Z A K O N

ZA [UMITE

 

 

 

I. OP[TI ODREDBI

 

^len 1

So ovoj zakon se ureduva odgleduvaweto, koristeweto i za{titata na {umite.

 

^len 2

[umite kako prirodno bogatstvo se dobro od op{t interes za Republikata i u`ivaat posebna za{tita.

 

^len 3

[uma, vo smisla na ovoj zakon, e zemji{te obrasnato so {umski vidovi drvja i grmu{ki, kako i {umski golini i livadi, {umski pati{ta, {umski rasadnici i drugite povr{ini koi se tesno povrzani so {umite.

Ne se smetaat za {uma, vo smisla na ovoj zakon, drvoredite, planta`ite so brzorasni vidovi drvja, parkovite vo naselenite mesta, poleza{titnite pojasi, za{titnata vegetacija vo krajbre`nite pojasi na vodotecite nadvor od {umite, izoliranite grupi na {umski drvja na povr{ina do 2 (dva) ari, kako i me|ni stebla me|u zemjodelsko zemji{te.

 

^len 4

Odgleduvawe na {umite, vo smisla na ovoj zakon, e: odr`uvawe, nega, obnova, melioracija i rekonstrukcija na {umi i {ikari, zamena na vidovi drvja, zbogatuvawe na {umite so povredni vidovi drvja i po{umuvawe na golini i erozivni zemji{ta.

Koristewe na {umite, vo smisla na ovoj zakon, e: se~ewe na drvja i proizvodstvo na {umski sortimenti, odgleduvawe, sobirawe i proizvodstvo na drugi {umski proizvodi ({umski plodovi, lekoviti rastenija ili nivni delovi, pe~urki, li{ai, mov, seme, smola, kamen i drugo), stavawe vo promet na drvo i drugi {umski proizvodi, kako i koristewe na {umite za turizam, lov i rekreacija.

Za{tita na {umite, vo smisla na ovoj zakon, e za{tita od: protivpravno prisvojuvawe i koristewe, bespravni se~i, po`ari, rastitelni bolesti i {tetnici, napasuvawe na dobitok, `eladewe, protivpravno sobirawe na drugi {umski proizvodi i drugi o{tetuvawa.

 

^len 5

Odgleduvaweto, koristeweto i za{titata na {umite (vo natamo{niot tekst: stopanisuvawe so {umite) e dejnost od javen interes.

 

^len 6

So {umite se stopanisuva taka {to trajno da se so~uva nivnata povr{ina i da se zgolemi nivnata vrednost, da se obezbedi najgolem prirast spored prirodnite uslovi i da se so~uvaat i podobruvaat nivnite proizvodni i op{tokorisni funkcii.

Proizvodni funkcii, vo smisla na ovoj zakon, se proizvodstvo na drvna masa za se~a i drugi {umski proizvodi.

Op{tokorisni funkcii, vo smisla na ovoj zakon, se vlijanieto na {umite vrz za{titata na `ivotnata sredina, a osobeno: za{tita na zemji{teto, naselenite mesta, soobra}ajnicite i drugi infrastrukturni objekti, koritata na vodotecite od dejstvoto na procesi na erozija, podobruvawe na sostojbata i re`imot na vodite i re`imot na erozivnite nanosi, klimatskiot re`im, plodnosta na zemji{teto, regulirawe na re`imot na vozduhot, pro~istuvawe i podobruvawe na kvalitetot na vodite, sozdavawe uslovi za le~ewe, zakrepnuvawe, odmor, sport i rekreacija, turizam, lov i drugo.

 

^len 7

[umite se vo privatna i vo dr`avna sopstvenost.

 

^len 8

Dr`avnite {umi ne se predmet na proda`ba.

Zaradi okrupnuvawe na kompleksite, dr`avna {uma mo`e da se zameni za privatna {uma koja se nao|a kako enklava ili grani~i so dr`avnata {uma.

 

^len 9

Stopanisuvaweto so {umite za stopanska namena se vr{i spored op{t plan i posebni planovi za stopanisuvawe so {umi.

Odgleduvaweto i za{titata na {umite za posebna namena se vr{i spored op{tiot plan od stav 1 na ovoj ~len i posebni planovi za odgleduvawe i za{tita na {umi.

^len 10

Zaradi stru~no i plansko ostvaruvawe na op{tokorisnite i proizvodnite funkcii na {umite, vo sostav na Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo se osnova Zavod za {umi (vo natamo{niot tekst: Zavod).

 

^len 11

Za prosta i pro{irena reprodukcija na {umi, se obezbeduvaat sredstva pod uslovi, na na~in i vo visina utvrdeni so ovoj zakon.

 

 

 

 

II. STOPANISUVAWE SO [UMITE

1. [umi za stopanska i za posebna namena

 

^len 12

Spored namenata {umite mo`at da bidat za stopanska i za posebna namena.

^len 13

[umi za stopanska namena se {umi koi se koristat prvenstveno za trajno proizvodstvo na drvni sortimenti i za drugi {umski proizvodi.

 

^len 14

[umi za posebna namena se {umi koi pretstavuvaat prirodna retkost i ubavina i {umi koi prvenstveno slu`at za: za{tita na zemji{te, naseleni mesta, vodni tekovi i akumulacii, soobra}ajnici, stopanski, infrastrukturni i drugi objekti, za{tita i odgleduvawe na retki vidovi {umski drvja i dive~, kako i za odmor, sport i rekreacija, odbele`uvawe na va`ni istoriski nastani, nau~no-istra`uva~ki, nastavni, obrazovni, odbranbeni i drugi celi.

^len 15

[umite za posebna namena mo`at da bidat opredeleni kako: {umi vo nacionalni parkovi, za{titni {umi, {umski i lovni rezervati, park {umi, spomen {umi, {umi za proizvodstvo na {umsko seme, izleti{ta i {umi za potrebite na naukata, nastavata i odbranata.

Nacionalni parkovi se opredeluvaat zaradi za{titata na prirodnite retkosti i ubavini.

Za{titni {umi se opredeluvaat zaradi za{tita na zemji{te, naseleni mesta, vodni tekovi i akumulacii, soobra}ajnici, stopanski, infrastrukturni i drugi objekti.

[umski i lovni rezervati se opredeluvaat zaradi za{tita i odgleduvawe na retki vidovi {umski drvja i dive~.

Park {umi i izleti{ta se opredeluvaat za odmor, sport i rekreacija.

Spomen {umi se opredeluvaat zaradi odbele`uvawe na va`ni istoriski nastani.

[umi za potrebite na naukata i nastavata se opredeluvaat zaradi edukacija na stru~ni lica od oblasta na {umarstvoto i za nau~no-istra`uva~ki celi.

Za potrebite na odbranata se opredeluvaat {umi koi se pogodni za izvr{uvawe na aktivnosti od oblasta na odbranata i imaat strate{ko odbranbeno zna~ewe.

 

^len 16

[umite za posebna namena, gi opredeluva Vladata na Republika Makedonija, osven nacionalnite parkovi koi se opredeluvaat so zakon.

Opredeluvaweto na {uma za posebna namena, se vr{i po barawe na zainteresirani subjekti vrz osnova na stru~no-tehni~ka dokumentacija za namenata, potrebata i opravdanosta za nejzinoto opredeluvawe.

So aktot za opredeluvawe na {umata za posebna namena od stav 1 na ovoj ~len se utvrduva namenata, re`imot na odgleduvaweto, za{titata na {umata i pravnite lica koi }e vr{at odgleduvawe i za{tita na {umata za posebna namena.

 

^len 17

Za stopanisuvawe so {umite vo dr`avna sopstvenost za stopanska namena, Vladata na Republika Makedonija osnova javno pretprijatie za stopanisuvawe so {umi (vo natamo{niot tekst: javno pretprijatie).

So {umite vo privatna sopstvenost stopanisuvaat sopstvenicite.

Odgleduvaweto i za{titata na {umite za posebna namena gi vr{i javnoto pretprijatie ili drugo pravno lice koe }e go opredeli Vladata na Republika Makedonija.

Ako za odgleduvawe i za{tita na {umata so posebna namena Vladata na Republika Makedonija opredeli drugo pravno lice, pravata i obvrskite se utvrduvaat so dogovor.

 

^len 18

Zaradi efikasno, racionalno i trajno stopanisuvawe, {umite se delat na {umsko-stopanski edinici.

[umsko-stopanska edinica e prirodna i stopanska celina utvrdena spored orografskite, hidrografskite, soobra}ajnite i drugi uslovi za stopanisuvawe.

[umsko-stopanskata edinica e sostavena od oddeli i pododdeli.

 

^len 19

Javnoto pretprijatie i drugoto pravno lice koi vr{at odgleduvawe i za{tita na {umi za posebna namena, vodat evidencija za povr{inite na {umite vo dr`avna sopstvenost usoglasena so katastarskata evidencija.

Ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo }e go propi{e na~inot za vodewe evidencija od stav 1 na ovoj ~len.

 

 

2. Planirawe vo {umarstvoto

^len 20

Za stopanisuvawe so {umite vo dr`avna i privatna sopstvenost, bez ogled na namenata, Sobranieto na Republika Makedonija donesuva op{t plan za stopanisuvawe so {umite (vo natamo{niot tekst: op{t plan) za period od 20 godini .

 

 

^len 21

So op{tiot plan za stopanisuvawe so {umite osobeno se utvrduvaat prirodnite uslovi i mo`nosti za opstanok, obnova i razvoj na {umite, sostojbite na {umite po vid, o~uvanost, drvna masa, prirast, otvorenost, zagrozenost od negativni vlijanija, op{tite nasoki i celi na idnoto stopanisuvawe i merkite za odgleduvawe, za{tita, razvoj, unapreduvawe i pro{iruvawe na {umskiot fond vo Republika Makedonija.

^len 22

Vrz osnova na op{tiot plan, za stopanisuvawe so {umite za stopanska namena javnoto pretprijatie donesuva posebni planovi za stopanisuvawe so {umi, za period od deset godini.

Za odgleduvawe i za{tita na {umite za posebna namena, pravnoto lice donesuva posebni planovi za odgleduvawe i za{tita na {umi, za period od deset godini.

[umi vo privatna sopstvenost {to se nao|aat vo kompleks na {umi za posebna namena vo dr`avna sopstvenost, imaat tretman na {umi so posebna namena.

Posebnite planovi za stopanisuvawe so {umite i posebnite planovi za odgleduvawe i za{tita na {umi za posebna namena (vo natamo{niot tekst: posebni planovi) se donesuvaat za sekoja {umsko-stopanska edinica, vo rok od edna godina od isteknuvaweto na va`nosta na prethodniot poseben plan.

So posebnite planovi od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len se opfa}aat i {umite vo privatna sopstvenost.

Sopstvenicite na {umi vo privatna sopstvenost (vo natamo{niot tekst: sopstvenici) ~ii {umi obrazuvaat kompleks pogolem od 100 ha, mo`at da stopanisuvaat so {umata spored poseben plan za stopanisuvawe, {to zaedni~ki }e go donesat.

Javnoto pretprijatie, pravnite lica koi vr{at odgleduvawe i za{tita na {umi i sopstvenicite na {umi (vo natamo{niot tekst: subjekti {to stopanisuvaat so {umi), se dol`ni stopanisuvaweto, odnosno odgleduvaweto i za{titata na {umite da go vr{at spored posebnite planovi.

Posebnite planovi od stavovite 1 i 6 na ovoj ~len gi odobruva ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo po prethodno mislewe na Ministerstvoto za odbrana.

Posebnite planovi od stav 2 na ovoj ~len gi odobruva ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo po prethodno mislewe na ministerstvoto nadle`no za za{tita na `ivotnata sredina i Ministerstvoto za odbrana.

 

^len 23

Tro{ocite za izrabotka na posebnite planovi od stavovite 1 i 2 na ~len 22 od ovoj zakon, za delot koj se odnesuva za {umite vo dr`avna sopstvenost se na tovar na javnoto pretprijatie, odnosno pravnoto lice koe vr{i odgleduvawe i za{tita na {umata za posebna namena, a za delot {to se odnesuva na {umite vo privatna sopstvenost, se na tovar na sopstvenicite na {umata.

 

 

 

 

^len 24

Za sproveduvawe na posebnite planovi od ~len 22 stavovi 1 i 2 na ovoj zakon javnoto pretprijatie i drugite pravni lica koi vr{at odgleduvawe i za{tita na {umite za posebna namena donesuvaat godi{en izvedben plan, najdocna do 31 dekemvri vo tekovnata, za narednata godina.

Ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo }e ja propi{e sodr`inata na posebnite planovi od ~len 22 stavovi 1 i 2 na ovoj zakon i na godi{niot izvedben plan od stav 1 na ovoj ~len.

 

^len 25

Subjektite {to stopanisuvaat so {umi se dol`ni izvr{enite raboti vo {uma vo tekot na godinata da gi evidentiraat vo posebnite planovi, najdocna do 1 mart narednata godina.

 

 

^len 26

Ako vo tekot na sproveduvaweto na posebniot plan za stopanisuvawe so {umata, odnosno za odgleduvawe i za{tita na {umata za posebna namena subjektite {to stopanisuvaat so {umite utvrdat promeni na sostojbata koi bitno otstapuvaat od utvrdenite so planot, ili ako se izmenat okolnostite vrz koi se planirani merkite za stopanisuvawe (po`ar, {teti od sneg i veter, su{ewe, potrebi od se~i ili kopa~ewe zaradi izgradba na javni pati{ta i drugi javni objekti i sli~no) ili ako utvrdenite merki na stopanisuvawe ne odgovaraat na potrebite i na vistinskata sostojba na {umata, se dol`ni da prestanat so sproveduvawe na utvrdenite merki i da izvr{at izmenuvawe i dopolnuvawe na planot, a po prethodno izdadeno re{enie od nadle`en organ

.

3. Odgleduvawe na {umite

^len 27

Subjektite {to stopanisuvaat so {umi vo vr{eweto na rabotite za odgleduvawe na {umite osobeno gi vr{at slednive raboti:

1) go prilagoduvaat na~inot na stopanisuvawe so {umite spored uslovite na sredinata, biolo{kite osobenosti, vidovite na drvja i sostojbata na tie {umi;

2) go sledat semenoseweto, go potpomagaat prirodnoto obnovuvawe na {umite so {umsko-odgleduva~ki i drugi merki i vr{at ve{ta~ko po{umuvawe kade {to prirodnoto obnovuvawe ne uspealo;

3) po{umuvaat neobnoveni po priroden pat se~i{ta, po`ari{ta, ogoleni i drugi degradirani povr{ini od prirodni i zooantropogeni vlijanija;

4) sproveduvaat merki na nega;

5) gi {titat degradiranite {umi i {ikarite od natamo{na degradacija i vr{at rekonstrukcija i melioracija na istite;

6) gi zbogatuvaat {umite so visokoprinosni i kvalitetni vidovi drvja, i

7) preveduvaat niskosteblesti {umi vo visokosteblesti vo zavisnost od mestorasteweto i biolo{kite osobini na drvjata.

 

^len 28

Javnoto pretprijatie e dol`no rabotite na odgleduvawe na {umite predvideni so posebniot plan za stopanisuvawe so {umite, da gi izvr{uva sekoja godina, po obem i kvalitet srazmerno na iskoristeniot se~iv etat vo prethodnata godina, a ne pomalku od 50% od predvidenite.

Drugite pravni lica koi vr{at odgleduvawe i za{tita na {umi za posebna namena predvidenite raboti na odgleduvawe na {umata se dol`ni da gi izvr{uvaat bez ogled na iskoristeniot se~iv etat.

Rabotite od stav 1 na ovoj ~len, {to kako obvrska od izvr{enite se~i vo godinata proizleguvaat od edna {umsko-stopanska edinica, mo`at da se predvidat i izvr{at i vo druga {umsko-stopanska edinica.

 

^len 29

Subjektite {to stopanisuvaat so {umite se dol`ni vo rok od dve godini da izvr{at po{umuvawe na povr{inite na koi ne uspealo obnovuvaweto na {umata, na povr{inite na koi e izvr{eno bespravno kopa~ewe, bespravna se~a, se~a so pogolem intenzitet od predvideniot, kako i na po`ari{ta ~ija vkupna povr{ina ne e pogolema od 50 ha vo granicite na edna {umsko-stopanska edinica.

^len 30

Vo {uma ne mo`at da se gradat objekti i da se izveduvaat drugi raboti, osven onie koi se vo funkcija na stopanisuvawe so {umata, kako i objekti od javen interes utvrdeni so zakon.

Pri izgotvuvawe na tehni~kata dokumentacija za izgradba na objekti od javen interes, investitorot e dol`en da pribavi soglasnost od Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo.

Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo soglasnosta od stav 2 na ovoj ~len ja dava vo rok od 30 dena od denot na podnesuvaweto na baraweto.

 

4. Koristewe na {umite

 

^len 31

Koristeweto na {umite se vr{i spored namenata i na na~in koj obezbeduva trajno za~uvuvawe i zgolemuvawe na vrednosta na {umite, postojano zgolemuvawe na nivniot prirast i prinos, kako i za~uvuvawe i unapreduvawe na nivnite op{tokorisni funkcii.

Koristewe mo`e da se vr{i samo na onie {umi za koi e donesen poseben plan.

 

^len 32

Se~a vo {uma se vr{i samo po prethodna oznaka za se~a.

Pod oznaka za se~a vo smisla na stav 1 od ovoj ~len se podrazbira: odbirawe i ozna~uvawe na stebla za se~a i evidentirawe na drvnata masa pri steblimi~nata se~a, kako i obele`uvawe na povr{inata i evidentirawe na drvnata masa pri povr{inska ~ista se~a.

Steblimi~na se~a e poedine~na se~a na odbrani stebla, a povr{inska ~ista se~a e se~a na site stebla vo oddelot odnosno pododdelot.

Oznaka za se~a se vr{i spored predviduvawata vo posebnite planovi.

Oznaka pri steblimi~na se~a se vr{i do 31 oktomvri vo tekovnata za narednata godina i toa vo obem od najmnogu 80% od predvidenata drvna masa. Ostatokot od drvnata masa dopolnitelno se ozna~uva posle izvr{enata se~a spored prethodnata oznaka. Pri dopolnitelnata oznaka se ozna~uvaat i se evidentiraat site neozna~eni stebla koi se o{teteni pri se~ata.

Ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo }e go propi{e na~inot na vr{ewe na oznaka za se~a.

 

^len 33

Oznaka za se~a vo dr`avna i vo privatna {uma, kako i na retki vidovi na drvja i na drvja nadvor od {umata, vr{i javnoto pretprijatie, odnosno pravnoto lice koe vr{i odgleduvawe i za{tita na {umata za posebna namena.

Za vr{ewe oznaka za se~a soglasno so stav 1 na ovoj ~len, vo privatna {uma sredstva obezbeduva sopstvenikot na {umata.

 

^len 34

Oznaka za steblimi~na se~a mo`at da vr{at samo stru~ni lica so visoko obrazovanie od {umarska nasoka, so najmalku dve godini rabotno iskustvo vo {umarstvoto, a za povr{inska ~ista se~a, stru~ni lica so visoko obrazovanie od {umarska nasoka so najmalku edna godina rabotno iskustvo vo {umarstvoto, ili {umarski tehni~ar so najmalku {est godini rabotno iskustvo vo {umarstvoto.

 

^len 35

Javnoto pretprijatie i drugite pravni lica koi vr{at odgleduvawe i za{tita na {umite so posebna namena se dol`ni za izvr{enata oznaka za se~a da go izvestat {umarskiot inspektor vo rok od 15 dena od denot na zavr{uvaweto na oznakata.

Ne mo`e da se vr{i se~a ako oznakata ne e izvr{ena na celata povr{ina od pododdelot odnosno oddelot i ako ne e izvr{en pregled na oznakata od {umarskiot inspektor.

 

^len 36

Zabraneto e pre~ekoruvawe na se~iviot etat vo {umskostopaskata edinica, kako i na etatot vo pododdelot utvrden za deset godini so posebniot plan.

Odredbite od stav 1 na ovoj ~len ne se odnesuvaat na ~ista se~a pri niskosteblesto stopanisuvawe, kako i na se~a vo degradirani {umi, {ikari i {ibjaci, ako tie se predvideni za melioracija.

 

^len 37

Zabraneto e vr{ewe na se~a vo dr`avna {uma od strana na fizi~ki lica zaradi obezbeduvawe na sopstveni potrebi ili preproda`ba.

 

 

^len 38

Se~a vo {uma vo privatna sopstvenost se vr{i so odobrenie za se~a.

Odobrenie za se~a vo {uma vo privatna sopstvenost izdava javnoto pretprijatie, odnosno pravnoto lice koe vr{i odgleduvawe i za{tita na {umata za posebna namena, po barawe na sopstvenikot na {umata.

Odobrenie za se~a vo privatna {uma koja e sopstvenost na pove}e sosopstvenici, mo`e da se izdade samo vrz osnova na zaedni~ko barawe od site sosopstvenici.

Poedinec koj e sosopstvenik na {uma vo smisla na stav 3 od ovoj ~len, mo`e da dobie odobrenie za se~a samo so ovlastuvawe od drugite sosopstvenici.

So odobrenieto od stav 2 na ovoj ~len se utvrduvaat drvnata masa za se~a i merkite za obnovuvawe, odgleduvawe i za{tita na {umite, kako i rokot za nivno izvr{uvawe.

Sredstva za izvr{uvawe na merkite od stav 5 na ovoj ~len obezbeduva sopstvenikot na {umata.

Vo obezbeduvaweto na sredstvata od stav 6 na ovoj ~len u~estvuva i Republikata.

Odobrenieto za se~a izdadeno na ime na sopstvenikot na {umata ne mo`e da se otstapuva na drugo lice.

@alba protiv aktot za izdavawe odobrenie za se~a, sopstvenikot na {umata mo`e da podnese do ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo.

 

^len 39

Odobrenie za se~a vo privatna {uma ne mo`e da se izdade ako:

- liceto ne poseduva dokaz za pravo na sopstvenost na {umata;

- ne e izvr{ena promena na kulturata vo katastarskata evidencija;

- vidno ne se obele`ani granicite na {umata za koja se odnesuva baraweto za se~a i

- ne se izvr{eni predvidenite merki vo odobrenieto za se~a od prethodnata godina.

 

 

^len 40

Pati{ta izgradeni vo {uma i nameneti za prevoz na {umski proizvodi, se smetaat za {umski pati{ta i gi koristat subjektite {to stopanisuvaat so tie {umi.

[umskite pati{ta mo`at da gi koristat i drugi pravni lica za stopanska namena, kako i fizi~ki lica pod uslovi i na na~in {to gi utvrduvaat subjektite {to stopanisuvaat so {umite na ~ie podra~je tie se nao|aat.

Vo {uma mo`at da se gradat samo {umski pati{ta {to se predvideni so posebniot plan za stopanisuvawe.

 

 

^len 41

Sopstvenikot na zemji{teto e dol`en da dozvoli privremen premin, prevoz, prenos, kako i smestuvawe na tu|i {umski proizvodi na svoeto zemji{te (slu`benost).

Korisnikot na slu`benosta e dol`en na sopstvenikot na zemji{teto da mu plati nadomest, spored propisite za eksproprijacija.

 

 

^len 42

Koristeweto, odnosno sobiraweto na drugi {umski proizvodi vo {uma mo`e da se vr{i samo ako toa e predvideno so posebniot plan.

Javnoto pretprijatie i pravnite lica koi vr{at odgleduvawe i za{tita na {umite za posebna namena, mo`at so nadomest da go otstapat koristeweto, odnosno sobiraweto na proizvodite od stav 1 na ovoj ~len za stopanska namena na drugi pravni i fizi~ki lica po prethodna soglasnost na Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo.

Koga postoi opasnost od istrebuvawe na oddelni rastitelni vidovi na oddelni delovi ili na celata teritorija na Republika Makedonija, ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo mo`e privremeno da go ograni~i, ili zabrani sobiraweto, odnosno koristeweto na tie {umski proizvodi.

Koristeweto, odnosno sobiraweto na drugi {umski proizvodi vo {umi se vr{i na na~in so koj nema da dojde do istrebuvawe na oddelni rastitelni vidovi ili nema da se nanese {teta na {umata.

Ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo }e go propi{e na~inot na koristewe i sobirawe na drugi {umski proizvodi.

 

 

5. Za{tita na {umite

^len 43

Subjektite {to stopanisuvaat so {umite se dol`ni da prezemaat merki za za{tita na {umite od po`ari, elementarni nepogodi, rastitelni bolesti, {tetni insekti, bespravno napasuvawe i drugi o{tetuvawa.

Merkite od stav 1 na ovoj ~len se odnesuvaat i za {umi za koi ne e donesen poseben plan za stopanisuvawe.

 

 

^len 44

Subjektite {to stopanisuvaat so {umite, se dol`ni da ja sledat zdravstvenata sostojba na {umite, da prezemaat preventivni merki protiv pojava na rastitelni bolesti, {tetni insekti i drugi {teto~ini i da vr{at suzbivawe koga tie }e se pojavat.

 

^len 45

Zabraneto e pusto{ewe na {umi.

Pod pusto{ewe na {umi se podrazbira:

- kopa~ewe na {umi, se~a na semenski stebla i nasadi i ~isti se~i koi ne se predvideni so posebniot plan, osven pri izgradba na objekti, soglasno so ~len 30 stav 1 od ovoj zakon;

- opo`aruvawe na {uma;

- bespravna se~a na {uma;

- lupewe kora od stebla, uni{tuvawe ili o{tetuvawe na podmladok vo {uma ili na sadnici vo po{umeni se~i{ta, po`ari{ta, golini, erozivni i drugi zemji{ta i

- kastrewe na stebla, sobirawe na listinec i drugi dejstvija so koi se oslabuva prinosnata sila ili se zagrozuva opstanokot na {umata i nejzinite op{tokorisni funkcii.

Po isklu~ok, dejstvijata od alineite 1,4 i 5 od stavot 2 na ovoj ~len, mo`at da se vr{at so prethodno odobrenie na Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, koga toa e potrebno zaradi izgradba na objekti vo funkcija na stopanisuvaweto so {umite, kako i objekti od javen interes, suzbivawe na rastitelni bolesti i {tetni insekti, voveduvawe na {umski red vo slu~ai na o{tetuvawe na {umata od po`ari i drugi elementarni nepogodi, lokalizirawe na {umski po`ari i nau~no istra`uva~ki celi.

 

 

^len 46

Zabraneta e se~a na retki vidovi drvja vo {uma.

Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len, retki vidovi {umski drvja mo`at da se se~at po prethodno odobrenie na ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo ako: se suvi ili zaboleni, fiziolo{ki zreli i postojat drugi pri~ini poradi koi im pretstoi neposredna opasnost od su{ewe, zaradi izgradba na objekti vo funkcija na stopanisuvawe so {umata i objekti od javen interes utvrdeni so zakon.

Ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo vo soglasnost so ministerot za urbanizam, grade`ni{to i za{tita na `ivotnata sredina, }e gi propi{e retkite vidovi drvja vo {uma.

 

^len 47

Zabraneto e uni{tuvawe na belezi i znaci vo {uma i se~a na stebla na koi se postaveni znaci.

 

^len 48

Zabraneto e napasuvawe na dobitok i `eladewe vo {uma.

Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len, na opredeleni povr{ini mo`e da se vr{i napasuvawe na dobitok, osven na kozi i toa: vo {umi vo koi ne se vr{at, odnosno ne se izvr{eni meliorativni merki, vo koi ne e vo tek prirodna ili ve{ta~ka obnova i podmladuvawe, koi ne se izdvoeni za semenski nasadi, kako i na neobrasnato {umsko zemji{te.

Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo gi opredeluva uslovite i povr{inata na {umata vo koja }e se vr{i napasuvawe na dobitok i `eladewe.

Napasuvawe na dobitok i `eladewe vo {uma mo`e da se vr{i samo pod kontrola na ~uvar na dobitokot i so odobrenie na javnoto pretprijatie, odnosno na pravnoto lice koe vr{i odgleduvawe i za{tita na {uma za posebna namena.

Subjektite {to stopanisuvaat so {umi se dol`ni vo {umata vo koja e zabraneto napasuvawe, da opredelat delovi od {umata niz koi }e bide dozvolen premin na dobitokot do mestoto za pasewe odnosno do poilata za voda.

 

^len 49

Vo {uma mo`e da se odgleduva dive~ pod uslovi i vo broj koj ne go doveduva vo pra{awe odgleduvaweto i obnovuvaweto na {umata.

 

^len 50

Zabraneto e palewe na otvoren ogan vo {uma na rastojanie pomalo od 200 metri od rabot na {umata.

Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len, mo`e da se pali otvoren ogan pod uslovi i na mesta {to }e gi opredeli i obele`i subjektot {to stopanisuva so {umata, za {to e dol`en da ja izvesti teritorijalnata protivpo`arna edinica.

 

^len 51

Zabraneto e podigawe na varnici, `e`nici za drven jaglen i sli~ni objekti {to pretstavuvaat opasnost za pojava na po`ar, na rastojanie pomalo od 200 metri od rabot na {umata.

Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len podigawe na `e`nici za proizvodstvo na drven jaglen mo`e da se vr{i vo {uma so odobrenie od Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, a po prethodno pribaveno mislewe od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.

 

^len 52

Subjektite {to stopanisuvaat so {umite se dol`ni, vo zavisnost od stepenot na zagrozenost na {umata, da prezemaat posebni merki za za{tita od po`ar (pravewe proseki vo {uma, podigawe na pojasi od lisjarski vidovi drvja vo iglolisni {umi, postavuvawe nabquduva~nici, organizirawe na nabquduva~ka, izvestuva~ka, protivpo`arna slu`ba i sli~no).

Ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo vo soglasnost so ministerot za vnatre{ni raboti }e donese poblizok propis za posebnite merki za za{tita na {umite od po`ari.

 

^len 53

Subjektite {to stopanisuvaat so {umite, vo soglasnost so Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo mo`at da naredat celosna ili delumna zabrana na dvi`ewe vo {umata ili vo oddelni nejzini delovi vo vreme koga postoi zgolemena opasnost od {umski po`ari.

Zabranata od stav 1 na ovoj ~len se objavuva vo sredstvata za javno informirawe.

 

^len 54

Subjektite {to stopanisuvaat so {umite se dol`ni da voveduvaat i odr`uvaat {umski red.

Ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo }e go propi{e na~inot na voveduvawe i odr`uvawe na {umskiot red.

 

^len 55

Zabraneto e zagaduvawe na {umite so deponirawe na otpaden materijal od naseleni mesta, hemiski, industriski kapaciteti, kako i zagaduvawe na {uma od posetiteli.

 

^len 56

Ise~enoto drvo vo {uma, kako i nadvor od {umata (osven drvo od ovo{ni stebla na zemjodelsko zemji{te) bez ogled vo ~ija sopstvenost e, ne mo`e da se prevezuva ili prenesuva od mestoto na se~a ili od mesto do mesto, ako ne e `igosano i snabdeno so ispratnica.

Ispratnicata od stav 1 na ovoj ~len se izdava za sekoe prevozno, odnosno prenosno sredstvo na mestoto na utovar i va`i za denot i ~asot za koj e izdadena i ne mo`e da se otstapuva na drugo lice.

@igosuvaweto i izdavaweto na ispratnicata od stav 1 na ovoj ~len gi vr{i javnoto pretprijatie odnosno pravnoto lice koe vr{i odgleduvawe i za{tita na {uma so posebna namena.

Pravnite lica koi vr{at promet so drvo se dol`ni na kupuva~ot da mu izdadat soodveten dokument koj sodr`i vid na drvo, sortiment, koli~estvo, den i ~as na prevezuvaweto i to~na adresa na istovarot.

Ispratnicata od stav 1, odnosno dokumentot od stav 4 na ovoj ~len pri prevezuvaweto odnosno prenesuvaweto na drvoto prevoznikot odnosno prenosnikot e dol`en da gi nosi so sebe.

@igosuvawe i izdavawe na ispratnica se vr{i samo za drvo ise~eno spored odredbite na ovoj zakon.

Ise~enoto drvo ako se prevezuva ili prenesuva bez ispratnica ili ako ne e `igosano se smeta za bespravno ise~eno vo {uma.

Skladirano drvo koe ne e `igosano i za koe nema ispratnica soglasno so stav 1 od ovoj ~len, odnosno dokument soglasno so stav 5 od ovoj ~len, se smeta za bespravno ise~eno vo {uma.

Ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo }e go propi{e na~inot na `igosuvawe i izdavawe ispratnica za ise~eno drvo.

 

^len 57

Zabraneto e prodavawe ili preprodavawe na ise~eno drvo vo {uma vo dr`avna sopstvenost, od strana na fizi~ki lica.

Fizi~ko lice mo`e so odobrenie da vr{i proda`ba na drvo samo ako poteknuva od sopstvena {uma, odnosno od poedine~ni ili grupa na {umski drvja nadvor od {uma na sopstveno zemji{te, vo koli~estvo spored odobrenieto za se~a i izdadenata ispratnica.

Odobrenieto za proda`ba od stav 2 na ovoj ~len go izdava subjektot {to go izdal odobrenieto za se~a.

Protiv aktot za izdavawe odobrenie za proda`ba na drvo soglasno so stav 2 od ovoj ~len, sopstvenikot na drvoto mo`e da podnese `alba do ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo.

 

 

^len 58

Zabranet e otkup ili prerabotka na drvo koe ne e `igosano i snabdeno so ispratnica.

 

 

^len 59

Za {teti pri~ineti vo {uma se pla}a nadomest spored cenovnik za {teti vo {uma {to go donesuva ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo.

Sredstvata od nadomestot od stav 1 na ovoj ~len za privatna {uma se prihod na sopstvenikot na {umata, a za dr`avna {uma se prihod na javnoto pretprijatie, odnosno pravnoto lice koe vr{i odgleduvawe i za{tita na {uma za posebna namena, koi se dol`ni posebno da gi evidentiraat i da gi koristat za prosta reprodukcija na {umi.

 

 

 

6. [umska policija

^len 60

^uvaweto na {umite vo dr`avna i vo privatna sopstvenost go vr{i {umska policija vo Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo.

Javnoto pretprijatie i pravnite lica koi vr{at odgleduvawe i za{tita na {umi za posebna namena, izdvojuvaat sredstva vo visina od 5% od vrednosta na prodadenoto drvo.

Sredstvata od stav 2 na ovoj ~len se upla}aat na posebna smetka na Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo i se koristat za u~estvo vo finansiraweto na potrebite na {umskata policija.

 

^len 61

Pripadnicite na {umskata policija osobeno se ovlasteni da:

- ja ~uvaat {umata;

- interveniraat, da gi spre~at i da gi legitimiraat ili privedat licata zate~eni vo vr{eweto na prekr{oci kaznivi po ovoj zakon, ili krivi~ni dela {to se odnesuvaat na {umite, ili za koi postoi osnovano somnevawe deka izvr{ile takvi dela;

- vr{at pregled na site sredstva so koi se prevezuva ili prenesuva drvo i drugi {umski proizvodi, na site mesta kade {to se ~uva drvo i drugi {umski proizvodi, vr{at privremeno odzemawe na predmeti i sredstva so koi e izvr{eno krivi~no delo, ili prekr{okot i predmetite {to nastanale ili se prisvoeni so izvr{uvawe na takvo delo;

- ja sledat i izvestuvaat za sostojbata na {umite vo vrska so bespravnite se~i i {umskite kra`bi, {umskite po`ari, rastitelnite bolesti, {umskite {tetnici, kako i drugi nepogodi i

- gi izvestuvaat nadle`nite organi za protivpravno prisvojuvawe na {umi i {umsko zemji{te a protiv prekr{itelite pokrenuva postapka pred nadle`en organ.

Na kontrola na {umskata policija podle`at site subjekti {to stopanisuvaat so {umite, drugi pravni lica i gra|anite koi se dol`ni na pripadnicite na {umskata policija da im ovozmo`at izvr{uvawe na nivnite ovlastuvawa.

Ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, vo soglasnost so ministerot za vnatre{ni raboti, }e gi propi{e pravilata za vr{ewe na rabotite na {umskata policija.

 

 

 

^len 62

Za vr{ewe na rabotite od {umskata policija mo`e da bide vraboteno lice koe pokraj op{tite uslovi za zasnovawe na raboten odnos, treba da gi ispolnuva i slednive uslovi:

1) da e fizi~ki i psihi~ki sposoben za vr{ewe na rabotite na {umskata policija;

2) da ima najmalku sredno obrazovanie od oblasta na {umarstvoto;

3) da ja ima regulirano voenata obvrska i

4) da e podoben za nosewe oru`je soglasno so propisite za poseduvawe i nosewe oru`je.

Po isklu~ok od stav 1 to~ka 2 na ovoj ~len za vr{ewe na rabotite na {umskata policija mo`e da bide vraboteno i lice bez soodvetno obrazovanie ako ima najmalku tri godini rabotno iskustvo kako {umo~uvar vo dosega{nata {umo~uvarska slu`ba.

 

^len 63

Pri vr{ewe na rabotite od ~len 61 na ovoj zakon, pripadnicite na {umskata policija mo`at da upotrebat ogneno oru`je vo slednive slu~ai:

1) da spre~at begstvo na lice zate~eno vo vr{ewe na krivi~no delo so koe se nanesuva {teta na {umata, ako postojat osnovani somnenija deka }e upotrebi ogneno ili drug vid na oru`je i

2) da odbijat od sebe neposreden napad so koj se zagrozuva nivniot `ivot.

Vo slu~aite od stav 1 na ovoj ~len, pripadnicite na {umskata policija }e upotrebat ogneno oru`je samo ako so upotrebata na fizi~ka sila, gumena palka ili drugi sredstva na prisilba ne mo`at da ja obezbedat slu`benata rabota.

 

^len 64

Ako sredstvata za prisilba i ognenoto oru`je se upotrebeni vo granicite na ovlastuvawata, isklu~ena e odgovornosta na pripadnikot na {umskata policija koj go upotrebil sredstvoto ili ognenoto oru`je.

 

^len 65

Pripadnicite na {umskata policija nosat uniforma i se vooru`eni.

Ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo }e ja propi{e uniformata i vidot na oru`jeto {to go nosat pripadnicite na {umskata policija.

 

 

 

III. ZAVOD ZA [UMI

^len 66

Zavodot za {umi gi vr{i osobeno slednive raboti i zada~i: izgotvuva op{t i posebni planovi za stopanisuvawe so {umite, op{ta i posebni lovno-stopanski osnovi; proektira {umski pati{ta i drugi objekti nameneti za stopanisuvawe so {umite, a zaradi efikasna za{tita na {umite gi izvr{uva zada~ite na izve{tajno-dijagnosti~ko-prognosti~ka slu`ba i drugi raboti vo vrska so podobro stopanisuvawe so {umite.

Zavodot za {umi ima svojstvo na pravno lice.

So Zavodot za {umi rakovodi direktor.

 

 

 

 

IV. REPRODUKCIJA NA [UMITE

1. Prosta reprodukcija

 

^len 67

Pod prosta reprodukcija na {umite, vo smisla na ovoj zakon, se podrazbira odgleduvaweto i za{titata na postojnite {umi, osven ~uvaweto.

Sredstva za prosta reprodukcija na {umi izdvojuvaat javnoto pretprijatie i drugite pravni lica koi vr{at odgleduvawe i za{tita na {umite za posebna namena vo visina od 12%, kako i sopstvenicite na {umi vo visina od 5% od vrednosta na ise~enoto drvo, franko kamionski pat vo {uma.

Sredstvata od stav 2 na ovoj ~len, {to gi izdvojuvaat javnoto pretprijatie i pravnite lica koi vr{at odgleduvawe i za{tita na {umi za posebna namena, se vodat na posebna smetka vo javnoto pretprijatie, odnosno pravnoto lice koe vr{i odgleduvawe i za{tita na {uma za posebna namena i se koristat za odgleduvawe i za{tita na postojnite {umi, za tehni~ko opremuvawe zaradi vr{ewe na raboti na za{tita na {umite i za izrabotka na planovi za stopanisuvawe so {umite.

Sredstvata od stav 2 na ovoj ~len {to gi izdvojuvaat sopstvenicite na {umi se upla}aat na smetkata na Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo i se koristat za u~estvo vo finansirawe na raboti na odgleduvawe i za{tita na {umi i izrabotka na planovi za stopanisuvawe so {umite vo privatna sopstvenost.

 

 

 

2. Pro{irena reprodukcija na {umi

 

^len 68

Pro{irena reprodukcija na {umi, vo smisla na ovoj zakon, e podigawe na novi {umi so po{umuvawe na golini i erozivni zemji{ta i melioracija na neproduktivni degradirani {umi i {ikari, nega i preventivna za{tita na {umski kulturi od rastitelni bolesti, {tetnici i po`ari, obezbeduvawe na seme i na {umski saden materijal, izgradba na infrastrukturni objekti vo {uma i drugo.

Za rabotite na pro{irena reprodukcija na {umi sredstva obezbeduvaat:

- javnoto pretprijatie i pravnite lica koi vr{at odgleduvawe i za{tita na {umi za posebna namena vo visina od 3%, kako i pravnite subjekti {to vr{at promet na drvo vo visina od 2%, od vrednosta na prodadenoto drvo i

- Buxetot na Republika Makedonija.

 

 

^len 69

Sredstvata za pro{irena reprodukcija na {umite se upla}aat na smetka na Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, a se koristat spored godi{na programa {to ja donesuva Vladata na Republika Makedonija osobeno za:

- po{umuvawe na golini i erozivni zemji{ta i melioracija na degradirani {umi i {ikari;

- gasnewe na {umski po`ari od po{iroki razmeri i otstranuvawe na posledicite od niv preku ve{ta~ka obnova;

- nega, preventivna za{tita i suzbivawe na rastitelni bolesti i {tetnici vo {umi i {umski kulturi podignati na golini, povr{ini vo koi e izvr{ena melioracija na degradirani {umi i {ikari;

- obezbeduvawe na {umsko seme i saden materijal i

- izgradba na pati{ta zaradi po{umuvawe na golini.

 

 

V. NADZOR

 

^len 70

Nadzor nad sproveduvaweto na odredbite na ovoj zakon i na propisite doneseni vrz osnova na nego vr{i Miinisterstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo preku Republi~kiot inspektorat za {umarstvo.

Rabotite na inspekciskiot nadzor gi vr{at {umarski inspektori.

 

^len 71

[umarski inspektor mo`e da bide lice so visoko obrazovanie od {umarska nasoka i najmalku ~etiri godini rabotno iskustvo vo {umarstvoto.

[umarskiot inspektor ima legitimacija.

Ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo go propi{uva obrazecot i na~inot na izdavaweto na legitimacijata na {umarskiot inspektor.

 

^len 72

Vo vr{eweto na rabotite, {umarskiot inspektor e ovlasten:

1) da vr{i kontrola na rabotite na odgleduvaweto, za{titata i koristeweto na {umite, objektite, uredite i napravite, kako i site mesta kade {to drvoto se se~e, iznesuva od {uma, prenesuva, prevezuva, smestuva, prerabotuva ili se pu{ta vo promet, kako i sredstvata so koi drvoto se prevezuva ili prenesuva;

2) da vr{i kontrola na sproveduvaweto na planovite za stopanisuvawe so {umite, programite i kriteriumite, da gi pregleduva delovnite knigi i drugi dokumenti;

3) privremeno da ja zapre se~ata na {uma, kopa~eweto, napasuvaweto na dobitok, kako i drugi dejstvija {to ne se vo soglasnost so odredbite na ovoj zakon i so propisite doneseni vrz osnova na nego, do izvr{uvaweto na merkite naredeni so re{enie, odnosno do kone~na odluka na nadle`niot organ;

4) da bara podatoci, informacii i izvestuvawa za izvr{enite raboti na reprodukcija, koristewe, odgleduvawe i za{tita na {umi, kako i drugi podatoci za utvrduvawe dali stopanisuvaweto so {umite se vr{i vo soglasnost so ovoj zakon i propisite doneseni vrz negova osnova;

5) da gi izvestuva nadle`nite organi, organite na upravuvaweto na javnoto pretprijatie i pravnite lica koi vr{at odgleduvawe i za{tita na {umi so posebna namena za konstatiranite nepravilnosti, da bara nivna intervencija, ako samiot ne e ovlasten da postapi neposredno;

6) da bara analiza od soodvetni nau~ni i drugi institucii zaradi utvrduvawe na fakti~kata sostojba;

7) vo itni slu~ai, vo koi bi nastanala {teta po javniot interes da naredi privremeni merki za spre~uvawe na {tetata i

8) da prezema i drugi merki i dejstvija za {to e ovlasten so posebni propisi.

Za merkite od stav 1 na ovoj ~len {umarskiot inspektor donesuva re{enie.

Subjektite {to stopanisuvaat so {umite, drugite pravni lica i gra|anite, ~ija rabota podle`i na nadzor na {umarskite inspektori se dol`ni da go ovozmo`at vr{eweto na nadzorot i da im gi dadat potrebnite podatoci.

 

^len 73

@albata protiv re{enieto od ~len 72 stav 2 na ovoj zakon mo`e da se izjavi do Komisija na Vladata na Republika Makedonija.

Izjavenata `alba od stav 1 na ovoj ~len ne go odlaga izvr{uvaweto na re{enieto, ako so neizvr{uvaweto na utvrdenite merki }e se predizvikaat posledici koi te{ko mo`at da se otstranat.

 

 

 

VI. KAZNENI ODREDBI

^len 74

So pari~na kazna od 200.000 do 300.000 denari }e se kazni za prekr{ok pravnoto lice dokolku:

1) ne donese poseben plan ili stopanisuvaweto so {umata odnosno odgleduvaweto i za{titata ne gi vr{i spored posebnite planovi (~len 22);

2) vedna{ ne prestane so sproveduvawe na merkite od posebniot plan i ne izvr{i izmenuvawe i dopolnuvawe (~len 26);

3) vo {uma gradi objekti i izveduva drugi raboti sprotivno na ~len 30 stav 1 od ovoj zakon;

4) vr{i koristewe na {uma za koja ne e donesen poseben plan (~len 31 stav 2);

5) vr{i se~a na {uma bez prethodna oznaka za se~a (~len 32 stavovi 1,2 i 3);

6) go pre~ekori vkupniot se~iv etat vo {umite kako i se~iviot etat vo pododdelot utvrden za deset godini (~len 36 stav 1);

7) vr{i pusto{ewe na {uma (~len 45) i

8) ne izdvoi sredstva za prosta reprodukcija na {umite ili izdvoi sredstva za istata namena vo pomala visina ili sredstvata ne gi koristi za utvrdenata namena (~len 67 stavovi 2 i 3).

Za prekr{ok od to~kite 1 do 8 od stav 1 na ovoj ~len }e se kazni i odgovornoto lice vo pravnoto lice so pari~na kazna od 30.000 do 50.000 denari.

Dokolku odgovornoto lice vo pravnoto lice prekr{ocite od stav 1 na ovoj ~len gi izvr{ilo od koristoqubie, ili so nivnoto izvr{uvawe e predizvikana pogolema imotna {teta }e se kazni so pari~na kazna od 60.000 do 100.000 denari.

Za prekr{ok od to~kite 3,4,5 i 7 od stav 1 na ovoj ~len, pokraj pari~nata kazna se izrekuva i merka na bezbednost, odzemawe na predmeti, upotrebeni ili nameneti za izvr{uvawe na prekr{okot.

Za prekr{ok od to~kite 1 do 8 od stav 1 na ovoj ~len, pokraj pari~nata kazna, na odgovornoto lice vo pravnoto lice }e se izre~e merka na bezbednost zabrana na vr{ewe na odgovorni dol`nosti vo traewe od {est meseci do edna godina.

 

^len 75

So pari~na kazna od 100.000 do 200.000 denari, }e se kazni za prekr{ok pravnoto lice dokolku:

1) ne gi izvr{i rabotite spored odredbite na ~len 28 stavovi 1 i 2 od ovoj zakon;

2) ne izvr{i po{umuvawe (~len 29);

3) gradi objekti vo {uma bez soglasnost (~len 30 stav 2);

4) izvr{i oznaka za se~a sprotivno na predviduvawata na posebnite planovi (~len 32 stav 4);

5) dozvoli oznaka za se~a da vr{at lica koi ne gi ispolnuvaat uslovite od ~len 34 na ovoj zakon;

6) vr{i se~a sprotivno na ~len 35 stav 2;

7) dozvoli na fizi~ko lice vr{ewe na se~a vo dr`avna {uma sprotivno na ~len 37 od ovoj zakon;

8) ne se pridr`uva na uslovite za koristewe na {umskite pati{ta (~len 40 stav 2);

9) gradi {umski pati{ta sprotivno na ~len 40 stav 3 od ovoj zakon;

10) sobira, koristi ili dozvoli sobirawe, odnosno koristewe na drugi {umski proizvodi sprotivno na ~len 42 od ovoj zakon;

11) ne prezeme merki za za{tita na {umite (~len 43);

12) ne prezema merki protiv pojava na rastitelni bolesti, {tetni insekti i drugi {teti, ne ja sledi zdravstvenata sostojba na {umite i ne vr{i suzbivawe na rastitelni bolesti i {tetni insekti (~len 44);

13) vr{i se~a na retki vidovi drvja vo {uma bez odobrenie (~len 46 stavovi 1 i 2);

14) vr{i ili dozvoli napasuvawe na dobitok i `eladewe vo {uma sprotivno na odredbite od ~len 48 stavovi 1,2,4 i 6 na ovoj zakon;

15) podiga objekti {to pretstavuvaat opasnost za pojava na po`ar, ili podiga `e`nici za proizvodstvo na jaglen (~len 51 stav 1);

16) ne prezema posebni merki za za{tita na {umite od po`ari (~len 52 stav 1);

17) gi zagaduva {umite so deponirawe na otpaden materijal od naselenite mesta, hemiski i industriski kapaciteti i sl. (~len 55);

18) vr{i prevezuvawe ili prenesuvawe na ise~eno drvo na {uma i nadvor od {uma od mesto do mesto, kako i skladirawe na drvo bez da e `igosano i obezbedeno so ispratnica (~len 56 stavovi 1 i 8);

19) izdava ispratnica za ise~eno drvo sprotivno na odredbite od ~len 56 stav 2 na ovoj zakon;

20) vr{i `igosuvawe i izdavawe na ispratnica na drvo koe ne e ise~eno soglasno so ~len 31 stav 1 i ~len 56 stav 6 od ovoj zakon;

21) vr{i otkup ili prerabotka na drvo koe ne e `igosano ili snabdeno so ispratnica (~len 58);

22) ne pla}a sredstva za pro{irena reprodukcija na {umite (~len 68 stav 2 alineja 1) i

23) ne ovozmo`i vr{ewe na nadzor ili ne mu gi dade potrebnite podatoci na {umarskiot inspektor (~len 72 stav 3).

Za prekr{ok od to~kite 1 do 23 na stav 1 od ovoj ~len, }e se kazni odgovornoto lice vo pravnoto lice so pari~na kazna od 20.000 do 30.000 denari.

Dokolku odgovornoto lice vo pravnoto lice, prekr{ocite od stav 1 na ovoj ~len gi izvr{ilo od koristoqubie, ili so nivnoto izvr{uvawe e predizvikana pogolema imotna {teta, }e se kazni so pari~na kazna od 40.000 do 60.000 denari.

Za prekr{ok od to~kite 3,10,13 i 18 od stav 1 na ovoj ~len, pokraj pari~nata kazna }e se izre~e i merka na bezbednost, odzemawe na predmeti upotrebeni ili nameneti za izvr{uvawe na prekr{okot.

Za prekr{ok od to~kite 4,6,12,13,18,19 i 20 od stav 1 na ovoj ~len, pokraj pari~nata kazna, na odgovornoto lice vo pravnoto lice }e se izre~e merka na bezbednost zabrana na vr{ewe na odgovorni dol`nosti vo traewe od tri do {est meseci.

 

^len 76

So pari~na kazna od 50.000 do 100.000 denari }e se kazni za prekr{ok pravnoto lice dokolku:

1) ne vodi evidencija na povr{inite na {umite vo dr`avna sopstvenost (~len 19, stav 1);

2) ne donese godi{en izvedben plan (~len 24 stav 1);

3) ne gi evidentira izvr{enite raboti vo {uma vo utvrdeniot rok (~len 25);

4) oznakata ja izvr{i sprotivno na ~len 32 stav 5 od ovoj zakon;

5) za izvr{enata oznaka ne go izvesti {umarskiot inspektor vo opredeleniot rok (~len 35 stav 1);

6) izdade odobrenie za se~a vo privatna {uma sprotivno na ~len 38 stavovi 3,4 i 5 i ~len 39 od ovoj zakon;

7) ne dozvoli privremen prevoz, prenos ili smestuvawe na tu|i {umski proizvodi na svoeto zemji{te (~len 41 stav 1);

8) na sopstvenikot na zemji{teto ne mu plati nadomest za koristewe na slu`benost (~len 41 stav 2);

9) uni{tuva belezi i znaci vo {uma ili se~e stebla na koi se postaveni znaci (~len 47);

10) ne opredeli delovi od {uma za premin na dobitok (~len 48 stav 5);

11) vo {uma odgleduva dive~ vo tolkav broj koj go doveduva vo pra{awe odgleduvaweto i obnovuvaweto na {umata (~len 49);

12) pali otvoren ogan vo {uma sprotivno na odredbite na ~len 50 stav 1 od ovoj zakon;

13) ne vovede i ne odr`uva {umski red (~len 54 stav 1) i

14) pretprijatijata {to vr{at promet so drvo na kupuva~ot ne mu izdadat soodveten dokument (~len 56 stav 4).

Za prekr{ok od stav 1 na ovoj ~len }e se kazni i odgovornoto lice vo pravnoto lice so pari~na kazna od 10.000 do 20.000 denari.

 

^len 77

So pari~na kazna od 30.000 do 50.000 denari }e se kazni za prekr{ok fizi~ko lice koe:

1) gradi objekti i izveduva drugi raboti vo {uma sprotivno na ~len 30 stavovi 1 i 2 od ovoj zakon;

2) vr{i se~a bez prethodna oznaka (~len 22 stav 1);

3) izvr{i se~a na {uma bez odobrenie ili sprotivno na odobrenieto (~len 38 stav 1);

4) bespravno ili sprotivno na pobliskiot propis od ~len 42 stav 2, 3 i 4 na ovoj zakon, sobira ili koristi sporedni {umski proizvodi;

5) vr{i pusto{ewe na {umite (~len 45);

6) vr{i se~a na retki vidovi drvja bez odobrenie (~len 46);

7) prenesuva, prevezuva ise~eno drvo od mesto na se~a ili od mesto do mesto, ili skladira drvo bez da e `igosano ili snabdeno so ispratnica ili drug dokument (~len 56 stavovi 1 i 6);

8) ne mu ovozmo`i na pripadnikot na {umskata policija da gi izvr{uva negovite ovlastuvawa (~len 61 stav 2) i

9) ne ovozmo`uva vr{ewe na nadzor ili ne mu gi dade potrebnite podatoci na {umarskiot inspektor (~len 72 stav 3).

Dokolku fizi~koto lice, prekr{ocite od stav 1 na ovoj ~len gi izvr{ilo od koristoqubie ili so nivnoto izvr{uvawe predizvikalo pogolema imotna {teta, }e se kazni so pari~na kazna od 60.000 do 100.000 denari.

Za storen prekr{ok od stav 1 na ovoj ~len pokraj pari~nata kazna se izrekuva i merka na bezbednost, odzemawe na predmetite upotrebeni ili nameneti za izvr{uvawe na prekr{okot, kako i bespravno prisvoenite predmeti koi nastanale so izvr{uvawe na prekr{okot.

 

^len 78

So pari~na kazna od 15.000 do 30.000 denari }e se kazni za prekr{ok fizi~ko lice koe:

1) ne stopanisuva so sopstvenata {uma spored posebniot plan (~len 22 stav 7);

2) ne izvr{i po{umuvawe na povr{inite soglasno so ~len 29 na ovoj zakon;

3) go otstapi odobrenieto za se~a na drugo lice (~len 38 stav 8);

4) ne dozvoli privremen premin, prenos i prevoz, odnosno smestuvawe na tu|i {umski proizvodi na svoeto zemji{te (~len 41 stav 1);

5) ne prezema merki soglasno so ~len 43 od ovoj zakon;

6) vr{i napasuvawe ili `eladewe vo {uma bez odobrenie (~len 48 stavovi 2 i 4);

7) ispratnicata ja otstapi na drugo lice (~len 56 stav 2);

8) prodava ili preprodava ise~eno drvo koe poteknuva od {uma vo dr`avna sopstvenost ili bez odobrenie vr{i proda`ba na drvo (~len 57 stavovi 1 i 2);

9) vr{i prerabotka ili otkup na drvo koe ne e `igosano ili snabdeno so ispratnica (~len 58) i

10) ne uplati sredstva za prosta reprodukcija soglasno so ~len 67 stavovi 2 i 4 od ovoj zakon;

Za storen prekr{ok od to~kite 8 i 9 od stav 1 na ovoj ~len, pokraj pari~nata kazna se izrekuva i za{titna merka odzemawe na predmetite upotrebeni ili nameneti za izvr{uvawe na prekr{okot, kako i bespravno prisvoenite predmeti koi nastanale so izvr{uvawe na prekr{okot.

 

^len 79

So pari~na kazna od 10.000 do 30.000 denari }e se kazni za prekr{ok fizi~ko lice koe:

1) uni{tuva belezi i znaci vo {uma ili se~e stebla na koi se postaveni znaci (~len 47);

2) pali otvoren ogan vo {uma sprotivno na ~len 50 stavovi 1 i 2 od ovoj zakon;

3) podiga varnici, `e`nici za drven jaglen vo {uma sprotivno na ~len 51 od ovoj zakon;

4) ne prezema posebni merki za za{tita na {umite od po`ari (~len 52 stav 1);

5) se dvi`i vo {uma za vreme na zabrana soglasno so ~len 53 od ovoj zakon;

6) ne sproveduva i ne odr`uva {umski red (~len 54 stav 1);

7) zagaduva {umi so deponirawe na otpaden materijal od naselni mesta, hemiski, industriski kapaciteti i sli~no (~len 55) i

8) ne ja nosi ispratnicata pri vr{eweto na prevoz, odnosno prenos na drvo (~len 56 stav 5).

 

^len 80

Rokot na zastarenost na prekr{o~nata postapka od ~lenovite 74,75,76,77,78 i 79 na ovoj zakon, iznesuva pet godini.

 

 

 

VII. PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI

 

^len 81

Vladata na Republika Makedonija }e go osnova javnoto pretprijatie {to }e stopanisuva so {umite vo dr`avna sopstvenost vo rok od {est meseci od denot na vleguvawe vo sila na ovoj zakon.

^len 82

Op{tiot plan za stopanisuvawe so {umite }e se donese vo rok od dve godini od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

^len 83

So denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, postojnite pretprijatija {to stopanisuvaat so {umite ne mo`at da vr{at vrabotuvawe na novi rabotnici, ottu|uvawe na osnovni sredstva i drug imot i da se zadol`uvaat so kreditni i drugi sredstva.

 

 

 

 

^len 84

Nedvi`niot i podvi`niot imot so koj raspolagaat postojnite pretprijatija {to stopanisuvaat so {umite, so denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon stanuvaat dr`avna sopstvenost.

Vladata na Republika Makedonija, pri osnovaweto na javnoto pretprijatie za stopanisuvawe so {umi od ~len 17 na ovoj zakon, so aktot za osnovawe }e opredeli oddelni delovi od postojnite pretprijatija {to stopanisuvaat so {umite, koi delovi ne se vo funkcija so dejnost na stopanisuvaweto so {umite, da mo`at da se izdvojat i konstituiraat vo posebni pravni subjekti i da se transformiraat soglasno so Zakonot za transformacija na pretprijatijata so op{testven kapital.

So aktot za izdvojuvawe, odnosno osnovawe od stav 2 na ovoj ~len se ureduvaat i pra{awata povrzani so delbeniot bilans, pravata i obvrskite koi proizleguvaat od zaedni~koto rabotewe i pra{awata koi se odnesuvaat na brojot i statusot na vrabotenite.

 

^len 85

Do donesuvaweto na posebnite planovi za stopanisuvawe so {umi, so dr`avnite {umi }e se stopanisuva spored postojnite {umsko-stopanski osnovi, a so privatnite {umi, spored postojnite kriteriumi.

 

^len 86

Predmetite vo upravna postapka {to se zapo~nati, a ne se zavr{eni do vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, }e se zavr{at spored propisite {to va`ele do negovoto vleguvawe vo sila.

 

^len 87

Pravata, obvrskite, sredstvata i rabotnicite na postojniot Zavod za ureduvawe na {umite "[umaproekt"-Skopje gi prezema Zavodot za {umi vrz osnova na zavr{en bilans spored popis {to }e go izvr{i komisija za popis formirana od Vladata na Republika Makedonija vo rok od eden mesec od denot na konstituiraweto na Zavodot za {umi, spored aktot za sistematizacija.

^len 88

Pobliskite propisi predvideni so ovoj zakon }e se donesat vo rok od edna godina od denot na negovoto vleguvawe vo sila.

Do donesuvaweto na pobliskite propisi od stav 1 na ovoj ~len }e se primenuvaat podzakonskite propisi {to va`ele do denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

 

^len 89

So vleguvaweto vo sila na ovoj zakon prestanuvaat da va`at postojnite akti so koi {umite se dadeni na stopanisuvawe na pravni subjekti po bilo koja osnova, osven {umite vo nacionalnite parkovi, {umskite rezervati i park {umite.

 

^len 90

So denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon prestanuva da va`i Zakonot za {umite ("Slu`ben vesnik na SRM" broj 20/74, 15/86, 51/88, 20/90 i "Slu`ben vesnik na RM" broj 37/91, 44/91 i 83/92).

 

^len 91

Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

pn