`anite uslugi, materijalite i prepi{anite lekovi od lekar koj samostojno so li~en trud vr{i zdravstvena dejnost pa|aat na tovar na Fondot za zdravstveno osiguruvawe, pod isti uslovi kako i za zdravstvenite organizacii, ako e sklu~en dogovor spored stav 1 na ovoj ~len.

^len 132

Odredbite na ovoj zakon koi se odnesuvaat na nadzorot nad stru~nata rabota na zdravstvenite organizacii i na zdravstvenite rabotnici se primenuvaat i na zdravstvenite rabotnici koi vr{at zdravstvena dejnost so li~en trud.

^len 133

Zdravstvenata dejnost ne mo`e da se vr{i so li~en trud kako dopolnitelna dejnost.

^len 134

Vr{eweto na zdravstvenata dejnost samostojno so li~en trud prestanuva:

1) so slu~aite utvrdeni so propisite za samostojno vr{ewe na dejnost so li~en trud;

2) ako koristi zdravstveni rabotnici koi ne se vo raboten odnos kaj nego;

3) ako mu e odzemena licencata za rabota i

4) ako ne gi izvr{uva obvrskite kon ~lenovite 130 i 132 od ovoj zakon.

Re{enie za prestanok na samostojno vr{ewe na zdravstvena dejnost so li~en trud donesuva Ministerstvoto za zdravstvo.

X. SREDSTVA ZA RABOTA NA ZDRAVSTVENITE ORGANIZACII

^len 135

Zdravstvenite organizacii steknuvaat sredstva za rabota:

1) od Fondot za zdravstveno osiguruvawe za zdravstvenite uslugi od ~lenovite 11, 30 i 33 na ovoj zakon spored utvrdenite ceni na zdravstvenite uslugi ili spored izvr{enite programi za oddelni vidovi zdravstvena za{tita, odnosno uslugi;

2) od Fondot za zdravstveno osiguruvawe ili druga osiguritelna organizacija za zdravstveni uslugi od ~lenot 31 na ovoj zakon, dokolku e vospostaveno dobrovolno osiguruvawe;

3) neposredno od korisnikot na zdraostvenite uslugi, od ~lenot 32 na ovoj zakon koi ne pa|aat na tovar na sredstvata na Fondot za zdravstveno osiguruvawe;

4) od organizaciite za zdravstveni uslugi utvrdeni so dogovor; 5) od proda`ba na proizvodi i uslugi na pazarot i od kamati i dividendi na plasirani sredstva, avtorski prava i patenti, legati, pokloni i drugi izvori.

^len 136

Cenite na zdravstvenite uslugi, vrz osnova na utvrdenite kriteriumi, normativi i standardi, gi utvrduvaat zdravstvenite organizacii i Ministerstvoto za zdravstvo.

Za zdravstvenite uslugi koi po barawe na korisnikot se pru`aat pod posebni uslovi i nad utvrdenite standardi, zadol`itelno se doplatuva.

Cenovnikot na uslugite od stavot 2 na ovoj ~len samostojno go utvrduva zdravstvenata organizacija.

^len 137

Odnosite me|u javnata zdravstvena organizacija i Fondot za zdravstveno osiguruvawe za uka`uvawe na zdravstvena za{tita na osigurenicite, kako i za sproveduvawe na posebni programi za zdravstvena za{tita se ureduvaat so dogovor.

Odnosite me|u Fondot za zdravstveno osiguruvawe i drugite zdravstevni organizacii se reguliraat so dogovor sklu~en vo soglasnost so odredbite na ~len 131 od ovoj zakon.

^len 138

Sporovite {to }e nastanat me|u zdravstvenata organizacija i Fondot za zdravstveno osiguruvawe gi re{ava arbitra`na komisija.

Arbitra`nata komisija e sostavena od pet ~lena od koi pretsedatelot i dva ~lena i nivnite zamenici gi imenuva za vreme od ~etiri godini Sobranieto na Republika Makedonija, a po eden ~len delegiraat zdravstvenata organizacija i Fondot za zdravstveno osiguruvawe.

Odlukata na arbitra`nata komisija e kone~na i zadol`itelna za u~esnicite po sportot.

Na~inot na rabotata na arbitra`nata komisija se ureduva so op{t akt na Ministerstvoto za zdravstvo.

XI. OSTVARUVAWE NA POSEBNIOT OP[TESTVEN INTERES

^len 139

Posebniot op{testven interes vo ostvaruvaweto na zdravstvenata za{tita se ostvaruva:

1) so u~estvo na pretstavnici na osnova~ot vo odlu~uvaweto za rabotite od poseben op{testven interes vo zdravstvenite organizacii i

  1. so davawe soglasnost na statutite na zdravstvenite organizacii.

^len 140

Kako raboti od poseben op{testven interes vo ~ie odlu~uvawe u~estvuvaat pretstavnici na osnova~ot vo zdravstvenite organizacii

1) donesuvawe na statutot;

2) donesuvawe na odluka za promena na dejnosta i za drugi statusni promeni i

3) usvojuvawe na izve{taj za rabota.

Za rabotite od stavot 1 na ovoj ~len se odlu~uva so mnozinstvo glasovi i na pretstavnicite na osnova~ot.

^len 141

So zdravstvenata organizacija upravuva upraven odbor.

Upravniot odbor go so~inuvaat sedum ~lena od koi trojca pretstavnici od redot na stru~nite i kompetentni lica vo zdravstvenata organizacija koi gi izbira stru~niot organ i ~etvorica pretstavnici na osnova~ot.

Upravniot odbor pokraj rabotite od ~len 140 stav 1 na ovoj zakon, go utvrduva finansiskiot plan, ja utvrduva zavr{nata smetka, donesuva drugi op{ti akti i go sledi nivnoto izvr{uvawe, vr{i i drugi raboti utvrdeni so zakon, aktot za osnovawe i statutot na zdravstvenata organizacija.

Na~inot na izborot na ~lenovite na upravniot odbor, traeweto na mandatot i na~inot na odlu~uvaweto se ureduvaat so statutot na zdravstvenata organizacija.

^len 142

Sobranieto na Republika Makedonija dava soglasnost na odredbite na statutot na zdravstvenata organizacija:

^len 143

Za direktor na javna zdravstvena organizacija vrz osnova na javen konkurs se imenuva lice so visoko obrazovanie.

Direktorot na javnata zdravstvena organizacija, a po predlog na zdravstveniot sovet, go imenuva odnosno go razre{uva, ministerot za zdravstvo.

Direktorot na drugite zdravstveni organizacii se imenuva pod uslovi i na na~in utvrdeni so op{t akt na zdravstvenata organizacija.

XII. ZDRAVSTVENI RABOTNICI I ZDRAVSTVENI SORABOTNICI

^len 144

Zdravstvena za{tita mo`at da uka`uvaat zdravstvenite rabotnici so soodvetno stru~no obrazovanie, zavr{en pripravni~ki sta`, polo`en stru~en ispit i licenca za rabota, a za opredeleni raboti i rabotni zada~i soodvetna specijalizacija ili subspecijalizacija.

^len 145

Zdravstveni rabotnici se lica so VII do IV stepen na stru~na podgotovka, odnosno lice so visoko, vi{e ili sredno naso~eno obrazovanie od oblasta na medicinata, stomatologijata ili farmacijata.

Zdravstveni sorabotnici se lica, so VII1 do IV stelen na stru~na podgotovka, odnosno lice so visoko, vi{e ili sredno naso~eno obrazovanie koi vr{at opredeleni raboti vo uka`uvaweto na zdravstvena za{tita i gi ispolnuvaat uslovite utvrdeni so op{tite akti na zdravstvenite organizacii.

^len 146

Zdravstvenite rabotnici mo`at samostojno da uka`uvaat zdravstvena za{tita po zavr{uvaweto na pripravni~kiot sta`, polo`uvaweto na stru~niot ispit, a zdravstvenite rabotnici so visoko obrazovanie i po dobivaweto na licenca za rabota.

^len 147

Zdravstoenite organizacii i zdravstvenite rabotnici koi samostojno vr{at zdravstvena dejnost so li~en trud, mo`at da primaat zdravstveni rabotnici pripravnici na neopredeleno vreme i pripravnici na opredeleno vreme zaradi stru~no osposobuvawe za samostojno vr{ewe na rabotite i zada~ite i polagawe na stru~niot ispit (volonteri),

Pripravni~kiot sta` na zdravstvenite rabotnici so visoka stru~na podgotovka trae edna godina, za zdravstvenite rabotnici so vi{a -devet meseci, a so sredna stru~na podgotovka - {est meseci.

Pripravni~kiot sta` na zdravstvenite rabotnici so visoka stru~na podgotovka se vr{i vo zdravstveni organizacii {to gi ispolnuvaat propi{anite uslovi.

^len 148

Pripravni~kiot sta` na zdravstvenite rabotnici se izveduva spored utvrden plan i programa preku prakti~na rabota i pod nadzor na ovlasten zdravstven rabotnik.

^len 149

Po zavr{uvaweto na pripravni~kiot sta` zdravstvenite rabotnici polagaat stru~en ispit.

Stru~niot ispit na zdravstvenite rabotnici se polaga pred ispitna komisija {to ja obrazuva Medicinskiot, Stomatolo{kiot i Farmacevtskiot fakultet.

Polo`eniot stru~en ispit se smeta kako licenca za rabota.

^len 150

Planot i programata za pripravni~kiot sta`, obrazecot i na~inot na vodewe na pripravni~kata kni{ka, sostavot na ispitnata komisija, na~inot na polagaweto na stru~niot ispit i obrazecot na uverenieto za polo`en stru~en ispit gi propi{uva Ministerstvoto za zdravstvo.

^len 151

Pripravni~kiot sta` i stru~niot ispit {to zdravstvenite rabotnici gi pominale i polo`ile vo stranstvo mo`e da se priznae vo cepost ili delumno ako programata za pominatiot sta`, odnosno programata za polagawe na stru~niot ispit ne otstapuva od programata za pripravni~kiot sta`, odnosno programata za stru~niot ispit doneseni vrz osnova na ovoj zakon.

Za priznavawe na pripravni~kiot sta` i stru~niot ispit od stavot 1 na ovoj ~len re{ava Ministerstvoto za zdravstvo.

^len 152

Zdravstvenite rabotnici i zdravstvenite sorabotnici so visoka stru~na podgotovka mo`at da specijaliziraat i da subspecijaliziraat od opredeleni granki na medicinata, stomatologija, odnosno farmacijata.

Specijalizacijata, odnosno subspecijalizacijata na zdravstvenite rabotnici i zdravstvenite sorabotnici se vr{i spored propisite so koi se ureduvaat postdiplomskite studii ako so ovoj zakon ne e poinaku opredeleno.

Grankiti na specijalizaciite i subspecijalizaciite, vremeto na nivnoto traewe i delovite na sta`ot na specijalizaciite gi propi{uva Ministerstvoto za zdravstvo po prethodno mislewe na soodvetnata visokoobrazovna organizacija.

^len 153

Specijalizacijata i subspecijalizacijata na zdravstvenite rabotnici i zdravstvenite sorabotnici se vr{i spored planovite i programite {to gi donesuvaat soodvetnite visokoobrazovni organizacii.

^len 154

Specijalizacijata i subspecijalizacijata vo delot vo koj se ostvaruva teoretska i prakti~na nastava vo odredeno traewe se sproveduva na soodvetnata visokoobrazovna organizacija, a vo ostanatiot del se ostvaruva vo zdravstvenite organizacii koi imaat soodveten prostor, kadar i oprema.

Pobliskite uslovi od stav 1 na ovoj ~len i traeweto na delovite od specijaliizacijata (turnusite) gi utvrduva soodvetnata visokoobrazovna organizacija.

^len 155

Zdravstvenite rabotnici i zdravstvenite sorabotnici mo`at da specijaliziraat ako imaat zavr{en pripravni~ki sta`, polo`en stru~en ispit i edna godina rabotno iskustvo vo strukata po polo`uvaweto na stru~niot ispit.

^len 156

Ministerstvoto za zdravstvo utvrduva kriteriumi i donesuva programa za potrebite od specijalisti~ki i subspecijalisti~ki kadri.

Vrz osnova na kriteriumite i programata od stavot 1 na ovoj ~len zdravstvenite organizacii i drugite organizacii {to sproveduvaat zdravstvena za{tita donesuvaat programa za stru~no usovr{uvawe, specijalizacijata i subspecijalizacijata na zdravstvenite rabotnici i zdravstvenite sorabotnici.

Specijalizacijata, odnosno subspecijalizacijata na zdravstvenite rabotnici i zdravstvenite sorabotnici mo`e da se planira i da se odobri samo od grankite na medicinata, stomatologijata, farmacijata i drugi oblasti koi ja so~inuvaat dejnosta na zdravstvenata i druga organizacija.

^len 157

Upatuvaweto na zdravstvenite rabotnici i zdravstvenite sorabotnici na specijalizacija go vr{at zdravstvenite organizacii i drugite organizacii koi sproveduvaat zdravstvena za{tita, po postapka i na na~in utvrdeni so nivnite op{ti akti vo soglasnost so programite od ~lenot 156 na ovoj zakon.

Zdravstvenata i druga organizacija aktot za upatuvawe na zdravstveniot rabotnik na specijalizacija, zaedno so dokazite za ispolnuvaweto na uslovite i dokaz deka specijalizacijata e odobrena vo soglasnost so programite od stavot 1 na ovoj ~len go dostavuva na soodvetnata visokoobrazovna organizacija zaradi upis za specijalizacija.

Visokoobrazovnite organizacii vodat evidencija za zdravstenite rabotnici koi se nao|aat na specijalizacija i za ostvaruvaweto na programata za specijalizacija.

^len 158

Zdravstven rabotnik koj samostojno vr{i zdraostvena dejnost so li~en trud, vrabotenite kaj nego i nevrabotenite zdraostveni rabotnici mo`at da se prijavat za zapi{uvawe na specijalizacija, ako gi ispolnuvaat uslovite od ~lenot 155 na ovoj zakon.

^len 159

Ministerstvoto za zdravstvo mo`e da odobri specijalizacija na stranski dr`avjanin - zdravstven rabotnik so zavr{en medicinski, stomatolo{ki i farmacevtski fakultet.

^len 160

Zdravstvenite rabotnici so visoko obrazovanie, koi imaat najmalku 15 godini uspe{na rabota vo unapreduvaweto, organiziraweto i sproveduvaweto na zdravstvenata za{tita, polo`en specijalisti~ki ispit, stru~ni ili nau~ni trudovi, pozitivni rezultati vo stru~noto izdigawe na kadrite, mo`at da dobijat zvawe primarius.

Zvaweto primarius mo`at da go dobijat i lekarite, stomatolozite i diplomiranite farmacevti i ako nemaat polo`en specijalisti~ki ispit, ako gi ispolnuvaat uslovite od stavot 1 na ovoj ~len, i ako imaat najmalku 15 godini uspe{na rabota.

Zvaweto primarius go dodeluva posebna komisija {to ja formira ministerot za zdravstvo.

Pobliskite uslovi za dodeluvawe na zvaweto primarius gi utvrduva Ministerstvoto za zdravstvo.

Zdru`uvawe na zdravstvenite rabotnici

^len 161

Zaradi za{tita i unapreduvawe na stru~nosta i eti~kite dol`nosti i prava, za podobruvawe na kvalitetot na zdravstvenata za{tita, za{titata na interesite na svojata profesija, sledewe na odnosot na zdravstvenite rabotnici kon op{testvoto i gra|anite, doktorite na medicina, doktorite na stomatologija i diplomiranite farmacevti se zdru`uvaat vo lekarska, stomatolo{ka odnosno farmacevtska komora.

Lekarskata, stomatolo{kata odnosno farmacevtskata komora ima svojstvo na pravno lice.

Lekarskata, stomatolo{kata odnosno farmacevtskata komora mo`e da odzeme licenca za rabota na doktori na medicina, doktori na stomatologija i diplomirani farmacevti, ako utvrdi deka ja prekr{ile lekarskata etika ili storile pote{ka povreda na standardite i kvalitetot na zdravstvenite uslugi.

Protiv odlukata na lekarskata, stomatolo{kata odnosno farmacevtskata komora mo`e da se izjavi `alba do ministerot za zdravstvo.

Komorite od stavot 1 na ovoj ~len donesuvaat statut, utvrduvaat kodeks na profesionalnite eti~ki dol`nosti i prava, formiraat sud na ~esta i drugi pomo{ni tela i donesuvaat drugi akti za na~inot na raboteweto na nivnite organi i za na~inot i postapkata za izdavawe, odnosno odzemawe na licenca za rabota.

^len 162

Zaradi sledewe na dostignuvawata i unapreduvawata vo oddelni granki na medicinata zdravstvenite rabotnici od oddelni specijalnosti mo`at da se zdru`uvaat vo stru~ni zdru`enija, vo sostavot na Makedonskoto lekarsko dru{tvo.

XIII. NADZOR NAD RABOTATA NA ZDRAVSTVENITE ORGANIZACII

^len 163

Nadzor nad zakonitosta na rabotata na zdravstvenite organizacii vr{i Ministerstvoto za zdravstvo.

^len 164

Ministerstvoto za zdravstvo mo`e da zapre od izvr{uvawe, op{t akt na zdravstvenata organizacija za koj smeta deka ne e vo soglasnost so Ustavot, odnosno deka e vo sprotivnost so Zakonot, do donesuvaweto na Odlukata na Ustavniot sud na Republika Makedonija.

Ako Ministerstvoto za zdravstvo vo rok od osum dena od denot na donesuvaweto na re{enieto za zapirawe na aktot ne povode postapka pred Ustavniot sud za ocenuvawe na ustavnosta, odnosno zakonitosta na zapreniot akt, re{enieto za zapirawe na izvr{uvaweto prestanuva da va`i, zapreniot akt mo`e da se primenuva.

^len 165

Zaradi unapreduvawe i podobruvawe na kvalitetot na stru~nata rabota, ostvaruvawe na stru~no - medicinskata doktrina, ocenuvawe dali stru~nata rabota se vr{i vo soglasnost so medicinskite i drugi nauki, kako i uslovite i na~inot na uka`uvaweto na zdravstvenata za{tita vo zdravstvenite organizacii i drugi organizacii, koi vo soglasnost so ovoj zakon, sproveduvaat zdravstvena za{tita i vo samostojnite ordinacii, so uvid vo stru~nata rabota, se vr{i n adzor nad stru~nata rabota na zdravstvenite rabotnici i zdravstvenite sorabotnici, efikasnosta i racionalnosta na zdravstvenata za{tita i vodeweto na medicinskata i druga dokumentacija i evidencija.

Zdravstvenite rabotnici i zdravstvenite sorabotnici se odgovorni za svojata stru~na rabota.

^len 166

Nadzorot nad stru~nata rabota go vr{i Ministerstvoto za zdravstvo.

Nadzorot nad stru~nata rabota se vr{i preku komisija od redot na istaknati zdravstveni, nau~ni i stru~ni rabotnici ili preku soodvetna zdravstvena organizacija.

Nadzorot nad stru~nata rabota se vr{i najmalku edna{ vo godinata.

^len 167

Nadzorot nad stru~nata rabota mo`e da se vr{i i po barawe ili po predlogot na nadle`en organ, kako i po inicijativa na gra|anite.

^len 168

Za izvr{eniot nadzor nad stru~nata rabota komisijata, odnosno zdravstvenata organizacija od ~len 166 stav 2 na ovoj zakon podnesuva izve{taj do Ministerstvoto za zdravstvo.

Ako komisijata, odnosno zdravstvenata organizacija konstatira neposredna opasnost po `ivotot i zdravjeto na gra|anite, go izvestuva Ministerstvoto za zdravstvo najdocna vo rok od 24 ~asa i mu predlaga prezemawe na soodvetni merki.

Izve{tajot od stavot 1 na ovoj ~len sodr`i prikaz na konstatiranata sostojba, predlog na merki i rokovi za otstranuvawe na utvrdenite nedostatoci.

Ministerstvoto za zdravstvo }e zabrani vr{ewe na dejnosta na zdravstvenata organizacija, na nejzinata rabotna edinica, odnosno na samostojna ordinacija ako vrz osnova na izve{tajot za izvr{eniot nadzor nad stru~nata rabota konstatira deka nedostatocite vo nejzinata rabota se od takva priroda {to so prodol`uvawe na vr{eweto na dejnosta mo`e da se predizvikaat {tetni posledici ili opasnost po `ivotot i zdravjeto na gra|anite.

3a donesenoto re{enie od stavot 4 na ovoj ~len Ministerstvoto za zdravstvo }e ja izvesti Vladata na Republika Makedonija.

 

^len 169

Zdravstvenata organizacija e dol`na na organot koj go sproveduva nadzorot da mu ovozmo`i nepre~eno vr{ewe na nadzorot nad nejzinata stru~na rabota, da mu dade potrebna pomo{, podatoci i izvestuvawa koi so potrebni za vr{ewe na nadzorot.

^len 170

Sredstvata za vr{ewe na nadzorot nad stru~nata rabota se obezbeduvaat od Buxetot na Republikata.

^len 171

Zdravstvenite organizacii zadol`itelno organiziraat vnatre{en nadzor nad stru~nata rabota na svoite zdravstveni rabotnici na na~in utvrden so op{t akt.

^len 172

Nadzor nad primenata na zakonite i propisite doneseni vrz osnova na zakonite vo oblasta na zdravstvenata za{tita, i na op{tite akti na zdravstvenite organizacii predvideni vo ~len 120 na ovoj zakon vr{i zdravstvena inspekcija.

Organizacijata, rabotata i ovlastuvawata na zdravstvenata inspekcija se ureduvaat so poseben zakon.

XIV. ZDRAVSTVENA ZA[TITA VO VONREDNI USLOVN I VO USLOVI NA [TRAJK

^len 173

Ministerstvoto za zdravstvo i zdravstvenite organizacii se dol`ni vo op{tite akti, vo soglasnost so zakon, da gi utvrdat svoite zada~i za obezbeduvawe na zdravstvenata za{tita vo vonredni uslovi (prirodni i drugi te{ki nesre}i i vonredni sostojbi).

^len 174

Ministerstvoto za zdravstvo i zdravstvenite organizacii se dol`ni da obezbedat sredstva za rezervi na lekovi i sanitetski materijalni sredstva, kadri i drugi potrebi za rabota vo vonredni uslovi.

^len 175

Vo vonredni uslovi Ministerstvoto za zdravstvo i zdravstvenite organizacii se dol`ni da ja prisposobat svojata organizacija na rabota, da prezemat merki za nepre~ena rabota i za otstranuvawe na posledicite od takvata sostojba.

^len 176

Pri planiraweto i vr{eweto na rabotite vo vonredni uslovi Ministerstvoto za zdravstvo i zdravstvenite organizacii sorabotuvaat so pripadnicite na civilnata za{tita, organizaciite na crveniot krst i drugite op{testveni organizacii i zdru`enija i rabotnite lu|e i gra|anite.

^len 177

Ministerstvoto za zdravstvo vo vonredni uslovi mo`e da odlu~uva za formirawe na zdravstveni organizacii soglasno so potrebite.

Ministerstvoto za zdravstvo mo`e na zdravstvenite organizacii i na zdravstvenite rabotnici da im opredeli posebni zada~i koi vo redovni uslovi ne se nivna dejnost, odnosno zada~a.

^len 170

Rabotnicite vo zdravstvenite organizacii pravoto na {trajk mo`at da go ostvarat pod uslovi da ne se doveduva vo opasnost `ivotot i zdravjeto na gra|anite koi baraat zdravstvena za{tita.

^len 179

Zaradi otstranuvawe na {tetnite posledici koi mo`at da nastanat od neuka`uvawe na zdravstvena za{tita na gra|anite za vreme na {trajk, organot na upravuvawe vo zdravstvenata organizacija e dol`en da obezbedi itna medicinska pomo{ i minimalna funkcija na site organizacioni delovi vo procesot na rabotata,

Vrz osnova na prezemenite merki od stav 1 na ovoj ~len rabotnicite se dol`ni da postapuvaat po soodvetnite naredbi.

Dokolku rabotnicite ne postapat soglasno so stav 2 na ovoj ~len, direktorot e dol`en da go obezbedi, ostvaruvaweto na rabotniot proces so zamenuvawe na soodvetnite rabotnici.

Rabotnicite od stav 2 na ovoj ~len koi ne gi izvr{uvaat rabotnite obvrski vr{at pote{ka povreda na rabotnata disciplina koja pretstavuva osnov za prestanok na rabotniot odnos.

Rabotite i zada~ite od stav 1 na ovoj ~len, so op{t akt gi utvrduva zdravstvenata organizacija.

^len 180

Ako zdravstvenata organizacija ne go obezbedi sproveduvaweto na merkite od ~len 179 na ovoj zakon, Vladata na Republika Makedonija kako vremena merka mo`e da postavi:

- vr{itel na dol`nosta - direktor za vreme na traeweto na {trajkot.

- rabotnici potrebni za vr{ewe na tie dejnosti;

- kako i da prezeme merki za obezbeduvawe drugi uslovi potrebni za sproveduvawe na zdravstvenata za{tita na gra|anite.

Odlukite doneseni vrz osnova na stav 1 na ovoj ~len traat do prestanuvaweto na uslovite koi dovele do nivno voveduvawe.

XV. PREGLED NA UMRENITE I OBDUKCIJA

^len 181

Za sekoe umreno lice se utvrduva vremeto i pri~inata za smrtta.

Niedno umreno lice, odnosno mrtvorodeno dete ne smee da bide zakopano dodeka ne se izvr{i pregled i ne se utvrdi vremeto i pri~inata na smrtta.

^len 182

Pregledot na umrenite go vr{at ovlasteni lica i nivnite zamenici, koi gi imenuva Ministerstvoto za zdravstvo.

Za pregled na umreni lica se imenuvaat zdravstveni rabotnici so zavr{en medicinski fakultet, a po isklu~ok mo`e da se imenuvaat i drugi zdravstveni rabotnici, odnosno drugi lica osposobeni za toa.

Ovlasteniot zdravstven rabotnik ne mo`e da izvr{i pregled na umreno lice koe go lekuval neposredno pred smrtta.

^len 183

Za licata umreni vo zdravstvenite organizacii pri~inata za smrtta se utvrduva vo zdravstvenata organizacija i za toa se izvestuva nadle`niot organ.

^len 184

Smrtniot slu~aj ili spu~ajot na mrtvoroden~e, se dol`ni vedna{ da go prijava ~lenovite na semejstvoto na umrenoto lice, a ako takvi nema ili ne znaat za slu~ajot sekoe drugo lice

Smrtniot slu~aj ili slu~ajot na mrtvorodenost se prijavuva na ovlasteno lice za pregled na umreni lica ili na mesnata kancelarija, odnosno sanitarnata inspekcija, na organot na upravata nadle`en za vnatre{ni raboti na podra~jeto na koe umrelo liceto, odnosno kade {to e pronajdeno umrenoto lice.

^len 185

Pregled na umrenoto lice se vr{i, po pravilo, vedna{ na mestoto na smrtta, a najdocna 12 ~asa po prijavuvaweto.

Po izvr{eniot pregled na umrenoto lice, ovlastenoto lice izdava potvrda za smrtta.

^len 186

Zakop na umrenoto lice se vr{i po istekot na 24 ~asa od ~asot na smrtta.

Po isklu~ok, vrz osnova na odobrenie na sanitarnata inspekcija, zakopot mo`e da se vr{i pred istekot na rokot od 24 ~asa i po istekot na rokot od 48 ~asa.

^len 187

Sredstvata za pregled na umrenite lica i za stru~no utvrduvawe na vremeto i pri~inite za smrtta na licata umreni nadvor od zdravstvenata organizacija se obezbeduvaat vo Buxetot na Republikata.

^len 188

Koga postoi somnevawe ili e o~igledno deka smrtta e posledica na krivi~no delo ili e vo vrska so izvr{eno krivi~no delo nad teloto na umrenoto lice se vr{i obdukcija.

Obdukcija se vr{i i vo slu~aite:

1) koga umrenoto lice se kremira;

2) koga toa e od posebno zna~ewe za za{tita na zdravjeto na gra|anite, odnosno koga toa go baraat epidemiolo{ki, sanitarni i nau~no-istra`uva~ki pri~ini;

3) koga stanuva zbor za nenadejna smrt, koga pri~inata za smrtta e nepoznata, odnosno nejasna ili na drug na~in ne mo`e da se objasni i

4) koga toa go bara ~len na potesnoto semejstvo na umrenoto lice, ovlasteniot zdravstven rabotnik koj go lekuva umrenoto lice ili ovlastenoto lice za pregled na umreni lica.

 

Tro{ocite za obdukcija na umrenoto lice pa|aat na tovar na Fondot za zdravstveno osiguruvawe, a dokolku obdukcijata ja baraat ~lenovite na semejstvoto i nadle`nite organi, tro{ocite za obdukcija gi podnesuvaat tie.

^len 189

Teloto na liceto koe umrelo vo bolni~ka zdravstvena organizacija podle`i na obdukcija ako ne e utvrdena pri~inata za smrtta.

Obdukcija se vr{i i ako se raboti za neprirodna i nenadejna smrt vo zdravstvena organizacija i koga nastapila vo vrska so dijagnosti~ka ili terapevtska postapka.

^len 190

Pobliski propisi za na~inot na sproveduvaweto na odredbite za pregled na umrenite i obdukcija donesuva Ministerstvoto za zdravstvo po prethodno mislewe na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.

XVI. KAZNENI ODREDBI

^len 191

So pari~na kazna od ~etiri do 15 plati od prose~na plata vo Republikata isplatena vo posledniot mesec (vo natamo{niot tekst: plati), }e se kazni za prekr{ok zdravstvena organizacija ako:

1) ne ovozmo`i sloboden izbor na lekar (~len 42);

2) ne obezbedi uslov za kontinuirana itna medicinska pomo{ ili ne obezbedi lekovi (~len 46 stav 2);

3) ne uka`e itna medicinska pomo{ (~len 46);

4) ne organizira soodveten prevoz i medicinsko zdru`uvawe na korisnik do priemot vo zdravstvenata organizacija vo koja e upaten (~len 46 stav 3);

5) neosnovano ne go primi korisnikot na bolni~ko lekuvawe (~len 47 stav 1);

6) ne postapi soglasno so odredbite na ~lenot 48 od ovoj zakon;

7) prezeme hirur{ka intervencija sprotivno na odredbite od ~len 50 na ovoj zakon;

8) na korisnikot neosnovano mu onevozmo`i kowilijaren pregled ili konsultacija na lekar {to sam }e go izbere (~len 51);

9) go odbie ili go prekine lekuvaweto sprotivno na ~len 56 stav 2 na ovoj zakon;

10) ne postapuva soglasno so odredbite na ~len 119 stav 2 na ovoj zakon;

11) so op{t akt ne gi uredi pra{awata od ~len 120 na ovoj zakon;

12) ne obezbedi kontinuirana zdravstvena za{tita (~len 122) i

13) ne organizira vr{ewe na vnatre{en nadzor nad stru~nata rabota (~len 171).

Za prekr{okot od stavot 1 na ovoj ~len }e se kazni so pari~na kazna od edna petina do tri plati i odgovornoto lice vo zdravstvenata organizacija.

Za prekr{okot od stavot 1 to~ki: 3, 5, 7 i 9 na ovoj ~len }e se kazni so pari~na kazna od edna desetina do edna polovina od plata i zdravstveniot rabotnik vo zdravstvenata organizacija {to go storil prekr{okot.

^len 192

So pari~na kazna od ~etiri do 15 plati }e se kazni za prekr{ok zdravstvenata organizacija i druga organizacija koja vr{i zdravstvena dejnost ako:

1) po napolneti 15 dena neprekinato boleduvawe ne go upati bolniot na nadle`nata lekarska komisija (~len 26);

2) ne uka`e zdravstvena za{tita na lice koe baralo takva za{tita (~len 46 stav 1);

3) po~ne so rabota sprotivno na odredbite na ~lenovite 98 i 99 na ovoj zakon:

4) ovozmo`i samostojno uka`uvawe na zdravstvena za{tita na zdravstven rabotnik bez polo`en stru~en ispit i licenca za rabota (~lenovi 144 i 146);

5) prodol`i da vr{i zdravstvena dejnost sprotivno na ~len 168 stav 4 na ovoj zakon i

6) ne ovozmo`i vr{ewe nadzor nad stru~nata rabota (~len 169).

Za prekr{ok od stavot 1 na ovoj ~len }e se kazni so pari~na kazna od edna petina do tri plati i odgovornoto lice vo zdravstvenata i druga organizacija koja vr{i zdravstvena za{tita.

Za prekr{okot od stavot 1 to~ki 1 i 2 na ovoj zakon }e se kazni so pari~na kazna od edna desetina do edna polovina od plata i zdravstveniot rabotnik vo zdravstvenata organizacija koj go storil prekr{okot.

^len 193

So pari~na kazna od ~etiri do 15 plati }e se kazni za prekr{ok organizacijata koja ne ja utvrdi visinata na nadomestokot na platata za privremenata spre~enost za rabota (~len 23 stav 3 na ovoj zakon).

Za prekr{ok od stavot 1 na ovoj ~len }e se kazni so pari~na kazna od edna do tri plati i odgovornoto lice vo organizacijata.

^len 194

So pari~na kazna od ~etiri do deset plati }e se kazni za prekr{ok zdravstvena i druga organizacija ako:

1) sprotivno na odredbite na ovoj zakon ili na op{t akt na Ministerstvoto za zdravstvo gi skusi ili gi ograni~i pravata {to mu pripa|aat na osigurenikot i

2) go prekr{i pravoto na zdravstvena za{tita, mu ovozmo`i koristewe na pravo na lice na koe ne mu pripa|a takvo pravo spored ovoj zakon, ili mu pripa|a vo pomal obem.

Za prekr{ok od stavot 1 na ovoj ~len so pari~na kazna od edna pettina do tri plati }e se kazni i odgovornoto lice oo zdravstvenata i druga organizacija.

^len 195

So pari~na kazna od edna do tri plati }e se kazni za prekr{ok rabotovodniot organ na zdravstvenata organizacija ako vo opredeleniot rok ne go razgleda prigovorot na korisnikot i pismeno ne go izvesti (~len 52).

^len 196

So pari~na kazna od edna do tri plati }e se kazni za prekr{ok zdravstven rabotnik koj samostojno so li~en trud vr{i zdravstvena dejnost ako:

1) po~ne so rabota sprotivno na odredbite na ~lenovite 128 i 129 na ovoj zakon;

2) ne postapuva soglasno so ~len 130 na ovoj zakon;

3) ako samostojno so li~en trud vr{i zdravstvena dejnost kako dopolnitelna dejnost (~len 133) i

  1. prodol`i da vr{i zdravstvena dejnost sprotivno na ~len 168 stav

4 na ovoj zakon

^len 197

Za prekr{ok od ~lenot 196 na ovoj zakon na zdravstveniot rabotnik {to samostojno so li~en trud vr{i zdravstvena dejnost }e mu se izre~e za{titna merka zabrana za vr{ewe na taa dejnost vo traewe od {est meseci do edna godina, a mo`e da mu se izre~e i za{titna merka odzemawe na predmetite koi se upotrebuvale ili bile nameneti za izvr{uvawe na prekr{okot ili koi nastanale so izvr{uvawe na prekr{okot.

^len 198

So pari~na kazna od ~etiri do deset plati }e se kazni za prekr{ok organizacijata ako vo opredelen rok ne podnese prijava za utvrduvawe na svojstvoto na osigurenik (~len 36), ako izvr{i isplata na plata, pewija ili drugo pari~no primawe, a ne uplati pridones za zdravstveno osiguruvawe ili pridonesot za zdravstveno osiguruvawe go uplati vo pomal iznos (~lenovi 64 i 72) ili go onevozmo`i Fondot da vr{i uvid na presmetuvaweto i naplatata na pridonesot (~len 74).

Za prekr{ok od stavot 1 na ovoj ~len }e se kazni so pari~na kazna od edna do dve ipol plati i odgovornoto lice vo rabotnata organizacija.

So pari~na kazna od edna do tri plati }e se kazni rabotodava~ot ako vo opredelen rok ne podnese prijava za osiguruvawe ili ne go uplati pridonesot za zdravstveno osiguruvawe ili pridonesot za zdravstveno osiguruvawe go uplati vo pomal iznos za sebe i za rabotnicite vraboteni kaj nego (~len 36 i ~lenovite 64 i 72) ili go onevozmo`i Fondot da vr{i uvid na presmetuvaweto na naplatata na pridonesot (~len 74).

^len 199

So pari~na kazna od edna do dve ipol plati }e se kazni za prekr{ok zdravstven rabotnik ako:

1) ne postapuva soglasno so ~len 49 na ovoj zakon i

  1. samostojno uka`uva zdravstvena za{tita bez polo`en stru~en

ispit (~len 146).

^len 200

So pari~na kazna od edna do dve ipol plati }e so kazni za prekr{ok liceto koe ne go prijavilo smrtniot slu~aj ili slu~ajot na mrtvorodenost, a bilo dol`no toa da go stori (~len 184).

^len 201

So pari~na kazna od edna plata }e se kazni za prekr{ok na samoto mesto na prekr{okot zdravstven rabotnik ako:

1) onevozmo`i, popre~i ili go ote`nuva koristeweto na zdravstvena usluga;

2) go zapostavi bolniot koj se nao|a na bolni~ko lekuvawe;

3) ne se pridr`uva na op{tiot akt za koristewe na rabotnata i za{titnata obleka;

4) ne go po~ituva rabotnoto vreme so priem i pregled na korisnici na zdravstvena za{tita utvrdeni so op{t akt na zdravstvenata i drugi organizacija koja vr{i zdravstvena za{tita i

5) ne gi po~ituva op{tite akti na zdravstvenata organizacija vo vrska so ~uvaweto na lekovi i medicinska oprema za koe e neposredno zadol`en.

Pari~nite kazni na samoto mesto na prekr{okot, za prekr{ocite od stavot 1 na ovoj ~len, gi naplatuva zdravstveniot inspektor.

XVI. PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI

^len 202

Osigurenicite koi na denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon koristat prava od zdravstvenoto osiguruvawe steknati po propisite i op{tite akti koi va`ele do toj den, prodol`uvaat da gi koristat tie prava spored odredbite na ovoj zakon.

^len 203

Do ureduvaweto na pravoto na nadomestok na plata za vreme na otsutnost od rabota poradi bremenost i poroduvawe i nadomestokot na tro{ocite na zakop so drug zakon, pravoto na ovie nadomestoci }e se ostvaruva od Fondot za zdravstveno osiguruvawe, vo visina od 100% od osnovicata utvrdena spored ~lenot 21 od ovoj zakon, odnosno so op{t akt na Ministerstvoto za zdravstvo.

^len 204

Postapkite za ostvaruvawe na pravo od zdravstvenoto osiguruvawe koi se vo tek na denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, }e prodol`at spored odredbite na ovoj zakon.

^len 205

Ministerstvoto za zdravstvo }e gi donose propisite i op{tite akti predvideni so ovoj zakon najdocna vo rok od 6 meseci od denot na vleguvawe vo sila na ovoj zakon.

Do donesuvaweto na propisite od stavot 1 na ovoj ~len }e se primenuvaat postojnite propisi, ako ne se vo sprotivnost so odredbite na ovoj zakon.

Do donesuvaweto na op{tite akti od stavot 1 na ovoj ~len vo vrska so zdravstvenoto osiguruvawe }e se primenuvaat op{tite akti na samoupravnite interesni zaednici za zdravstvena za{tita, ako ne se vo sprotivnost so odredbite na ovoj zakon.

^len 206

Postojnite samoupravni interesni zaednici za zdravstvena za{tita }e prestanat so rabota naredniot den od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

Fondot za zdravstveno osiguruvawe gi prezema rabotnicite, pari~nite sredstva, sredstvata za rabota i pravata i obvrskite na samoupravnite interesni zaednici za zdravstvena za{tita.

Ministerstvoto za zdravstvo gi prezema rabotnicite na samoupravnite interesni zaednici za zdravstvena za{tita.

^len 207

Do utvrduvaweto na edinstvena stapka na pridonesot za zdravstvena za{tita spored odredbite na ovoj zakon }e se primenuvaat stapkite na pridonesot utvrdeni od sobranijata na samoupravnite interesni zaednici za zdravstvena za{tita.

Do utvrduvaweto na ceni na zdravstvenite uslugi spored odredbite na ovoj zakon, Fondot za zdravstveno osiguruvawe }e obezbedi sredstva za rabota na zdravstvenite organizacii spored merilata i kriteriumite odnosno cenite na samoupravnite interesni zaednici za zdravstvena za{tita.

Odredbite na ~lenot 131 na ovoj zakon se primenuvaat od denot na utvrduvaweto na cenite na zdravstvenite uslugi spored odredbite na ovoj zakon.

 

^len 208

Postojnite zdravstveni i drugi organizacii na koi se odnesuvaat odredbite na ovoj zakon, dol`ni se da ja usoglasat svojata organizacija, rabota i op{tite akti so odredbite na ovoj zakon vo rok od ~etiri meseci od vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

Vo rokot od stav 1 na ovoj ~len postojnite zdravstveni organizacii se dol`ni da pribavat re{enie soglasno so ~lenot 99 na ovoj zakon i da se preregistriraat kaj nadle`niot sud spored odredbite na ovoj zakon.

Op{tata bolnica koja ne go ispolnuva uslovot od ~lenot 110 na ovoj zakon za vr{ewe obdukcija i biopsija prodol`uva so rabota ako vr{eweto na obdukcijata i biopsijata go obezbedi vo najbliskata zdravstvena organizacija koja gi ispolnuva tie uslovi.

^len 209

Postojnite zdravstveni organizacii od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon prodol`uvaat da rabotat kako javni zdravstveni organizacii.

Osnova~kite prava i obvrski sprema zdravstvenite organizacii od stavot 1 na ovoj ~len gi prezema Republika Makedonija.

^len 210

Direktorite na zdravstvenite organizacii od ~lenot 209 na ovoj zakon imenuvani pred vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, prodol`uvaat da gi vr{at rabotite na direktor do istekot na vremeto za koe se imenuvani.

^len 211

Za doktorite na medicina, doktorite na stomatologija i diplomiranite farmacevti koi se vo raboten odnos na denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon se smeta deka imaat licenca za rabota.

^len 212

Do utvrduvaweto na najniskata plata spored kolektiven dogovor, kako najniska plata vo smisla na ovoj zakon, }e se zema iznosot od 65% od prose~nata mese~na neto plata po rabotnik vo soodvetnata granka ostvarena vo prethodniot mesec.

^len 213

Osigurenikot koj do denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon zapo~nal da koristi pravo na pari~en nadomestok }e prodol`i da go koristi toa pravo spored propisite {to va`ele do toj den.

^len 214

So denot na vleguvaweto so sila na ovoj zakon prestanuvaat da va`at Zakonot za zdravstvena za{tita ("Slu`ben vesnik na SRM" br. 10/83, 43/85, 50/87, 27/88, 36/89 i 42/90) i Zakonot za uslovite i na~inot za ostvaruvawe na nadomestok na zdravstvenite uslugi uka`ani na stranci ("Slu`ben vesnik na SRM" br. 15/76).