ZAKON ZA ZA[TITA PRI RABOTA

("Slu`ben vesnik na SRM", br. 17/87; 51/88 i 23/90 i "Slu`ben vesnik na RM", br. 11/94).

 

1. OP[TI ODREDBI

^len 1

Rabotnicite so organizaciite na zdru`eniot trud i drugi samoupravni organizacii i zaednici, zemjodelski i drugi zadrugi, dogovorni organizacii i drugi oblici na zdru`uvawe na trudot i srodstvata i op{testvenite organizacii i organi, imaat pravo i dol`nost da ja organiziraat, sproveduvaat i unapreduvaat za{titata pri rabota i da prezemaat merki za za{tita pri rabota so {to go obezbeduvaat svojot fizi~ki integritet, zdravjeto i li~nata sigurnost pri rabota.

^len 2

Za{titata pri rabota se obezbeduva na lica na {koluvawe, odnosno stru~no osposobuvawe za vreme na prakti~na nastava, profesionalna praktika, proizvodna rabota, ferijalna praktika i sta`irawe so u~ili{ni i drugi rabotilnici, kabineti, laboratorii, organizacii na zdru`eniot trud i drugi samoupravni organizacii i kaj rabotodava~i, u~esnici na dobrovolni i zadol`itelni raboti organizirani vo javen interes, lica koi u~estvuvaat na javni sportski i drugi natprevari, kako i na drugi lica koi se osigureni za slu~aj na povreda pri rabota ili zaboluvawe od profesionalni bolesti.

Za{titata pri rabota im se obezbeduva i na lica {to se nao|aat na izdr`uvawe na kazna zatvor dodeka se na rabota vo rabotilnici ili rabotili{ta.

^len Z

Za{titata pri rabota opfa}a merki i sredstva naso~eni kon sozdavawe na bezbedni uslovi za rabota.

Bezbedni uslovi za rabota se ostvaruvaat so primena na sovremeni tehni~ki, zdravstveni, socijalni i drugi merki za spre~uvawe i ostvaruvawe na pri~inite za telesni povredi i zdravstveni o{tetuvaWa na rabotnicite pri rabota.

^len 4

Za{titata pri rabota dol`ni se da ja obezbedat organizaciite na zdru`eniot trud i drugi samoupravni organizacii i zaednici, zemjodelskite i drugi zadrugi, dogovornite organizacii i drugi oblici na zdru`uvawe na trudot i sredstvata i op{testvenite organizacii i organi (vo natamo{niot tekst: organizacija na zdru`eniot trud), rabotodava~ite i organizatorite na rabotite od ~len 2 na ovoj zakon.

^len 5

So samoupravna spogodba rabotnicite vo organizaciite na zdru`eniot trud mo`at pra{awata od zaedni~ki interes za za{titata pri rabota da gi ureduvaat na edinstven na~in, vo rabotna, odnosno slo`ena organizacija na zdru`eniot trud ili da utvrdat zaedni~ki osnovi i merila za sproveduvawe na za{titata pri rabota.

^len 6

Organizaciite na zdru`eniot trud za{titata pri rabota ja ostvaruvaat i so organizirawe i unapreduvawe na procesot na proizvodstvoto, tehnolo{kiot proces i procesot na rabotata voop{to.

^len 7

Op{tinite i Republikata se gri`at za obezbeduvawe na za{titata pri rabota, organiziraat nadzor nad sproveduvaweto na propisite za za{titata pri rabota, gi pottiknuvaat organizaciite na zdru`eniot trud i drugite zainteresirani organizacii i zaednici za sorabotka i organizirano sproveduvawe i unapreduvawe na za{titata pri rabota.

Za unapreduvawe na za{titata pri rabota op{testveno-politi~kite zaednici, organizaciite na zdru`eniot trud, samoupravnite interesni zaednici i drugite samoupravni organizacii i zaednici mo`at da osnovaat nau~ni i stru~ni organizacii za za{tita pri rabota.

^len 8

Preventivni merki vo vrska so za{titata pri rabota prezemaat samoupravnite interesni zaednici na zdravstvenata za{tita, penziskoto i invalidskoto osiguruvawe i obrazovanieto, kako i zaednicite za osiguruvawe na imoti i lica, soglasno so svoite nadle`nosti.

Stopanskata komora na Makedonija, op{testveno-politi~kite organizacii, op{testvenite organizacii i zdru`enijata, a osobeno Sojuzot na sindikatite na Makedonija za ureduvawe na za{titata pri rabota davaat inicijativa i predlozi za prezemawe na merki za podobruvawe na za{titata pri rabota.

^len 9

Oddelni raboti vo sproveduvaweto i unapreduvaweto na za{titata pri rabota mo`at da vr{at i nau~ni ili stru~ni organizacii od oblasta na za{titata pri rabota.

^len 10

Rabotite od oblasta na za{titata pri rabota se raboti od op{t interes za Republikata.

^len 11

Odredbite na ovoj zakon se primenuvaat i na rabotnite lu|e koi samostojno vr{at dejnost so li~en trud so sredstva na trudot vo sopstvenost na gra|anite, gra|anite i gra|ansko-pravnite lica ako koristat trud na drugi lica po bilo koj osnov (vo natamo{niot tekst: rabotodava~).

II. MERKI ZA ZA[TITA PRI RABOTA

^len 12

Merkite za za{tita pri rabota se opredeluvaat so pobliski propisi doneseni vrz osnova na ovoj zakon za site raboti i rabotni zada~i {to gi izvr{uvaat rabotnicite.

So propisite od stav 1 na ovoj ~len se utvrduvaat op{tite i posebnite merki za za{tita pri rabota, kako i drugi merki {to se od vlijanie za sozdavawe na bezbedni uslovi pri rabota.

Pobliski propisi za op{tite i posebnite merki za za{tita pri rabota donesuva Republi~kiot komitet za trud, zdravstvo i socijalna politika po pribaveno mislewe od Sovetot na Sojuzot na sindikatite na Makedonija i Stopanskata komora na Makedonija.

 

1. Op{ti merki za za{tita pri rabota

a) Grade`ni objekti

^len 13

So pobliskite propisi od ~len 12 na ovoj zakon se opredeluvaat merkite za za{tita pri rabota na grade`nite objekti, uslovi {to treba da gi ispolnuvaat grade`nite objekti, odnosno rabotnite i drugite prostorii kade {to se nao|aat rabotnici na rabota, a osobeno za opredeluvaweto na dimewiite i ureduvaweto na rabotnite prostorii, odnosno nivnite delovi, za uredite za odr`uvawe na temperaturata, za pro~istuvaWe na vozduhot, za osvetlenie, sanitarni uredi, sredstva i uredi za spre~uvawe na {tetnata bu~ava i vibracija, ureduvawe na sporednite i pomo{nite prostorii i prostoriite za bezbedno dvi`ewe (magacini, skali, svetlarnici, i sli~no), kako i na drugi elementi {to se od vlijanie za bezbednosta na rabotnicite.

^len 14

Proektantskite organizacii i investitorite na grade`ni objekti nameneti za rabotni prostorii, kako i proektantite i izveduva~ite na tehnolo{kite procesi pri proektiraweto ili konstruiraweto i lociraweto ili izveduvaweto na rabotite se dol`ni da gi primenat i obezbedat propi{anite merki i normativi za za{tita pri rabota.

Proektantskite organizacii se dol`ni da izrabotat posebna dokumentacija za sekoj proekt za propi{anite merki i normativi za za{tita pri rabota.

^len 15

Investitorite se dol`ni da pribavat soglasnost za posebnata dokumentacija {to se odnesuva na za{titata pri rabota od nadle`niot organ na inspekcijata na trudot pred da otpo~nat so izgradbata i rekonstrukcijata na grade`nite objekti nameneti za rabotni prostorii.

Nadle`niot organ na inspekcijata na trudot ne mo`e da dade soglasnost od stav 1 na ovoj ~len ako vo proektite nema posebna dokumentacija za propi{anite merki za za{tita pri rabota.

Bez soglasnost od stav 1 na ovoj ~len na investitorot ne mo`e da se izdade odobrenie za izgradba i rekonstrukcija na grade`nite objekti nameneti za rabota na rabotnicite.

^len 16

Vo postapkata za izdavawe na odobrenie za upotreba na izgradeni i rekonstruirani objekti, kako i pri pu{tawe vo upotreba na rabotni prostorii i tehnolo{ki procesi, u~estvuva nadle`niot organ na inspekcijata na trudot.

b) Orudija za rabota

^len 17

Orudijata za rabota i uredite {to se izrabotuvaat, moraat da bidat obezbedeni so za{titni napravi vo soglasnost so propi{anite merki za za{tita pri rabota.

^len 18

So propisite od ~len 12 na ovoj zakon se opredeluvaat za{titnite napravi i drugi merki za za{tita na ma{ini, alati, uredi i drugi pomo{ni sredstva za rabota.

Za{titnite napravi se vgraduvaat po pravilo, na samoto orudie za rabota i toa na toj na~in {to vo slu~aj na rasipuvawe avtomatski ili so najmal napor da mo`e da se prekine dvi`eweto na orudieto.

^len 19

Proizvoditelite na orudija na rabota i drugi pomo{ni uredi na mehaniziran pogon pri nivnoto proektirawe, konstruirawe i proizvodstvo se dol`ni da se pridr`uvaat za propi{anite merki za za{tita pri rabota.

Pridr`uvaweto na propi{anite merki za za{tita pri rabota vo smisla na stav 1 na ovoj ~len proizvoditelite se dol`ni da go doka`at so posebna isprava.

^len 20

Uvoznicite na orudija i uredi za rabota se dol`ni, pred uvozot, odnosno pora~kata od stranstvo da pribavat isprava so koja se potvrduva deka orudijata i uredite odgovaraat na uslovite predvideni so propisite za za{tita pri rabota, odnosno spored me|unarodnite preporaki i konvencii.

v) Dvi`ewe na rabotnicite pri rabota i transport

^len 21

So propisite od ~len 12 na ovoj zakon se opredeluvaat merkite za za{tita vo vrska so dvi`eweto na rabotnicite pri rabota i transport, osobeno pri izrabotka na sredstvata za ra~en i mehaniziran prevoz so vagonetki, industriski `eleznici i drugo, prenesuvawe so liftovi, digalki i sli~no, kako i merki za rabotnicite {to rakuvaat so sredstvata na prevozot, odnosno prenesuvaweto, da bidat obezbedeni vo nivnoto dvi`ewe.

g) Bu~ava i vibracija

^len 22

So propisite od ~len 12 na ovoj zakon se opredeluvaat merkite za za{tita so koi se spre~uva {tetnoto dejstvo na bu~avata i vibracijata po ~ove~kiot organizam, najvisokata dozvolena granica na ja~inata i na~inot na namaluvawe na bu~avata i vibracijata do dozvolenata granica.

d) Elektri~na struja i {tetni zra~ewa

^len 23

So propisite od ~len 12 na ovoj zakon se opredeluvaat merkite za za{tita so koi se onevozmo`uva dopir so telo niz koe minuva struja od opasen napon i od opasno zra~ewe po ~ove~kiot organizam kako i od drugi merki za za{tita protiv opasnost od udar na elektri~na struja (uzemjuvaWe, nizok napon i drugo), odnosno od posledicite {to mo`e da gi predizvika elektri~nata struja (po`ar i sli~no).

g) Opasni i {tetni materii i protivpo`arno obezbeduvawe

^len 24

So propisite od ~len 12 na ovoj zakon se opredeluvaat merki za za{titata na rabotnicite vo vrska so smestuvaweto, transportot i rakuvaweto so materii {to mo`at da predizvikaat telesni ili zdravstveni o{tetuvawa, a osobeno so lesno zapaleni, eksplozivna, vreli, otrovni, zarazni, nagrizuva~ki i drugi materii koi mo`at da bidat opasni ili {tetni po ~ove~kiot organizam.

`) Zdravstveni uslovi pri rabota

^len 25

So propisite od ~len 12 na ovoj zakon se opredeluvaat merkite za obezbeduvawe na sanitarno-higienskite i zdravstvenite uslovi pri rabota, osobeno so odr`uvawe na ~istotata na prostoriite i vozduhot, ureduvawe na sanitarnite uredi, garderobite i trpezariite, snabduvawe so voda za piewe i miewe, soodvetno osvetluvawe na rabotnite mesta i prostorii, temperaturata i vla`nosta, otstranuvaweto na otpadocite i otpadnite vodi i uka`uvaweto na prva pomo{.

3) Sredstva za li~na za{tita pri rabota i li~na za{titna oprema

^len 26

Ako opasnostite i {tetnostite, na koi se izlo`eni rabotnicite na rabota, ne mo`at na drug na~in da se otstranat, se upotrebuvaat sredstva za li~na za{tita pri rabota.

^len 27

Za za{titata od povremeni opasnosti na rabotnicite na rabota im so obezbeduva i im se dava li~na za{titna oprema, koja mora da bide izrabotena taka {to da go spre~uva dejstvoto na opasnosta.

^len 28

So propisite od ~len 12 na ovoj zakon se opredeluva na koi raboti i kakvi sredstoa za li~na za{tita pri rabota, odnosno li~na za{titna oprema, so koristat za otstranuvawe na dejstvoto na oddelni vidovi na opasnosti, odnosno {tetnosti po organizmot na rabotnicite.

^len 29

Proizvoditelite na sredstva za li~na za{tita pri rabota i li~na za{titna oprema pri nivnoto proizvodstvo se dol`ni da se pridr`uvaat na propi{anite merki za za{tita pri rabota i jugoslovenskite standardi.

Pridr`uvaweto na propi{anite merki za za{tita pri rabota i jugoslovenskite standardi vo smisla na stav 1 od ovoj ~len proizvoditelite se dol`ni da go doka`at so posebna isprava.

^len 30

Uvoznicite odnosno pora~uva~ite na sredstvata za li~na za{tita pri rabotam i li~na oprema se dol`ni pred uvozot, odnosno pora~kata od stranstvo, da pribavat isprava so koja se potvrduva deka sredstvata za li~na za{tita pri rabota i li~na za{titna oprema odgovaraat na uslovite predvideni so propisite za za{tita pri rabota i na jugoslovenskite standardi.

2. Posebni merki za za{tita pri rabota

^len 31

So propisite od ~len 12 na ovoj zakon so opredeluvaat posebni merki za za{tita pri rabotewe na otvoren prostor osobeno vo grade`ni{tvoto, zemjodelstvoto, pri eksploatacija na {umi i sli~no.

Merkite za za{tita pri rabota od stav 1 na ovoj ~len opfa}aat osobeno: obezbeduvawe na rabotnicite na rabota do urivawe, odronuvawe i potonuvawe, za{tita na rabotnicite koi rabotat na izdignati mesta, pri dlaboko kopawe, urivawe na grade`ni objekti i minirawe, za{tita od atmosferski vlijanija, odnosno nepogodi, poka~ena ili namalena temperatura, vrne`i, luwi, grom i drugi raboti na otvoren, prostor.

^len 32

So propisite od ~len 12 na ovoj zakon se opredeluvaat merki za za{tita pri rabota pod voda, vo }esoni, nurkawe, pri izmenet vozdu{en pritisok, uka`uvawe na prva pomo{, kako i drugi merki za obezbeduvawe vo vrska so osobenostite na rabotite {to se izveduvaat pod voda.

^len 33

So propisite od ~len 12 na ovoj zakon so opredeluvaat merki za za{tita na rabotnicite vraboteni vo patniot, vozdu{niot ili vodeniot soobra}aj {to se odnesuvaat osobeno na opasnostite od sredstvata {to se vo pogon i dvi`ewe na objektite, na obezbeduvawe, smestuvawe i ishrana poradi postojani promeni na mestoto na rabota do mestoto na `iveewe, kako i drugi merki za za{tita vo vrska so osobenosta na rabotite {to gi vr{at rabotnicite vraboteni vo soobra}ajot.

^len 34

Ako se primenuva nova tehnologija, a ne se propi{ani merki za za{tita pri rabota, do donesuvaweto na soodvetni propisi }e se primenuvaat op{to priznati merki.

Pod op{to priznati merki, vo smisla na stav 1 od ovoj ~len, se podrazbira merka so koja mo`e da se otstrani opasnosta pri rabota dokolku vo zavisnost od stepenot na razvojot na tehnologijata mo`e da se primeni.

^len 35

So propisite od ~len 12 na ovoj zakon se opredeluvaat posebni merki za za{tita pri rabota vo uslovi na prodol`ena rabota, no}na rabota, rabota vo smeni i pri koristewe na odmor.

^len 36

So propisite za za{tita pri rabota se opredeluva na koi raboti i vo koi slu~ai se primenuvaat posebni merki za za{tita na `eni, mladinci, invalidi i postari rabotnici i se opredeluvaat rabotite na koi tie ne mo`at da se rasporedat.

III. OBVRSKI NA ORGANIZACIITE ZDRU@ENIOT TRUD

^len 37

Organizaciite na zdru`eniot trud se dol`ni da gi sproveduvaat merkite za za{tita pri rabota predvideni so ovoj zakon i so propisite doneseni vrz osnova na ovoj zakon, kako i da gi sledat, prou~uvaat i koristat iskustvata od za{tita pri rabota.

^len 38

Organizaciite na zdru`eniot trud gi vr{at site raboti vo vrska so sproveduvaweto i unapreduvaweto na za{tita pri rabota i li~na za{titna oprema vo soglasnost so propisite za za{tita pri rabota.

^len 39

Organizaciite na zdru`eniot trud gi koristat orudijata za rabota i uredite, odnosno davaat na upotreba sredstva za li~na za{tita pri rabota i li~na za{titna oprema vo soglasnost so propisite za za{tita pri rabota.

1. Ureduvawe na za{tita pri rabota

^len 40

Rabotnicite vo organizaciite na zdru`eniot trud, vo soglasnost so ovoj zakon, so samoupraven op{t akt gi utvrduvaat merkite za sproveduvawe i unapreduvawe na za{titata pri rabota spored svoite uslovi i potrebi, a osobeno:

1) na~inot na organizirawe na rabotite za za{tita pri rabota, zada~ite na rabotnicite koi se gri`at za sproveduvawe na za{titnite merki pri rabotata i nadle`nostite na organite na upravuvawe;

2) pravata, obbrskite i odgovornostite na rabotnicite vo vrska so za{titata pri rabota, kako i organiziraweto i na~inot na vr{ewe na vnatre{nata kontrola, odnosno ovlastuvawata na rabotnicite {to ja vr{at taa kontrola;

3) organizirawe na slu`ba za za{tita vo organizaciite na zdru`eniot trud od oblasta na stopanstvoto za vr{ewe na rabotite za za{tita pri rabota so najmalku eden izvr{itel so visoka ili so vi{a stru~na podgotovka za za{tita pri rabota ili soodvetna na dejnosta na organizacijata do 1.000 vraboteni rabotnici, a nad toj broj posebna slu`ba za za{tita so pove}e rabotnici vo zavisnost od slo`enosta i specifi~nosta na dejnosta na organizacijata na zdru`eniot trud;

4) na~inot na sorabotka na slu`bata za za{tita pri rabota vo organizacijata na zdru`eniot trud so: zdravstvenata, protivpo`arnata kadrovska slu`ba, socijalniot rabotnik, industriskiot psiholog i drugi;

5) postapkata i na~inot na zapoznavawe na rabotnicite so uslovite za rabota i so opasnostite vo rabotata pri stapuvaweto na rabota ili premestuvawe na drugi raboti i rabotni zada~i, kako i na~inot na obu~uvawe i proverka na osposobenosta od oblasta na za{titata pri rabota;

6) rabotite i rabotnite zada~i na koi postoi zgolemena opasnost od povredi i zaboluvawa, kako i uslovite {to treba da gi ispolnuvaat rabotnicite za vr{ewe na tie raboti;

7) opredeluvawe na orudijata i uredite za rabota koi spored propisite za za{tita pri rabota podle`at na povremeno ispituvawe i na~inot na nivno ispituvawe;

8) postapkata vo vrska so nabavkata, odr`uvaweto i koristeweto na sredstvata za li~na za{tita pri rabota i li~na za{titna oprema;

9) na~inot na izveduvawe, prijavuvawe i vodewe na evidencija za povredite pri rabota i zaboluvawata vo vrska so rabota, ~uvaweto na ispravite i dokumentaciite od oblasta na za{titata pri rabota, kako i na~inot na sproveduvawe na propisite za uvidite, smrtnite slu~ai i kolektivnite nesre}i pri rabota:

10) opredeluvawe na za{titnite sredstva za no}na rabota (tehni~ka za{tita, zdravstvena za{tita, prevoz i ishrana);

11) postapkata za privremeno otstranuvawe na rabotnik od mestoto kade {to gi izvr{uva rabotite i rabotnite zada~i ako ne se pridr`uva kon merkite za za{tita pri rabota za vreme na raboteweto;

12) odgovornost na rakovodnite i odgovornite rabotnici vo vrska so sproveduvawe na za{titata pri rabota i snabduvawe, koristewe i odr`uvawe na sredstvata za za{tita pri rabota;

13) utvrduvawe na povredi na obvrska od oblasta na za{titata pri rabota i

14) uka`uvawe na prva pomo{ vo slu~aj na povreda ili bolest na rabotnikot pri rabota i postapkata na evakuacija i spasuvawe na rabotnicite po slu~aj na elementarni nepogodi, eksplozii, po`ari i sli~no.

^len 41

Pravata i obvrskite za za{tita pri rabota na rabotodava~ot i na rabotnicite vraboteni kaj nego se utvrduvaat so kolektiven dogovor.

^len 42

Organizaciite na zdru`eniot trud so programata za razvoj ili so poseben plan, predviduvaat merki za za{tita pri rabota i gi opredeluvaat sredstvata za obezbeduvawe i unapreduvawe na za{titata pri rabota.

^len 43

Obrazovanieto vo vrska so za{titata pri rabota e sostaven del na stru~noto osposobuvawe i obrazovanieto na rabotnicite.

Organizaciite na zdru`eniot trud za naso~eno obrazovanie i vospitanie {to podgotvuvaat sredno stru~ni kadri za naso~eno obrazovanie

, kako i drugite organizacii kaj koi se vr{i stru~no osposobuvawe na rabotnicite, dol`ni se vo programata da vovedat nastavni sodr`ini od oblasta na za{titata pri rabota.

2. Posebni zdravstveni uslovi

^len 44

Rabotnicite vo organizaciite na zdru`eniot trud gi propi{uvaat posebnite uslovi {to trba da gi ispolnuvaat rabotnicite {to vr{at opredeleni raboti, so zgolemena opasnost od povredi i zaboluvawa, osobeno vo pogled na nivnata vozrast i stru~na podgotovka.

^len 45

Rabotnicite vo organizaciite na zdru`eniot trud ne mo`at da rasporedat lice koe za prvpat zasnova raboten odnos ili se premestuva od edni na drugi raboti i rabotni zada~i ako ne e izvr{en prethoden zdravstven pregled za utvrduvawe na zdravstvenata i rabotnata sposobnost, odnosno negovata fizi~ka, psihi~ka i druga sposobnost vo zavisnost od rabotite i rabotnite zada~i koi }e gi izvr{uva rabotnikot.

^len 46

Organizacijata na zdru`en trud ne mo`e da rasporedi rabotnik da raboti na raboti i rabotni zada~i na koi postoi mo`nost od profesionalni zaboluvawa i drugi bolesti, ako spored fizi~kata sostojba na rabotnikot utvrdena od stru~niot organ za utvrduvawe na preostanatata rabotna sposobnost, soglasno so Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, postoi rizik od natamo{no vlo{uvawe na negovoto zdravje.

^len 47

Za utvrduvawe na zdravstvenata, fizi~kata i psihi~kata sposobnost za izvr{uvawe na raboti i rabotni zada~i so zgolemena opasnost od povreda i zaboluvawa, organizacijata na zdru`eniot trud e dol`na da go upati rabotnikot na periodi~en zdravstven pregled.

^len 48

So zdravstveniot pregled od ~len 47 na ovoj zakon se utvrduva zdravstvenata, psihi~ka i fizi~ka sostojba na rabotnicite, vrz osnova na li~nata, semejnata, socijalnata i rabotnata analiza, laboratoriskite i rendgenskite naodi, rezultati od funkcionalni ispituvawa na oddelni sistemi i organi i drugo, a zavisno od posebnite uslovi za rabota na mestata kade {to se vr{at rabotite i rabotnite zada~i.

^len 49

Zdravstvenata i rabotnata sposobnost na rabotnicite ja utvrduvaat zdravstveni i drugi organizacii koi vr{at dejnost po medicina na trudot ili soodvetni specijalisti~ko-konsultativni dejnosti.

^len 50

Rabotnik na koj ne e izvr{en periodi~en zdravstven pregled ne mo`e da bide rasporeden, odnosno ne mo`e da prodol`i so izvr{uvawe na raboti i rabotni zada~i so zgolemena opasnost od povreda i zaboluvawa.

^len 51

Organizacijata na zdru`eniot trud e dol`na pri upatuvawe na licata, odnosno rabotnicite na prethoden odnosno na periodi~en zdravstven pregled na zdravstvenata organizacija da & dostavi podatoci za rabotite i rabotnite zada~i koi }e gi vr{i.

Za naodite i rozultatite od prethoden odnosno na periodi~niot zdravstven pregled za sekoj rabotnik, zdravstvenata organizacija vodi evidencija i vo rok od 15 dena ja izvestuva organizacijata na zdru`eniot trud vo koja rabotnikot }e zasnova ili e vo raboten odnos.

Organizacijata na zdru`eniot trud e dol`na vo rok od 30 dena da go izvesti nadle`niot organ na inspekcijata na trudot za sekoe profesionalno zaboluvawe na rabotnicite,

^len 52

Rabotnikot kaj kogo nastapilo zaboluvawe ili po~etok na zaboluvawe koe vlijae na negovata rabotna sposobnost utvrdena od lekar, organizacijata na zdru`eniot trud e dol`na vedna{ da go upati do nadle`en organ koj }e ja utvrdi negovata preostanata rabotna sposobnost, soglasno so Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.

^len 53

Se ovlastuva Republi~kiot komitet za trud, zdravstvo i socijalna politika da ja propi{e postapkata za prethodni zdravstveni pregledi

i postapkata i rokovite za vr{ewe na periodi~ni zdravstveni pregledi na rabotnicite.

3. Obu~uvawe na rabotnicite

^len 54

Organizaciite na zdru`eniot trud se dol`ni sekoj rabotnik stru~no da go osposobat za bezbedno rabotewe na mestoto kade {to gi vr{i rabotite i rabotnite zada~i pred negovoto rasporeduvawe na rabota, pri premestuvawe na drugi raboti i rabotni zada~i i vo slu~aj na promena na proizvodniot proces, pri donesuvawe na novi propisi za za{tita pri rabota, a vo tekot na raboteweto da se gri`at za dopolnuvawe na znaeweto od oblasta na za{titata pri rabota.

^len 55

Stru~noto obu~uvawe za bezbedno rabotewe na rabotnicite, organizaciite na zdru`eniot trud go vr{at so prakti~no i teoretsko obu~uvawe.

Teoretsko obu~uvawe se sproveduva vrz osnova na posebna programa koja sodr`i osobeno:

- obu~uvawe na rabotnicite pri rabota so opasni orudija ili uredi,

- upotreba ili dopir na nekoi otrovni materii, kako i so opasnostite {to postojat, odnosno {to se sozdavaat na koj i da bilo drug na~in;

- op{ti i posebni za{titni merki za za{tita pri rabota, kako i so pri~inite poradi koi se predviduvaat i se sproveduvaat tie merki;

- za{tita pri rabota so soodvetni sredstva za li~na za{tita i li~nata za{titna oprema, kako i pravilno i celishodno koristewe na uredite i sredstvata so koi se slu`i vo rabotata;

- prava i dol`nosti vo sproveduvaweto na propisite i merkite za za{tita pri rabota so posledicite od nepridr`uvawe na propi{anite merki;

- organizacija na za{tita pri rabota i nejzinoto funkcionirawe;

- zapoznavawe so profesionalni {tetnosti prisutni na rabota, nivno vlijanie po zdravjeto na rabotnicite i

- uka`uvawe na prva pomo{, pri povreda i truewe na rabotnikot.

Prakti~no obu~uvawe se vr{i na samoto mesto na koe raboti rabotnikot i toa pod neposreden nadzor na odredeno odgovorno lice.

Teoretskoto i prakti~noto obu~uvawe se sproveduva se dodeka organizacijata na zdru`eniot trud ne dade ocena deka rabotnikot e osposoben za bezbedno rabotewe.

^len 56

Po zavr{enoto obu~uvawe na rabotnicite od oblasta na za{titata pri rabota, organizacijata na zdru`eniot trud e dol`na da izvr{i proverka na osposobenosta na sekoj rabotnik za samostojna i bezbedna rabota.

Organizacijata na zdru`eniot trud e dol`na proverkata od stav 1 na ovoj ~len da ja vr{i na sekoi 3 godini.

Organizaciite na zdru`eniot trud se dol`ni da vodat evidencija za obu~uvawe na rabotnicite od oblasta na za{titata pri rabota za raboti i rabotni zada~i {to gi vr{at.

^len 57

So stru~noto usovr{uvawe na rabotnicite organizacijata na zdru`eniot trud e dol`na da obezbedi obu~uvawe od materijata za za{tita pri rabota vrz osnova na posebna programa.

4. Povremeni pregledi i ispituvawa

^len 58

Organizaciite na zdru`eniot trud se dol`ni da izvr{at ispituvawa na fizi~ki, hemiski i biolo{ki {tetnosti i mikroklimata na rabotnite prostorii i mesta kade {to se vr{at rabotite i rabotnite zada~i.

Ispituvawata od stav 1 na ovoj ~len se vr{at dodeka ne nastanat promeni vo prostoriite i po tehnolo{kiot proces na rabotata.

^len 59

Organizaciite na zdru`eniot trud se dol`ni da izvr{at pregledi na orudijata i uredite za rabota {to se predvideni so tehni~kite propisi ili propisite za za{tita pri rabota vo rokovite uredeni so tie propisi.

Za izvr{enite pregledi od strav 1 na ovoj ~len se vodi posebna evidencija vo koja zadol`itelno se zabele`uvaat imiwata na rabotnicite {to izvr{ile pregledi, nivnite kvalifikacii, sredstvata so koi se izvr{eni ispituvawata i rezultatite na ispituvawata.

^len 60

Ispituvawata i pregledite od ~lenovite 58 i 59 na ovoj zakon gi vr{at organizaciite na zdru`eniot trud za svoite potrebi i stru~ni organizacii registrirani za vr{ewe na takva dejnost ako gi ispolnuvaat slednive uslovi:

- da imaat vo raboten odnos soodvetni stru~ni kadri;

- da imaat soodvetna tehni~ka oprema i potrebna laboratorija;

- da imaat soodvetna metodologija za izvr{uvawe na pregledite.

Po barawe na organizaciite na zdru`eniot trud re{enie za ispolnuvawe na uslovite od stav 1 na ovoj ~len donesuva pretsedatelot na Republi~kiot komitet za trud, zdravstvo i socijalna politika protiv koe ne mo`e da se podnese `alba.

Ako organizacijata na zdru`eniot trud prestane da gi ispolnuva predvidenite uslovi od stav 1 na ovoj ~len, donesenoto re{enie se ukinuva.

5. Posebni obvrski na organizaciite na zdru`eniot trud

^len 61

Na objektite vo izgradba i pri izveduvawe na zanaet~iski i drugi raboti, koga rabotat rabotnici od pove}e organizacii sekoja organizacija e dol`na na svoite rabotnici da im obezbedi soodvetna za{tita pri rabota, spored propisite za za{tita pri rabota da izraboti elaborat za ureduvawe na rabotili{teto i vo rok od osum dena pred po~etokot so rabota da go dostavi na nadle`niot organ na inspekcijata na trudot.

^len 62

Organizaciite na zdru`eniot trud se dol`ni za po~etokot na rabotata, odnosno za po~etokot na rabotata na posebna edinica, pogon i sli~no, da gi izvestat nadle`nite organi na inspekcijata na trudot najmalku osum dena pred po~etokot na rabotata.

^len 63

Organizaciite na zdru`eniot trud se dol`ni vedna{ da go izvestat nadle`niot organ na inspekcijata na trudot za sekoj smrten slu~aj, kolektivna nesre}a i pote{ka povreda pri rabota, kako i za sekoja povreda {to bi mo`ela da go zagrozi `ivotot na rabotnicite {to se na rabota.

Najdocna 24 ~asa po nastanot od stav 1 na ovoj ~len organizaciite na zdru`eniot trud se dol`ni da podnesat pismen izve{taj do nadle`niot organ na inspekcijata na trudot so opis na nastanot i negovite posledici.

^len 64

Organizaciite na zdru`eniot trud se dol`ni da go izvestat inspektorot na trudot za izvr{uvaweto na negovoto re{enie i toa najdocna vo rok od osum dena po istekot na rokot predviden za otstranuvawe na nedostatocite, odnosno na nepravilnostite.

IV. PRAVA I OBVRSKI NA RABOTNICITE

^len 65

Rabotnikot za vreme na rabotata e dol`en da gi koristi site predvideni za{titni sredstva (sredstva za li~na za{tita pri rabota i li~na za{titna oprema), da ne raboti pod dejstvo na alkohol, da gi vr{i site raboti i rabotni zada~i so polno vnimanie za da pridonese za obezbeduvawe na svojot `ivot i zdravje, kako i na `ivotot i zdravjeto na drugite rabotnici vo organizacijata na zdru`eniot trud.

^len 66

Rabotnikot e dol`en na neposredniot rakovoditel vedna{ da mu gi prijavi site zabele`ani nedostatoci ili drugi pojavi koi bi mo`ele da ja zagrozat bezbednosta pri rabota.

^len 67

Ako na rabotnikot {to e na rabota mu se zakanuva neposredna opasnost po `ivotot poradi toa {to ne se prezemeni merki predvideni so propisite za za{tita pri rabota, ima pravo da odbie da raboti na tie raboti i rabotni zada~i, dodeka ne se sprovedat soodvetni za{titni merki.

Ako na rabotnikot {to e na rabota mu se zakanuva neposredna opasnost po zdravjeto poradi toa {to ne se sprovedeni merki za za{tita pri rabota toj ima pravo da bara da se otstrani opasnosta. Ako ne se postapi po baraweto, rabotnikot mo`e da odbie da raboti na tie raboti i rabotni zada~i dodeka ne se sprovedat soodvetnite za{titni merki.

^len 68

Ako rabotnikot odbie da raboti ili postavi barawe vo smisla na ~len 67 od ovoj zakon, a neposredniot rakovoditel smeta deka postapkata, odnosno baraweto na rabotnikot ne e osnovano, dol`en e vedna{ da go izvesti inspektorot na trudot.

Inspektorot na trudot po primaweto na izvestuvaweto od stav 1 na ovoj ~len e dol`en vedna{ da izvr{i uvid i da naredi da se sprovedat za{titni merki, odnosno da naredi zapirawe na rabotite dodeka ne se sprovedat tie merki ili da go izvesti rabotnikot od koi pri~ini negovoto barawe ne e osnovano.

^len 69

Rabotnikot ima pravo da bara sproveduvawe na za{titnite merki ako ne se sprovedeni i vo slu~aite koga opasnostite ne mu go zagrozuvaat `ivotot i zdravjeto.

Organizacijata na zdru`eniot trud ako ne odgovori na baraweto na rabotnikot ili ne gi sprovede za{titnite merki, rabotnikot ima pravo da ja prekine rabotata.

^len 70

Rabotodavniot organ i rabotnicite so posebni ovlastuvawa i odgovornosti so odgovorni za sproveduvawe na merkite za za{titata pri rabota.

Rabotnikot so posebni ovlastuvawa i odgooornosti, odnosno drug neposredno odgovoren rabotnik vo sproveduvawe na za{titata pri rabota osobeno e odgovoren i dol`en da obezbedi:

- rabotnikot da ne upotrebuva neispravni orudija za rabota;

- rabotnikot da ne upotrebuva neispravna oprema i sredstva za li~na za{tita pri rabota propi{ani za tie raboti, odnosno rabotni zada~i i

- pri neposrednoto opredeluvawe na rabotite, odnosno rabotnite zada~i da go zapoznae rabotnikot so opasnostite i {tetnostite od povredi i zaboluvawa.

^len 71

Rabotnikot so posebni ovlastuvawa i odgovornosti i drug neposredno odgovoren rabotnik privremeno }e go zabrani vr{eweto na rabotite i rabotnite zada~i na rabotnikot koj ne se pridr`uva na propi{anite merki za za{tita pri rabota, no koristi sredstva za li~na za{tita pri rabota ili odbiva da postapi po negovite upatstva.

V. KAZNENI ODREDBI

^len 72

So pari~na kazna od sto do dvesta i pedeset plati }e se kazni za stopanski prestap organizacijata na zdru`eniot trud ako:

1) pri proektiraweto na proekti ne gi predvidi propi{anite merki za za{tita pri rabota ili ne izraboti posebna dokumentacija za sekoj proekt za predvidenite merki za za{tita pri rabota (~len 14);

2) investitorot od nadle`niot organ na inspekcijata na trudot ne pribavi soglasnost za posebnata dokumentacija {to se odnesuva za za{titata pri rabota (~len 15 stav 1);

3) pri proektirawe i konstruirawe na proizvodstvoto, orudija za rabota i drugi pomo{ni uredi na mehaniziran pogon ne se pridr`uva kon propi{anite merki za za{tita pri rabota ili toa ne go doka`uva so posebna isprava (~len 19);

4) uveze orudija i uredi za rabota, a ne pribavi isprava so koja se potvrduva deka orudijata i uredite odgovaraat na uslovite predvideni so propisite za za{tita pri rabota, odnosno me|unarodnite preporaki i konvencii (~len 20);

5) pri proizveduvawe na sredstva za li~na za{tita i li~na za{titna oprema, no so pridr`uva na propi{anite merki za za{tita pri rabota i jugoslovenskite standardi ili toa ne go doka`e so posebna isprava (~len 29);

6) uveze sredstva za li~na za{tita i li~na za{titna oprema, a ne pribavi isprava so koja se potvrduva deka istite odgovaraat na uslovite predvideni so propisite za za{tita pri rabota i jugoslovenskite standardi (~len 30) i

7) vr{i ispituvawa, pregledi na orudijata i uredite za rabota, a ne gi ispolnuva uslovite po ~len 60.

Za stopanski prestap od stav 1 na ovoj ~len }e se kazni odgovornoto lice vo organizacijata na zdru`eniot trud so pari~na kazna od pet do deset plati.

^len 73

So pari~na kazna od trieset do sto plati }e se kazni za prekr{ok organizacija na zdru`eniot trud ako:

1) ne se sproveduvaat propisite za za{tita pri rabota doneseni spored ~lenovite 13, 21 do 25 i do 36;

2) ne propi{e posebni uslovi za rabotnicite {to vr{at opredeleni raboti (~len 44);

3) ne utvrdi op{ta zdravstvena sposobnost na licata pred vrabotuvaweto ili premestuvaweto od edna na druga rabota i rabotna zada~a;

4) rasporedi rabotnik na raboti i rabotni zada~i kade {to postoi mo`nost od profesionalni zaboluvawa i drugi bolesti (~len 46)

i

5) ne upati rabotnik na periodi~en zdravstven pregled (~len 47).

Za prekr{ok od stav1 na ovoj ~len }e se kazni odgovornoto lice vo organizacijata na zdru`eniot trud so pari~na kazna od pet do petnaeset plati.

^len 74

So pari~na kazna od dvaeset do osumdeset plati }e se kazni za prekr{ok organizacijata na zdru`eniot trud ako:

1) vo predvideniot rok ne go izvesti nadle`niot organ na inspekcijata za trudot za profesionalno zaboluvawe ili ne upati rabotnik do nadle`en organ za utvrduvawe na negovata preostanata rabotna sposobnost (~len 51 stav 3 i ~len 52);

2) pred rasporeduvaweto na licata na rabota ili vo tekot na raboteWeto stru~no ne go osposobi za bezbedno rabotewe (~len 54);

3) ne izgotvi posebna programa za za{tita pri rabota pri stru~noto obu~uvawe na rabotnici (~len 57);

4) ne izvr{i ispituvawe na fizi~kite, hemiskite i biolo{kite {tetnosti i mikroklimata vo rabotnite prostorii i mesta kade {to se vr{at rabotite i rabotnite zada~i (~len 58) i

5) ne izvr{i pregledi na orudijata i uredite na rabota spored opredeleni rokovi {to proizleguvaat od propisite za za{tita pri rabota ili se vovede evidencija za izvr{enite pregledi (~len 59).

Za prekr{ok od stav 1 na ovoj ~len }e se kazni odgovornoto lice vo organizacijata na zdru`eniot trud so pari~na kazna od pet do petnaeset plati.

So pari~na kazna od dvaeset do {eeset plati za prekr{ok }e se kazni zdravstvenata organizacija ako ne ja izvesti vo predvideniot rok organizacijata na zdru`eniot trud za naodot i rezultatot od periodi~niot zdravstven pregled (~len 51).

Za prekr{ok od stav 3 na ovoj ~len }e se kazni i odgovornoto lice vo zdravstvenata organizacija so pari~na kazna od edna do tri plati.

^len 75

So pari~na kazna od dvaeset do sto plati }e se kazni za prekr{ok organizacijata na zdru`eniot trud ako:

1) ne gi utvrdi merkite za sproveduvawe i unapreduvawe na za{titata pri rabota so samoupraven op{t akt za za{tita pri rabota spored spoite uslovi i potrebi (~len 40) i

2) so programata za razvoj ili posebniot plan da predvidi merki za za{tita i ako ne opredeli sredstva za obezbeduvawe i unapreduvawe na za{tita pri rabota (~len 42).

Za prekr{ok od stav 1 na ovoj ~len }e se kazni odgovornoto lice vo organizacijata na zdru`eniot trud so pari~na kazna od pet do petnaeset plati.

^len 76

So pari~na kazna od dvaeset do sto plati }e se kazni za prekr{ok organizacijata na zdru`eniot trud ako:

1) na objekti so izgradba i pri izveduvawe na zanaet~iski i drugi raboti ne obezbedi soodvetna za{tita pri rabota ili za toa ne izgotvi elaborat za ureduvawe na rabotili{te (~len 61);

2) vo predvideniot rok ne dostavi elaborat za zdru`uvawe na rabotili{te na nadle`niot organ na inspekcijata na trudot (~len 61);

3) ne go izvesti nadle`niot organ na inspekcijata na trudot za po~etokot na rabotata na organizacijata ili na posebnata edinica, pogon i sli~no (~len 62);

4) ne go izvesti nale`niot organ na inspekcijata na trudot za sekoj smrten slu~aj, kolektivna nesre}a i pote{ka povreda pri rabota, kako i za sekoja povreda {to bi mo`ela da go zagrozi `ivotot na rabotnicite ili vo predvideniot rok ne podnese pismen izve{taj (~len 63) i

5) ne go izvesti nadle`niot organ na inspekcijata na trudot vo predvideniot rok za izvr{uvawe na re{enieto (~len 64).

So pari~na kazna od tri do deset plati }e se kazni i odgovornoto lice vo organizacijata na zdru`eniot trud za prekr{ok od stav 1 na ovoj ~len.

^len 77

So pari~na kazna od tri plati }e se kazni za prekr{ok na samoto mesto rabotnik so posebni ovlastuvawa i odgovornosti, odnosno drug rabotnik neposredno odgovoren za sproveduvawe na za{tita pri rabota ako:

1) rabotnikot raboti so neispravno orudie za rabota (~len 70 stav 2, alineja 1);

2) rabotnikot upotrebuva neispravna oprema i sredstva za li~na za{tita pri rabota (~len 70 stav 2, alineja 2);

3) rabotnikot ne go zapoznal so opasnostite od povredi i zaboluvawa i {tetnostite (~len 70 stav 2, alineja 3);

4) privremono ne zabrani izvr{uvawe na rabotite i rabotnite zada~i na rabotnik vo slu~aite od ~len 71.

Za prekr{ok od stav 1 na ovoj ~len k}e se kazni na samoto mesto rabotodava~ so pari~na kazna od tri plati.

^len 78

So pari~na kazna od edna plata }e se kazni za prekr{ok na samoto mesto rabotnik ako:

1) ne gi koristi voop{to ili ne gi koristi namenski predvidenite za{titni sredstva (~len 65) i

2) vr{i raboti pod dejstvo na alkohol (~len 65).

^len 79

Pari~nata kazna za prekr{ok od ~lenovite 77 i 78 na ovoj zakon ja naplatuva na samoto mesto inspektorot na trudot nadle`en za vr{ewe na neposreden nadzor.

^len 80

So pari~na kazna od pet do petnaeset plati }e se kazni za prekr{ok rabotodava~ za dejstva od ~len 73, osven to~ka 2 od stav 1, ~lenovite 74, 76 i 77 na ovoj zakon.

VI. PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI

^len 81

Rabotnicite vo organizaciite na zdru`eniot trud se dol`ni vo rok od {est meseci od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, za{titata pri rabota da ja uredat vo soglasnost so odredbite na ovoj zakon.

Rabotnicite vo organizaciite na zdru`eniot trud se dol`ni za{titata pri rabota da ja usoglasat so merkite na za{tita {to }e se propi{uvaat vrz osnova na odredbite na ovoj zakon vo rokovite predvideni so tie propisi.

^len 82

Pobliskite propisi od ~len 12 na ovoj zakon }e se donesat vo rok od dve godini od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

Do donesuvaweto na pobliskite propisi od stav 1 na ovoj ~len }e se primenuvaat kako merki za za{tita pri rabota propisite doneseni vrz osnova na Osnovniot zakon, za za{tita pri rabota ("Slu`ben list na SFRJ", br. 15/65).

^len 83

Pobliskite propisi od ~len 53 na ovoj zakon Republi~kiot komitet za zdravstvo, vo soglasnost so Republi~kiot komitet za trud, zdravstvo i socijalna politika }e gi donese vo rok od {est meseci od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

^len 84

So denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon prestanuva da va`i Zakonot za za{tita pri rabota ("Slu`ben vesnik na SRM" br. 45/73 i 20/74).

^len 85

Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Socijalisti~ka Republika Makedonija".