ZAKON

ZA RABOTNITE ODNOSI

GLAVA I

OP[TI ODREDBI

^len 1

So ovoj zakon se ureduva ostvaruvaweto na pravata, obvrskite i odgovornostite na rabotnikot i rabotodavecot od raboten odnos.

Pod raboten odnos vo smisla na ovoj zakon se podrazbira dogovoren odnos me|u rabotnikot i rabotodavecot, zaradi vr{ewe na opredeleni raboti i ostvaruvawe na pravata i obvrskite od toj odnos.

Pod rabotodavec vo smisla na stav 2 na ovoj ~len, se podrazbira: pretprijatie i drugo pravno lice koe vr{i stopanska dejnost, ustanova i drugo pravno lice koe vr{i dejnost na javna slu`ba, dr`aven organ i organ na edinica na lokalnata samouprava i drugo doma{no i stransko fizi~ko i pravno lice koe vrabotuva rabotnici.

^len 2

Rabotniot odnos se ureduva so ovoj ili so drug zakon i kolektiven dogovor.

^len 3

Rabotnikot zasnova raboten odnos dobrovolno na na~in i pod uslovi utvrdeni so zakon i kolektiven dogovor.

Rabotniot odnos mo`e da prestane samo na na~in i pod uslovi utvrdeni so zakon.

^len 4

Rabotnikot e dol`en da gi ispolnuva obvrskite {to proizleguvaat od rabotniot odnos.

Za povreda na rabotnite obvrski i pri~inetata {teta, rabotnikot odgovara li~no spored odredbite na zakon i kolektiven dogovor.

^len 5

Pravata od raboten odnos utvrdeni so Ustav, zakon i kolektiven dogovor ne mo`at da se odzemat ili ograni~at so akti i dejstvija na rabotodavecot.

^len 6

Rabotovodniot organ, odnosno zakonskiot zastapnik na rabotodavecot, pravata i obvrskite od raboten odnos, za vremeto dodeka e imenuvan na toa rabotno mesto, odnosno dodeka ja vr{i dol`nosta na zastapnik, go ostvaruva kaj rabotodavecot, spored odredbite na ovoj zakon i kolektiven dogovor.

 

GLAVA II

ZASNOVAWE NA RABOTEN ODNOS

1.Uslovi za zasnovawe

na raboten odnos

^len 7

Raboten odnos mo`e da zasnova sekoe lice koe gi ispolnuva op{tite uslovi utvrdeni so ovoj ili drug zakon i posebnite uslovi utvrdeni so zakon, kolektiven dogovor i akt na rabotodavecot.

Raboten odnos mo`e da zasnova lice koe napolnilo 15 godini vozrast, a za vr{ewe podzemni raboti vo rudnici 18 godini vozrast i koe ima op{ta zdravstvena sposobnost.

Se smeta deka invalid lice koe e osposobeno za vr{ewe na opredeleni raboti ima op{ta zdravstvena sposobnost za vr{ewe na tie raboti.

Stranski dr`avjanin i lice bez dr`avjanstvo zasnova raboten odnos pod uslovite utvrdeni so ovoj i so drug zakon.

 

^len8

 

Op{tata zdravstvena sposobnost kako op{t uslov za zasnovawe na raboten odnos, se utvrduva so zdravstven pregled i se doka`uva so lekarsko uverenie.

Organot na dr`avnata uprava nadle`en za rabotite na zdravstvoto poblisku gi propi{uva sodr`inata i na~inot na lekarskiot pregled za utvrduvawe na op{tata zdravstvena sposobnost, sodr`inata i na~inot na izdavaweto i va`eweto na lekarskoto uverenie.

 

2.Na~in na zasnovawe na

raboten odnos

^len 9

 

Odluka za potrebata od zasnovawe na raboten odnos donesuva rabotodavecot ili organot {to toj }e go opredeli.

Rabotodavecot e dol`en potrebite od rabotnici, uslovite {to treba da gi ispolnuva rabotnikot i rokot vo koj se vr{i izborot da gi oglasi javno.

Pred objavuvawe na oglas rabotodavecot dostavuva prijava za potrebata od rabotnici do slu`bata nadle`na za posreduvawe pri vrabotuvaweto.

Javniot oglas trae osum dena.

Za itni i neodlo`ni raboti ~ie vr{ewe ne trpi odlagawe, do sproveduvawe na postapka za izbor po pat na oglas, raboten odnos mo`e da se zasnova i bez javno oglasuvawe, no najmnogu do 30 dena, so posreduvawe na slu`bata nadle`na za posreduvawe pri vraboteuvaweto.

 

 

^len 10

 

Invalidno lice zasnova raboten odnos na na~in i pod uslovi utvrdeni so ovoj zakon, ako so drug zakon ne e poinaku opredeleno.

 

^len 11

 

Izbor od prijavenite kandidati vr{i rabotodavecot ili organot {to }e go opredeli toj, najdocna vo rok od 15 dena od denot na zavr{uvawe na javniot oglas.

Izvestuvaweto za izvr{eniot izbor se dostavuva do site kandidati vo rok od osum dena od denot na donesuvaweto na odlukata za izbor.

^len 12

 

Kandidatot koj ne e izbran ima pravo na prigovor do organot opredelen vo kolektiven dogovor vo rok od 15 dena od denot na izvestuvaweto za izvr{eniot izbor, ako smeta deka e izbran kandidat koj ne gi ispolnuva objavenite uslovi ili e napravena povreda na postapkata za izbor.

Za prigovorot od stav 1 na ovoj ~len se odlu~uva vo soglasnost so odredbite za za{tita na pravata na rabotnicite od ovoj zakon.

 

^len 13

 

Pred donesuvawe na odluka za izbor za opredeleno rabotno mesto, mo`e da se vr{i proverka na sposobnosta za vr{ewe na rabotite na rabotnoto mesto na na~inot opredelen vo kolektiven dogovor, ako toa e utvrdeno kako uslov za zasnovawe na raboten odnos, osven za pripravnici.

^len 14

 

Raboten odnos se zasnova so sklu~uvawe na dogovor za rabota me|u rabotnikot i rabotodavecot.

Dogovorot za rabota se sklu~uva vo pismena forma po kone~nosta na odlukata za izbor i se zaveruva vo slu`bata nadle`na za posreduvawe pri vrabotuvaweto.

Dogovorot za rabota se ~uva vo rabotnite prostorii na rabotodavecot.

Primerok od zavereniot dogovor za rabota rabotodava~ot go dostavuva i na rabotnikot.

^len 15

 

Rabotnikot ne mo`e da stapi na rabota pred da se sklu~i i zaveri dogovor za rabota.

Ako rabotnikot neopravdano ne otpo~ne da raboti na denot opredelen vo dogovorot za rabota, se smeta deka ne zasnoval raboten odnos.

 

 

^len 16

 

Dogovorot za rabota sodr`i odredbi osobeno za: rabotite za koi rabotnikot zasnova raboten odnos; traeweto na rabotniot odnos (na opredeleno ili neopredeleno vreme); rabotite na rabotnoto mesto koi rabotnikot }e gi vr{i i mestoto vo koe se vr{at rabotite; denot na stapuvawe na rabota; na~inot na vr{ewe proverka na sposobnosta za vr{ewe na rabotite na rabotnoto mesto, ako e predviden kako poseben uslov za zasnovawe na raboten odnos; rabotnoto vreme; odmorite i otsustvata; stru~noto osposobuvawe i usovr{uvawe; visinata na osnovnata plata i rok na nejzinata isplata i nadomestocite; rasporeduvaweto; za{titata pri rabota; prestanokot na rabotniot odnos i drugi prava i obvrski od raboten odnos vo soglasnost so zakonot i kolektivniot dogovor.

 

^len 17

 

Slu`bata nadle`na za posreduvawe pri vrabotuvaweto e dol`na da vodi evidencija na sklu~enite i zavereni dogovori za rabota i na barawe na organot na inspekcijata na trudot, na slu`bata na Fondot na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe i na Fondot na zdravstvenoto osiguruvawe na ~ie podra~je e sedi{teto na rabotodavecot, da im dostavuva podatoci od evidencijata na zaverenite dogovori za rabota.

 

3. Rabotna kni{ka

^len 18

 

Rabotnik koj zasnova raboten odnos ima rabotna kni{ka.

Rabotnata kni{ka e javna isprava koja se vodi spored mati~niot broj na gra|anite i sodr`i op{ti podatoci za rabotnikot, za stru~nata podgotovka, podatoci za vrabotuvaweto na rabotnikot i drugi podatoci i slu`i za doka`uvawe na fakti za ostvaruvawe na pravoto koe e osnova ili uslov za rabotewe kaj rabotodavecot.

 

^len 19

 

Rabotnata kni{ka ja izdava slu`bata nadle`na za posreduvawe pri vrabotuvaweto spored mestoto na `iveewe na rabotnikot.

Rabotnata kni{ka se izdava po pismeno barawe na lice koe navr{ilo 15 godini `ivot, osven na liceto koe e redoven u~enik ili redoven student.

tro{ocite za izdavawe na rabotnata kni{ka gi snosi baratelot.

 

^len 20

 

So zasnovawe na raboten odnos rabotnikot ja predava rabotnata kni{ka na rabotodavecot, koja se ~uva vo rabotnite prostorii za vremeto dodeka trae rabotniot odnos.

Pri prestanuvaweto na rabotniot odnos, rabotodavecot e dol`en vo rabotnata kni{ka da go vnese vremeto na prestanok na rabotniot odnos i vo rok od tri dena po prestanokot od rabotniot odnos da mu ja vrati na rabotnikot.

^len 21

 

Funkcionerot {to rakovodi so organot na dr`avnata uprava nadle`en za rabotite na trudot donesuva upatstvo za izdavaweto, sodr`inata, popolnuvaweto, zamenuvaweto, izdavaweto duplikat i obrazec na rabotnata kni{ka, kako i za na~inot na vodeweto na registarot na rabotnite kni{ki.

 

4. Raboten odnos na neopredeleno

i opredeleno rabotno vreme

 

^len 22

 

Raboten odnos se zasnova na vreme ~ie traewe ne e odnapred opredeleno (raboten odnos na neopredeleno vreme).

 

^len 23

 

Raboten odnos mo`e da se zasnova za vreme ~ie traewe e odnapred opredeleno (raboten odnos na opredeleno vreme), osobeno za:

1) sezonski raboti, najdolgo devet meseci vo tekot na edna kalendarska godina;

2) zgolemen obem na rabota, najdolgo {est meseci vo tekot na edna kalendarska godina;

3) zamena na otsuten rabotnik, dodeka trae otsustvoto na rabota i

4) rabota na opredelen proekt, do zavr{uvaweto na proektot.

Vo slu~aite od stav 1 na ovoj ~len, rabotnikot ima isti prava i obvrski, kako i rabotnicite koi zasnovale raboten odnos na neopredeleno vreme.

 

^len 24

 

Rabotnikot koj zasnova raboten odnos na opredeleno vreme za vr{ewe na sezonski raboti, a koj }e ostvari vkupno pove}e od 40 ~asa vo rabotnata nedela vo periodot vo koj e vo raboten odnos, tie ~asovi na rabota mu se presmetuvaat vo rabotni denovi so polno rabotno vreme i se presmetuvaat vo raboten sta`.

 

5. Pripravnici

^len 25

 

Rabotodavecot mo`e da zasnova raboten odnos so nevraboteno lice so zavr{en najmalku IV stepen na stru~na podgotovka na neopredeleno ili opredeleno vreme kako pripravnik, zaradi stru~no osposobuvawe za samostojno vr{ewe na raboti na svojata struka.

 

^len 26

 

Pripravni~kiot sta` mo`e da trae najdolgo edna godina, ako so zakon ne e poinaku opredeleno.

So kolektiven dogovor se utvrduva vremetraeweto na pripravni~kiot sta`, na~inot na stru~noto osposobuvawe, sledewe i ocenuvawe na pripravnikot, visinata na platata i pravoto na drugite nadomestoci na pripravnikot.

 

6.Rasporeduvawe na rabotnik

^len 27

 

Rabotnikot raboti na rabotnoto mesto za koe zasnoval raboten odnos.

Vo slu~ai utvrdeni so kolektiven dogovor rabotnikot mo`e da bide rasporeden na sekoe rabotno mesto koe odgovara na negoviot stepen na stru~na podgotovka.

Odluka za rasporeduvawe donesuva rabotodavecot ili rabotnikot kogo }e go ovlasti.

 

 

^len 28

 

Rabotite na rabotnoto mesto, rabotnikot po pravilo gi vr{i vo rabotnite prostorii na rabotodavecot, a ako toa go dozvoluva prirodata na rabotite mo`e da go vr{i i doma.

 

^len 29

 

Rabotnikot mo`e da se rasporedi od edno vo drugo mesto na rabota ako oddale~enosta e pomala od 50 kilometri i ako mu e obezbeden prevoz do rabota i od rabota, so sredstva na javniot soobra}aj ili so sredstva na rabotodavecot.

Ako dejnosta e od takva priroda koja bara rabotite da se izvr{uvaat nadvor od sedi{teto na rabotodavecot(grade`ni{tvo, monta`ni raboti, soobra}aj i vrski, geoistra`uvawa i drugi raboti), a oddale~enosta od mestoto za rabota e pogolema od 50 kilometri, rabotnikot mo`e da se rasporedi vo drugo mesto na rabota, dokolku mu e obezbedeno soodvetno smestuvawe i ishrana, ili prevoz do rabota i od rabota vo soglasnost so dogovorot za rabota.

Glava III

PRAVATA NA RABOTNICITE I NIVNATA POLO@BA

1. Rabotno vreme

^len 30

 

Rabotnoto vreme na rabotnikot iznesuva 40 ~asa vo rabotnata nedela (polno rabotno vreme).

Rabotodavecot mo`e da vovede rabotno vreme pokratko od 40 ~asa vo rabotnata nedela vo slu~aite i pod uslovite utvrdeni so ovoj zakon (skrateno rabotno vreme).

^len 31

Rabotodavecot mo`e da vovede rabotno vreme pokratko od 40 ~asa vo rabotnata nedela, koga rabotata e organizirana vo smeni, no ne pokratko od 32 ~asa za rabotnicite koi rabotat vo smeni.

Pravata na rabotnicite od stav 1 na ovoj ~len se izedna~uvaat so pravata na rabotnicite koi rabotat 40 ~asa vo rabotnata nedela.

^len 32

 

Na rabotnikot koj raboti na osobeno te{ki, naporni i {tetni po zdravjeto raboti, a ~ie {tetno vlijanie vrz negovoto zdravje, odnosno rabotna sposobnost ne mo`e vo celost da se otstrani so za{titni merki, rabotnoto vreme mu se skratuva srazmerno na {tetnoto vlijanie vrz negovoto zdravje, odnosno rabotna sposobnost, no ne pokratko od 30 ~asa vo rabotnata nedela, vo soglasnost so kolektiven dogovor.

Rabotnoto vreme od stav 1 na ovoj ~len se smeta kako polno rabotno vreme.

Kako osobeno te{ki, naporni i {tetni po zdravjeto raboti se smetaat: osobena te{ka fizi~ka rabota; rabota pod zgolemen atmosferski pritisok; rabota pod zgolemena bu~avost; rabota vo voda ili vlaga; rabota izlo`ena na jonizira~ki zra~ewa; rabota so bolni od zarazni bolesti i so zarazni materijali; rabota na hiru{ki intervencii vo operavioni sali; raboti vo oblasta na psihijatrijata; rabota so lica so najte{ki pre~ki vo psihi~kiot razvitok; rabota vo sudska medicina i patolo{ka anatomija; rabota so nagrizuva~ki materijali; rabota na leta~ki personal; baletski izvedbi; muzi~ari na duva~ki instrumenti, igraorci i operski solisti.

Odobrenie za rabota so skrateno rabotno vreme za rabotite od stav 3 na ovoj ~len dava organot na dr`avnata uprava nadle`en za rabotite na trudot, po prethodno pribaveno mislewe na organizacijata za medicina na trudot i od inspekcijata na trudot.

Rabotnikot koj raboti na rabotite od staav 3 na ovoj ~len ne mo`e da raboti podolgo od utvrdenoto pokratko rabotno vreme.

 

^len 33

 

Rabotodavecot mo`e da utvrdi rabotno vreme pokratko od polnoto rabotno vreme za izvr{uvawe na sekojdnevni raboti od pomal obem ili za rabota koga potrebata ili prirodata na rabotata toa go bara.

Rabotnikot koj zasnoval raboten odnos vo smisla na stav 1 od ovoj ~len ima prava i obvrski od rabotniot odnos koi gi ostvaruva vo obem zavisno od dol`inata na rabotata i rezultatite od trudot, vo soglasnost so kolektiven dogovor.

 

^len 34

 

Rabotnikot koj raboti na rabotno mesto za koe e predvideno rabotno vreme pokratko od polnoto rabotno vreme, mo`e da zasnova raboten odnos kaj pove}e rabotodavci i na toj na~in da raboti so polno rabotno vreme.

Pravata od raboten odnos vo slu~aite od stav 1 na ovoj ~len rabotnikot gi ostvaruva kaj rabotodavecot kaj kogo ostvaruva pogolem broj ~asovi od rabotnoto vreme.

^len 35

 

Po isklu~ok, rabotnoto vreme na rabotnik mo`e da trae podolgo od 40 ~asa vo rabotnata nedela, no ne podolgo od 10 ~asa nedelno vo slednite slu~ai:

1) za vreme na zemjotres, poplava, po`ari, epidemija, epizootija i druga vi{a sila ili nesre}a koja se slu~ila ili koja neposredno se zakanuva;

2) za davawe pomo{ na drug rabotodavec na koj mu se slu~ila nesre}a ili nseporedno mu se zakanuva;

3) koga e neophodno da se zavr{i zapo~natiot proces na rabota ~ij prekin, so ogled na prirodata na tehnologijata i organizacijata na rabota, bi predizvikal zna~itelna materijalna {teta ili zagrozuvawe na `ivotot ili zdravjeto na lu|eto;

4) da se spre~i rasipuvawe na surovini ili materijali, odnosno da se otstrani defektot na sredstvata za rabota;

5) da se zameni nenadejno otsuten rabotnik vo procesot na rabotata koja trae neprekinato;

6) da se zapo~ne ili dovr{i itna medicinska( humana i veterninarna) intervencija, ili druga neodlo`na zdravstvena merka i

7) zavr{uvawe na itni i neodlo`ni dejstvija na procesot na rabotata.

Vo slu~aite od stav 1 na ovoj ~len rabotnikot e dol`en da raboti i podnesuvaweto na prigovor ne go zadr`uva izvr{uvaweto na odlukata.

Rabotnoto vreme podolgo od 40 ~asa vo rabotnata nedela mo`e da trae samo onolku vreme kolku {to e neophodno potrebno da se otstranat opasnostite, odnosno spre~at {tetnite posledici.

Odluka za rabota podolga od polnoto rabotno vreme donesuva rabotodavecot ili rabotnikot kogo toj }e go ovlasti.

 

^len 36

 

Rabotnoto vreme me|u 22 ~asot i 6 ~asot naredniot den, a vo zemjodelstvoto me|u 22 i 4 ~asot naredniot den se smeta kako no}na rabota.

Rabotnoto vreme no}e pretstavuva poseben uslov za rabota pri utvrduvaweto na pravata na rabotnikot.

 

^len 37

 

Preraspredelbata na rabotnoto vreme mo`e da se izvr{i koga toa go bara prirodata na dejnosta, odnosno na rabotite i zada~ite, organizacijata na rabotata, podobro koristewe na trudot, proporcionalnoto koristewe na rabotnoto vreme i izvr{uvaweto na opredeleni raboti i zada~i vo utvrdenite rokovi.

Vo slu~aite od stav 1 na ovoj ~len, preraspredelbata na rabotnoto vreme se vr{i taka {to vkupnoto rabotno vreme na rabotnikot vo prosek da ne bide podolgo od 40 ~asa vo rabotnata nedela vo tekot na godinata.

^len 38

Rasporedot na rabotnoto vreme vo ramkite na vkupnoto godi{no rabotno vreme se utvrduva so odluka na rabotodavecot, vo soglasnost so kolektiven dogovor.

^len 39

Rasporedot, po~etokot i zavr{etokot na rabotnoto vreme vo oblastite na soobra}ajot i vrskite, prometot na stoki na malo, zdravstvoto, socijalnata i detskata za{tita, predu~ili{no vospituvawe, obrazovanieto i drugite nestopanski javni slu`bi, komunalnite dejnosti, ugostitelstvoto, turizmot, zanaet~istvoto i vo drugi oblasti se utvrduva so zakon ili akt na organot na dr`avnata uprava od soodvetnata oblast.

2. Odmori i otsustva

^len 40

Rabotnikot ima pravo na odmor vo tekot na dnevnata rabota vo traewe od 30 minuti.

Odmorot vo tekot na rabotata se organizira na na~in na koj se obezbeduva rabotata da ne se prekinuva ako prirodata na rabotata ne dozvoluva prekinuvawe na rabotata ili ako se raboti so stranki.

Vremeto za odmor od stav 1 na ovoj ~len se zasmetuva vo rabotnoto vreme.

Odmorot od stav na 1 ovoj ~len ne mo`e da se utvrdi na po~etokot i na krajot na rabotnoto vreme.

^len 41

Rabotnikot ima pravo na odmor, me|u dva posledovatelni rabotni dena vo trewe od najmalku 12 ~asa neprekinato.

Za vreme na rabota na sezonski raboti, rabotnikot ima pravo na odmor od stav 1 na ovoj ~len vo traewe od najmalku 10 ~asa neprekinato, a rabotnik pomlad od 18 godini vo traewe od najmalku 12 ~asa neprekinato.

^len 42

Rabotnikot ima pravo na nedelen odmor vo traewe od najmalku 24 ~asa neprekinato, a ako e neophodno da raboti na svojot nedelen odmor, mora da mu se obezbedi takov odmor vo tekot na narednata rabotna nedela.^len 43

Rabotnikot ima pravo na godi{en odmor vo tekot na edna kalendarska godina vo traewe od najmalku 18, a najmnogu 26 rabotni dena.

Ako vo kalendarskata godina vo koja zasnoval raboten odnos, rabotnikot nema edna godina rabota, ima pravo na godi{en odmor vo traewe od po dva rabotni dena za sekoj mesec pominat na rabota, no ne pove}e od 18 rabotni dena.

So granski kolektiven dogovor se opredeluva dol`inata na godi{niot odmor za rabotnici koi rabotat pod posebni uslovi na rabota, no ne podolgo od 36 rabotni dena.

Dol`inata na godi{niot odmor ja utvrduva rabotodavecot, osobeno vrz osnova na: dol`inata na rabotnoto iskustvo, slo`enosta na rabotite na rabotnoto mesto, uslovite za rabota i zdravstvenata sostojba na rabotnikot.

^len 44

Godi{niot odmor po pravilo se koristi vo tekot na kalendarskata godina.

Godi{niot odmor mo`e da se koristi i vo dva dela.

Ako rabotnikot go koristi godi{niot odmor vo delovi, prviot del go koristi bez prekin vo traewe od najmalku 12 rabotni dena vo tekot na kalendarskata godina, a vtoriot del vo neprekinato traewe najdocna do 30 juni narednata godina.

Godi{niot odmor, odnosno prviot del od godi{niot odmor koj e prekinat ili ne e koristen poradi bolest ili porodilno otsustvo vo kalendarskata godina, rabotnikot ima pravo da go koristi do 30 juni narednata godina, pod uslov da rabotel najmalku 6 meseci vo godinata koja i predhodi na godinata koga se vratil na rabota.

^len 45

Rasporedot na koristeweto na godi{niot odmor go utvrduva rabotodavecot ili organot {to toj }e go opredeli vo soglasnost so kolektiven dogovor.

Rabotnikot mora najmalku 30 dena pred koristeweto na godi{niot odmor da bide izvesten za rasporedot i traeweto na godi{niot odmor na na~inot utvrden so kolektiven dogovor.

Eden den od godi{niot odmor rabotnikot ima pravo da go koristi po `elba, so obvrska za toa da go izvesti rabotodavecot vo rokot opredelen so kolektiven dogovor.

Pri opredeluvaweto na traeweto na godi{niot odmor, sabotite se smetaat kako nerabotni denovi.

Vremeto pominato na otslu`uvawe, odnosno doslu`uvawe na voeniot rok ne se smeta za prekin na rabota i steknuvawe pravo na godi{en odmor.

Ako rabotnikot povtorno zasnoval raboten odnos vo rok od osum dena od prestanokot od predhodniot raboten odnos, ne se smeta za prekin na rabota zaradi steknuvawe pravo na godi{en odmor.

 

 

^len 46

Rabotnikot ne mo`e da se otka`e od pravoto na platen dneven, nedelen i godi{en odmor, nitu toa pravo mo`e da mu se uskrati.

^len 47

Odobrenoto boleduvawe vo tekot na koristeweto na godi{niot odmor ne se presmetuva vo godi{niot odmor.

Za koristeweto na boleduvaweto rabotnikot e dol`en vo rok od 24 ~asa da go izvesti rabotodavecot.

^len 48

Rabotnikot ima pravo na otsustvo od rabota so nadomest na plata i drugi prava od rabotniot odnos, vo slu~aite i pod uslovite utvrdeni so kolektiven dogovor, vo soglasnost so ovoj zakon.

Odluka za otsustvo od rabota od stav 1 na ovoj ~len, donesuva rabotodavecot ili drug rabotnik kogo toj }e go ovlasti.

^len 49

Dobrovolen krvodaritel ima pravo na dva posledovatelni slobodni dena za sekoe davawe krv. Slobodnite denovi se smetaat kako da e na rabota.

 

^len 50

Rabotnikot ima pravo na otsustvo od rabota so nadomest na plata do sedum rabotni dena vo edna kalendarska godina vo slu~aite i pod uslovite utvrdeni so kolektiven dogovor, a osobeno pri stapuvawe vo brak, smrt na ~len na potesnoto semejstvo, polagawe na stru~en i drug ispit za potrebite na rabotodavecot.

Ako rabotnikot e upaten na stru~no osposobuvawe i usovr{uvawe, otsustvoto od stav 1 na ovoj ~len mo`e da iznesuva i pove}e od sedum rabotni dena.

 

^len 51

Rabotnikot mo`e da otsustvuva od rabota bez nadomest na plata vo slu~aite i pod uslovite utvrdeni so kolektiven dogovor, no najdolgo tri meseci vo tekot na kalendarskata godina.

Za vreme na neplatenoto otsustvo na rabotnikot mu miruvaat pravata i obvrskite od rabotniot odnos.

^len 52

Rabotnikot koj poradi zaminuvawe na otslu`uvawe, odnosno na doslu`uvawe na voeniot rok prestane da raboti kaj rabotodavecot, ima pravo vo rok od 30 dena po otslu`uvaweto, odnosno doslu`uvaweto na voeniot rok da se vrati na rabota na rabotno mesto koe odgovara na negoviot stepen i stru~na podgotovka od opredelen vid zanimawe.

^len 53

Rabotnikot koj e upaten na rabota vo stranstvo vo ramkite na me|unarodno-tehni~ka ili prosvetno-kulturno i nau~na sorabotka, vo diplomatski i konzularni pretstavni{tva, na stru~no usovr{uvawe ili obrazovanie so soglasnost na rabotodavecot, ima pravo vo rok od 30 dena od denot na prestanuvaweto na rabotata vo stranstvo da se vrati na rabota kaj rabotodavecot na rabotno mesto koe odgovara na negoviot stepen na stru~na podgotovka od opredelen vid zanimawe.

Na rabotnikot ~ij bra~en drugar e upaten na rabota vo stranstvo vo ramkite na me|unarodno-tehni~ka ili prosvetno-kulturna i nau~na sorabotka, vo diplomatski i konzularni pretstavni{tva na negovo barawe, mu miruvaat pravata i obvrskite od raboten odnos i ima pravo vo rok od 30 dena od denot na prestanuvaweto na rabotata na negoviot bra~en drugar vo stranstvo da se vrati na rabota kaj rabotodavecot na rabotno mesto koe odgovara na negoviot stepen na stru~na podgotovka.

Za vreme na otsustvoto od rabota vo smisla na stavovi 1 i 2 od ovoj ~len, miruvaat pravata i obvrskite od raboten odnos, osven pravata i obvrskite za koi so zakon poinaku e opredeleno.

^len 54

Rabotnikot koj e izbran ili imenuvan na dr`avna ili javna funkcija, utvrdena so zakon, a ~ie vr{ewe bara privremeno da prestane da raboti kaj rabotodavecot, ima pravo, vo rok od 30 dena po prestanuvaweto na funkcijata {to ja vr{el, da se vrati na rabotno mesto koe odgovara na negoviot stepen na stru~na podgotovka.

 

3. Za{tita na rabotnicite pri rabota

^len 55

Rabotodavecot e dol`en da gi obezbedi potrebnite uslovi za za{tita pri rabota vo soglasnost so ovoj, so drug zakon i kolektiven dogovor.

Rabotnikot ostvaruva za{tita pri rabota vo soglasnost so propi{anite merki i normativi za za{tita pri rabota vo soglasnost so zakon i kolektiven dogovor.

Rabotnikot e dol`en da se pridr`uva kon merkite za za{tita pri rabota i rabotite na rabotnite mesta da gi vr{i so vnimanie zaradi obezbeduvawe na svojot `ivot i zdravje, kako i na `ivotot zdravjeto na drugite rabotnici i gra|anite.

^len 56

Rabotodavecot e dol`en da go zapoznae rabotnikot so site opasnosti na rabota i so pravata i obvrskite vo vrska so za{titata pri rabotata i uslovite za rabota.

Rabotnikot ima pravo da odbie da raboti ako mu se zakanuva neposredna opasnost po `ivotot ili zdravjeto, poradi toa {to ne se sprovedeni propi{anite merki za za{tita pri rabota.

Vo slu~ajot od stav 3 na ovoj ~len, rabotodavecot e dol`en vedna{ da prezeme merki za otstranuvawe na neposrednata opasnost za `ivotot, odnosno za zdravjeto na rabotnikot.

^len 57

Rabotodavecot e dol`en zemaj}i gi predvid nau~nite metodi i sovremeni dostignuvawa da go organizira procesot na trudot na na~in so koj se obezbeduva sigurnost pri rabotata i za{titata na zdravjeto na gra|anite, odnosno da sozdava uslovi za rabota i da gi prezeme propi{anite merki i normativi i drugi op{topriznati merki za za{tita pri rabotata so koi se obezbeduva psihofizi~koto zdravje i li~nata bezbednost na rabotnicite i gra|anite.

4. Posebna za{tita na `enata, mladinata i invalidnite rabotnici

^len 58

Rabotni~ka za vreme na bremenost, ra|awe i maj~instvo ima pravo na otsustvo od rabota vo traewe od devet meseci neprekinato, a dokolku rodi pove}e deca (bliznaci, trojka i sli~no) edna godina.

Vrz osnova na naod od nadle`niot zdravstven organ, rabotni~kata mo`e da go zapo~ne porodilnoto otsustvo 45 dena pred ra|awe, a zadol`itelno 28 dena pred ra|awe.

Rabotni~ka koja posvoila dete ima pravo na otsustvo do napolnuvawe na devet mese~na vozrast na deteto, a dokolku posvoi pove}e deca (dve ili pove}e) edna godina.

Rabotni~ka koja posvoila dete so navr{ena devet mese~na vozrast, no ne postaro od pet godini ima pravo na otsustvo od rabota vo traewe od tri meseci.

Za vreme na koristeweto na porodilno otsustvo od stavovi 1 i 3 na ovoj ~len, rabotni~kata ima pravo na nadomest na plata spored propisite na zdravstvena za{tita.

^len 59

Tatkoto na deteto mo`e da go koristi pravoto od ~len 58 na ovoj zakon vo slu~aj na smrt na majkata, ako taa go napu{ti deteto ili ako poradi opravdani pri~ini e spre~ena da gi koristi tie prava.

Posvoitelot na dete gi ima podednakvi uslovi soodvetnite prava za roditelite od ~lenovite 58 i 59 na ovoj zakon.

^len 60

Ako rabotni~kata rodi mrtvo dete ili ako deteto umre pred istekot na porodilnoto otsustvo, ima pravo da go prodol`i porodilnoto otsustvo za vreme kolku {to, spored naodot na lekarot e potrebno da zakrepne od ra|aweto i od psihi~kata sostojba predizvikana so gubeweto na deteto, a najmalku 45 dena, za koe vreme i pripa|aat site prava po osnova na porodilnoto otsustvo.

Za vreme na otsustvoto od stav 1 na ovoj ~len i ~len 58 stav 2 na ovoj zakon, rabotni~kata ima pravo na nadomest na plata spored propisite za zdravstvena za{tita.

^len 61

Rabotni~ka za vreme na bremenost ili so dete do dve godini vozrast ne mo`e da raboti podolgo od polnoto rabotno vreme, nitu no}e.

Po isklu~ok od odredbata na stav 1 na ovoj ~len, rabotni~kata so dete postara od edna godina mo`e da raboti no}e samo vrz osnova na nejzino barawe.

Samohran roditel koj {to ima dete pomalo od sedum godini, ili dete te`ok invalid mo`e da raboti podolgo vreme od polnoto rabotno vreme ili no}e samo vrz osnova na negova pismena soglasnost.

^len 62

Eden od roditelite na pote{ko hendikepirano dete ima pravo da raboti so polovina od polnoto rabotno vreme, ako dvajcata roditeli se vo raboten odnos ili ako roditelot e samohran, vrz osnova na naod od nadle`na lekarska komisija, ako deteto ne e smesteno vo ustanova za socijalno-zdravstveno zgri`uvawe.

Skratenoto rabotno vreme od stav 1 na ovoj ~len se smeta kako polno rabotno vreme, a pravoto na nadomest na plata se isplatuva spored propisite za socijalna za{tita.

^len 63

Rabotnik pomlad od 18 godini i rabotni~ka ne mo`e da raboti na rabotno mesto na koe prete`no se vr{at te{ki fizi~ki raboti, raboti pod zemja ili pod voda, nitu na drugi raboti koi bi mo`ele {tetno i so zgolemen rizik da vlijaat na zdravjeto i `ivotot utvrdeni so kolektiven dogovor.

^len 64

Na rabotnikot pomlad od 18 godini mu se obezbeduva godi{en odmor spored osnovite i merilata so koi se utvrduva dol`inata na godi{niot odmor na drugite rabotnici, zgolemen za sedum rabotni dena.

 

^len 65

Rabotni~ka od oblasta na industrijata i grade`ni{tvoto ne mo`e da se rasporedi na rabota no}e, ako rabotata vo toa vreme bi onevozmo`ila da ostvari odmor od najmalku sedum ~asa vo vremeto me|u 22 ~asot i 5 ~asot naredniot den.

Zabranata od stav 1 na ovoj ~len ne se odnesuva na rabotni~ka koja ima posebni ovlastuvawa i odgovornosti ili koja vr{i raboti na zdravstvena, socijalna i druga za{tita na rabotnici.

Po isklu~ok od odredbata na stav 1 na ovoj ~len, na rabotni~ka mo`e da i se opredeli da raboti no}e koga e neophodno da se prodol`i rabotata prekinata od vi{a sila i koga e potrebno da se spre~i {teta na surovini ili na drug materijal.

Rabotni~kata mo`e da bide rasporedena na rabota no}e i koga toa go baraat osobeno seriozni ekonomski, socijalni i sli~ni okolnosti pod uslov rabotodavecot za voveduvaweto na takva rabota da dobie soglasnost.

Soglasnosta od stav 4 na ovoj ~len ja dava organot na dr`avnata uprava nadle`en za rabotite na trudot.

^len 66

Na rabotnik pomlad od 18 godini ne mo`e da mu se opredeli da raboti podolgo od polnoto rabotno vreme. So kolektiven dogovor na rabotnikot od stav 1 na ovoj ~len mo`e da mu se utvrdi rabotno vreme pokratko od polnoto rabotno vreme.

^len 67

Rabotnik pomlad od 18 godini koj raboti vo oblasta na industrijata, grade`ni{tvoto ili soobra}ajot ne mo`e da raboti no}e pome|u 22 i 6 ~asot naredniot den. Po isklu~ok, koga toa go bara javniot interes poradi osobeno te{ki okolnosti, na rabotnik koj ne napolnil 18 godini mo`e da mu se opredeli da raboti no}e, pod uslovite pod koi na drugite rabotnici mo`e da im se opredeli da rabotat no}e, so soglasnost na organot na dr`avnata uprava nadle`en za rabotite na trudot.

^len 68

Invalid na trudot ima pravo na skrateno rabotno vreme, rasporeduvawe odnosno vrabotuvawe na druga soodvetna rabota, prekvalifikacija ili dokvalifikacija, kako i pravo na soodveten pari~en nadomestok vo vrska so koristewe na tie prava, vo soglasnost so propisite za penzisko-invalidsko osiguruvawe.

Rabotnik so izmeneta rabotna sposobnost i rabotnik koj raboti na raboti na koi postoi ooasnost od nastapuvawe na invalidnost ima pravo na rasporeduvawe na soodvetno rabotno mesto.

Vo slu~aite od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len, rabotodavecot e dol`en na rabotnikot da mu obezbedi rabotno mesto za koe e osposoben pod uslovite i na na~inot utvrdeni so kolektiven dogovor.

3. Plata i nadomestoci na plata

^len 69

Rabotnikot ima pravo na plata. Platata na rabotnikot mu se obezbeduva od sredstvata na rabotodavecot srazmerno na izvr{enata rabota, kako i pridonesot na rabotnikot vo sozdavaweto na dobivkata, vo soglasnost so uslovite i kriteriumite utvrdeni so zakon i kolektiven dogovor.

 

 

^len 70

Platata na rabotnikot za rabota so polno rabotno vreme ne mo`e da bide poniska od najniskata plata utvrdena za oddelni stepeni na slo`enost spored zakon ili kolektiven dogovor.

 

^len 71

Platata se presmetuva i isplatuva najmalku edna{ mese~no. Platata na rabotnikot za tekovniot mesec se isplatuva vo pari~en iznos. Pridonesite i danocite na platata na rabotnikot gi pla}a rabotodavecot so isplata na platata.

^len 72

Na rabotnikot mu pripa|a nadomest na plata za vreme na otsustvo od rabota pod uslovi i vo visina utvrdena so zakon i kolektiven dogovor, a osobeno: za vreme na godi{en odmor; otsustvo za praznici; otsustvo poradi bremenost; ra|awe i maj~instvo; nega na dete; prekvalifikacija i dokvalifikacija; stru~no osposobuvawe i usovr{uvawe na koe e upaten od strana na rabotodavecot; voena ve`ba; u~estvo vo obuka za odbrana i za{tita; javuvawe na pokani na drugi organi do koi e dojdeno bez vina na rabotnikot i vo drugi slu~ai utvrdeni so zakon i kolektiven dogovor.

Nadomestot na plata se isplatuva na tovar na sredstvata na rabotodavecot, odnosno soodvetniot organ.

^len 73

Rabotnikot ima pravo na nadomest na plata za vreme na prekin na rabota do koj do{ol bez vina na rabotnikot vo slu~aj na nedostatok na energija, surovini, repromaterijali ili otstranuvawe na defekti, no najdolgo od 30 dena, ako ne e mo`no so rabota vo slobodnite denovi ili vo denovite na nedelen odmor da se nadomesti izgubenoto polno rabotno vreme.

Visinata na nadomestot od stav 1 na ovoj ~len se utvrduva so kolektiven dogovor.

^len 74

Na rabotnikot mu pripa|a zgolemena plata za rabota vo denovite na praznici vo koi ne se raboti, za no}na rabota i za rabota podolga od 40 ~asa vo rabotnata nedela, vo visina utvrdena so kolektiven dogovor.

 

^len 75

Rabotodavecot e dol`en da vodi evidencija na platite, nadomestocite i na isplatenite pridonesi od plata, a na rabotnikot da mu izdava potvrda za isplateneta plata, odnosno nadomestocite i pridonesite.

Evidencija na platite, nadomestocite i pridonesite se ~uva vo rabotnite prostorii na rabotodavecot.

GLAVA IVSINDIKATI I RABOTODAVCI

^len 76

Zaradi ostvaruvawe na svoite ekonomski i socijalni prava od rabotniot odnos utvrdeni so zakon i kolektiven dogovor rabotnicite imaat pravo da osnovaat sindikati.

Rabotnicite slobodno se za~lenuvaat ili pristapuvaat vo sindikatite.

Rabotnicite i rabotodavcite imaat pravo bez prethodno odobrenie da osnovaat organizacii po svoj izbor i da pristapuvaat na ovie organizacii, pod uslovite utvrdeni so statutot.

Pod organizacija vo smisla na stav 3 na ovoj ~len se podrazbira sekoja organizacija na rabotnicite i na rabotodavcite koja ima za cel unapreduvawe i za{tita na interesite na rabotnicite i rabotodavcite.

^len 77

Organizaciite na rabotnicite i rabotodavcite donesuvaat svoj statut ili pravila, programa, vr{at slobodni izbori na svoite pretstavnici, go organiziraat na~inot na upravuvawe i vr{eweto na taa dejnost.

^len 78

Organizaciite na rabotnicite i rabotodavcite ne mo`at da bidat raspu{teni ili nivnata dejnost zaprena po administrativen pat, ako se osnovani i dejnosta ja vr{at vo soglasnost so zakon i drugi propisi.

Aktivnosta na sindikatite i na nivniot pretstavnik ne mo`e da se ograni~uva so akti na rabotodavecot, ako toa e vo soglasnost so zakon i kolektiven dogovor.

 

^len 79

Zaradi ostvaruvawe na svoite ekonomski i socijalni prava od rabotniot odnos, rabotnicite imaat pravo na {trajk, vo soglasnost so zakon.

^len 80

Kako sindikalen pretstavnik vo smisla na ovoj zakon se smetaat licata koi slobodno na izbori gi izbrale sindikatite, ~lenovite na sindikatite ili rabotnicite kaj rabotodavecot, vo soglasnost so statut, a koi vo soglasnost so ovoj zakon se zapi{ani vo registarot na sindikalnite organizacii.

 

^len 81

Sindikalnata organizacija se zapi{uva vo poseben registar koj go vodi organot na dr`avnata uprava nadle`en za rabotite na trudot.

^len 82

Rabotodavecot e dol`en da sozdade uslovi za aktivnosta na sindikatot vo vrska so za{titata na pravata na rabotnicite od rabotniot odnos.

Ako kaj rabotodavecot se organizirani pove}e sindikati, obvrskite od stav 1 na ovoj ~len se odnesuvaat samo na mnozinskiot sindikat.

^len 83

Pretstavnik na sindikalnata organizacija ima posebna za{tita i ne mo`e da bide povikan na odgovornost nitu voveden vo ponepovolna polo`ba, vklu~uvaj}i go i prestanokot na negoviot raboten odnos poradi ~lenstvo vo sindikat ili u~estvo vo sindikalni aktivnosti so koi se {titat pravata i interesite na rabotnicite, ako postapuva vo soglasnost so zakon i kolektiven dogovor.

Posebna za{tita na pretstavnikot na sindikatot trae za vreme na negoviot mandat.

GLAVA V

KOLEKTIVNI DOGOVORI

^len 84

So kolektiven dogovor se doureduvaat vo soglasnost so zakon i so drugi propisi, pravata, obvrskite i odgovornostite na rabotnicite i na rabotodavecot od raboten odnos, kako i obemot i na~inot na ostvaruvawe na pravata i obvrskite i drugite odredbi za pra{awa od interes za rabotnicite i rabotodavecot, kako i na~inot i postapkata za re{avawe na me|usebnite sporovi.

Kolektivniot dogovor se primenuva neposredno i e zadol`itelen za organizacijata na rabotnicite i na rabotodavcite koi go sklu~ile i za site rabotnici i rabotodavci vo ~ie dogovorot e sklu~en.

^len 85

Kolektiven dogovor se sklu~uva vo pismena forma na neopredeleno ili opredeleno vreme.

^len 86

Kolektiven dogovor ne mo`e da sodr`i odredbi so koi na rabotnicite im se utvrduvaat pomali prava ili ponepovolni uslovi za rabota od pravata i uslovite utvrdeni so zakon , a ako sodr`i takvi odredbi se primenuvaat soodvetnite odredbi od zakonot.

Odlukite i aktite so koi se odlu~uva za pravata na rabotnicite ne smeat da bidat vo sprotivnost so kolektivniot dogovor, osven ako se popovolni za rabotnikot.

Ako rabotodavecot vr{i pove}e dejnosti na nego }e se primenuvaat odredbite na kolektivniot dogovor na ovaa dejnost, oblast vo koja se vraboteni pogolem broj rabotnici.

 

^len 87

Kolektivniot dogovor se sklu~uva na nivo na Republika, granka, odnosno rabotodavecot.

^len 88

Na nivo na Republika Makedonija, organizacijata na mnozinskiot sindikat i organizacijata na rabotodavcite sklu~uvaat op{t kolektiven dogovor koj se odnesuva na rabotnicite i rabotodavcite vo stopanstvoto na Republikata.

Na nivo na Republika Makedonija, Vladata na Republika Makedonija i organizacijata na mnozinskiot sindikat sklu~uvaat op{t kolektiven dogovor za javnite slu`bi, javnite pretprijatija, dr`avnite organi, organite na lokalnata samouprava i drugi pravni lica koi vr{at nestopanska dejnost.

^len 89

Na nivo na granka kolektiven dogovor slku~uvaat nadle`nata organizacija na sindikatot i nadle`nata organizacija na rabotodavcite opredeleni so statutot na organizacijata na sindikatot i na organizacijata na rabotodavcite.

^len 90

Na nivo na rabotodavecot kolektiven dogovor sklu~uvaaat upravniot odbor ili drug soodveten organ na upravuvawe utvrden so zakon, odnosno so statutot na rabotodavecot, odnosno rabotodavecot i sindikatot.

^len 91

Kolektiven dogovor se smeta za sklu~en otkako }e go potpi{at ovlastenite pretstavnici na u~esnicite vo kolektivnoto dogovarawe.

^len 92

Op{tite i granskite kolektivni dogovori i nivnite izmenuvawa i dopolnuvawa se registiriraat vo organot na dr`avnata uprava nadle`en za rabotite na trudot i se objavuvaat vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".

Kolektivniot dogovor na nivo na rabotodavec se objavuva na na~in utvrden vo dogovorot.

 

^len 93

Ako organot na dr`avnata uprava nadle`en za rabotite na trudot pri registrirawe na op{tite i granski kolektivni dogovori oceni deka oddelni odredbi od kolektivniot dogovor ne se vo soglasnost so zakon ili op{t kolektiven dogovor }e im uka`e za toa na potpisnicite na dogovorot i }e opredeli rok za usoglasuvawe.

Ako potpisnicite na kolektivniot dogovor vo opredeleniot rok ne gi otstranat neusoglasenite odredbi, funkcionerot na organot na dr`avnata uprava }e pokrene postapka za ocena na zakonitosta pred nadle`niot sud.

 

^len 94

Ako vo tekot na postapkata za sklu~uvawe, odnosno pri izmenuvawe i dopolnuvawe na kolektiven dogovor dojde do spor, sporot se re{ava na na~in ureden so kolektivniot dogovor. Vo slu~aj na spor vo primenata na kolektiven dogovor, za spornite pra{awa mo`e da re{ava poseben arbitra`en sovet.

Sostavot, na~inot na rabota i pravnoto dejstvo na odlukata na arbitra`niot sovet se ureduva so kolektiven dogovor.

^len 95

Kolektivniot dogovor prestanuva da va`i so istekot na vremeto za koe e sklu~en.

Va`eweto na kolektivniot dogovor mo`e da se prodol`i so spogodba na u~esnicite, koja se sklu~uva najdocna 30 dena pred da iste~e va`eweto na kolektivniot dogovor i se registrira kaj nadle`niot organ od ~len 92 na ovoj zakon.

Va`eweto na kolektivniot dogovor sklu~en na neopredeleno vreme mo`e da prestane so spogodba na u~esnicite na na~in utvrden so dogovor.

^len 96

Kontrola nad primenata na kolektivnite dogovori mo`at da vr{at u~esnicite vo kolektivnoto dogovarawe na na~in utvrden so kolektiven dogovor.

^len 97

U~esnicite vo kolektivnoto dogovarawe pri opredeluvawe na platite se dol`ni da poa|aat od utvrdenata politika na plati i osnovnite agregatni golemini vo makroekonomskata politika za soodvetnata godina. Ako vo tekot na godinata dojde do promeni vo ocenata na agregatnite golemini od stav 1 na ovoj ~len, Vladata na Republika Makedonija e dol`na da gi izvesti u~esnicite vo kolektivnoto dogovarawe.

Ako u~esnicite vo kolektivnoto dogovarawe ne se pridr`uvaat kon utvrdenata politika za platite, Vladata na Republika Makedonija }e prodol`i donesuvawe na zakon.

Vladata na Republika Makedonija mo`e da formira sovet za plati sostaven od pretstavnici na organizacijata na sindikatite i na rabotodavcite i pretstavnici na Vladata, koj na u~esnicite vo kolektivnoto dogovarawe }e im uka`e na faktite pri opredeluvawe na platite soglasno so agregatnite golemini vo makroekonomskata politika za soodvetnata godina.

GLAVA VIMATERIJALNA ODGOVORNOST^len 98

Rabotnikot koj po svoja vina }e napravi {teta na rabotodavecot vo rabotata, odnosno vo vrska so rabotata, dol`en e da ja nadomesti {tetata.

Ako {tetata ja predizvikaat pove}e rabotnici, sekoj rabotnik e odgovoren za delot od {tetata {to ja predizvikal.

Ako za sekoj rabotnik ne mo`e da se utvrdi delot od {tetata {to ja predizvikal, se smeta deka site rabotnici se podednakvo odgovorni i {tetata ja nadomestuvaat vo ednakvi delovi.

Ako pove}e rabotnici predizvikale {teta so krivi~no delo so umisla za {tetata odgovaraat solidarno.

^len 99

Rabotovodniot organ ili organot {to toj }e go opredeli pokrenuva postapka za utvrduvawe i naplata na {tetata. Postoeweto na {tetata i okolnostite pod koi taa nastanala, nejzinata visina i koj ja pri~inil {tetata, gi utvrduva stru~nata komisija na rabotodavecot, koja ja imenuva rabotodavecot ili organot {to toj }e go opredeli, ako {tetata ne mo`e da se utvrdi spored cenovnikot na rabotodavecot.

^len 100

Odluka za nadomest na {tetata donesuva rabotodavecot, odnosno organot {to toj }e go opredeli.

Protiv odlukata za nadomest za {tetata rabotnikot ima pravo na prigovor do organot utvrden so kolektiven dogovor vo rok od osum dena od denot na dostavuvaweto na odlukata.

^len 101

Ako rabotnikot vo rok od tri meseci od kone~nosta na odlukata ne ja nadomesti {teteata utvrdena so odlukata na rabotodavecot, rabotodavecot poveduva postapka pred nadle`niot sud.

^len 102

Rabotodavecot mo`e od opravdani pri~ini da go oslobodi rabotnikot od pla}awe nadomest na {tetata vo celina ili delumno, pod uslovite, slu~aite i kriteriumite utvrdeni so kolektivniot dogovor na rabotodavecot.

^len 103

Rabotodavecot odgovara za {tetata koja rabotnikot }e ja predizvika na poedinci ili pravni lica vo rabotata ili vo vrska so rabotata.

Rabotodavecot ima pravo da bara od rabotnikot nadomest na izvr{enata isplata, ako rabotnikot {tetata ja napravil namerno ili so krajno nevnimanie.

^len 104

Ako rabotnikot pretrpi {teta na rabota ili vo vrska so rabotata, rabotodavecot e dol`en da mu ja nadomesti {tetata spored op{tite na~ela za odgovornost na {teta.

Ako vo rok od 15 dena od kone~nosta na odlukata rabotodavecot i rabotnikot ne se spogodat za nadomestok na {tetata, rabotnikot ima pravo da bara nadomest na {tetata pred nadle`niot sud.

GLAVA VII PRESTANOK NA RABOTNIOT ODNOS

^len 105

Na rabotnikot mu prestanuva rabotniot odnos: 1) po spogodba, 2) po istekot na vremeto za koe e zasnovan rabotniot odnos, 3) po sila na zakon, 4) so otkaz i 5) poradi ekonomski, tehnolo{ki, strukturalni ili sli~ni promeni.

1. Prestanok na raboten odnos po spogodba ^len 106

Na rabotnikot mu prestanuva rabotniot odnos, koga so rabotodavect pismeno }e se spogodi da mu prestane rabotniot odnos. Spogodbata na stav 1 na ovoj ~len ja sklu~uvaat rabotnikot i rabotovodniot organ, odnosno rabotodavecot.

2. Prestanok na rabotniot odnos zasnovan na opredeleno vreme

^len 107

Rabotniot odnos zasnovan na opredeleno vreme prestanuva so istekot na vremeto za koe e zasnovan rabotniot odnos.

 

3. Prestanok na rabotniot odnos po sila na zakon^len 108

Rabotniot odnos po sila na zakon prestanuva ako:

1) na na~inot propi{an so zakon e utvrdeno deka kaj rabotnikot do{lo do gubewe na rabotnata sposobnost-so denot na dostavuvaweto na pravosilnoto re{enie za utvrduvawe na izgubenata rabotna sposobnost;

2) spored odredbite na zakonot, odnosno spored pravosilna odluka na sud ili na drug organ, mu e zabraneto da vr{i opredeleni raboti i zada~i, a ne mo`e da mu se obezbedi vr{ewe na drugi raboti i zada~i-so denot na dostavuvaweto na pravosilnata odluka;

3) poradi izdr`uvawe na kazna zatvor mora da bide otsuten od rabota podolgo od {est meseci-so denot na stapuvaweto na izdr`uvaweto na kaznata;

4) mu bide izre~ena merka na bezbednost, vospitna ili za{titna merka vo traewe podolgo od {est meseci i poradi toa mora da bide otsuten od rabota-so denot na primenuvaweto na taa merka;

5) rabotnikot napolni 40 godini penziski sta` ili 65 godini `ivot i najmalku 15 godini sta` na osiguruvawe, ako rabotodavecot, vo soglasnost so uslovite utvrdeni so zakon i op{t kolektiven dogovor ne odlu~i rabotnikot da ostane vo raboten odnos i

6) e otvorena postapka za prestanok na pravnoto lice pod uslovi i na na~inot utvrdeni so zakon.

Re{enie za prestanok na rabotniot odnos donesuva rabotovodniot organ, odnosno rabotodavecot.

4. Prestanok na rabotniot odnos so otkaz^len 109

Rabotniot odnos prestanuva so otkaz daden od strana na rabotnikot ili rabotodavecot, pod uslovite utvrdeni so zakon i kolektiven dogovor.

^len 110

Rabotniot odnos so otkaz od strana na rabotnikot prestanuva ako pismeno izjavi deka saka da mu prestane rabotniot odnos. Otkazniot rok od stav 1 na ovoj ~len trae najmalku 30 dena od denot na podnesuvaweto na baraweto za otkaz, ako so rabotodavecot ne se spogodat poinaku.

^len 111

Rabotniot odnos na rabotnikot so otkaz od strana na rabotodavecot prestanuva ako rabotnikot e nesposoben da gi izvr{uva rabotnite zada~i utvrdeni so zakon, kolektiven dogovor i dogovor za rabota ili ako ja kr{i rabotnata disciplina i rabotniot red.

^len 112

Rabotniot odnos na rabotnikot ne mo`e da mu prestane so otkaz od strana na rabotodavecot ako ne postoi opravdana pri~ina vrzana za negovoto odnesuvawe ili ako pri~inata ne e zasnovana na potrebite na funkcioniraweto na rabotodavecot.

^len 113

Opravdani pri~ini za prestanok na rabotniot odnos na rabotnikot so otkaz od strana na rabotodavecot ne pretstavuvaat: 1) ~lenstvo vo sindikat ili u~estvo vo sindikalni aktivnosti vo soglasnost so zakon ili kolektiven dogovor;

2) podnesuvawe na `alba ili u~estvo vo postapka protiv rabotodavecot vo vrska so kr{ewe na zakon ili drug propis ili zaradi obra}awe na dr`aven organ na vlast;

3) otsustvo od rabota za vreme na porodilno otsustvo;

4) odobreno boleduvawe;

5) koristewe na odobreno otsustvo od rabota i godi{en odmor;

6) otslu`uvawe ili doslu`uvawe na voen rok ili voena ve`ba;

7) stru~no usovr{uvawe za potrebite na rabotodavecot i

8) drugi slu~ai na miruvawe na rabotniot odnos utvrdeni so zakon.

 

^len 114

Rabotniot odnos na rabotnikot mo`e da mu prestane so otkaz od strana na rabotodavecot ako na rabotnikot mu se obezbedeni potrebnite uslovi za rabota i mu se dadeni soodvetni upatstva, nasoki ili pismeno predupreduvawe vo vrska so rabotata od rabotodavecot deka ne e zadovolen od na~inot na izvr{uvaweto na rabotnite obvrski i ako po istekot na rokot od 30 dena od denot na dadenite upatstva, nasoki i predupreduvawa, rabotnikot ne go podobri svoeto rabotewe.

^len 115

Rabotniot odnos na rabotnikot mu prestanuva so otkaz od strana na rabotodavecot poradi kr{ewe na rabotnata disciplina ili neispolnuvawe na obvrskite utvrdeni so zakon, kolektiven dogovor i dogovor za rabota osobeno ako:

1) ne gi po~ituva redot i disciplinata spored pravilata propi{ani od strana na rabotodavecot;

2) ne gi izvr{uva ili nesovesno i nenavremeno gi izvr{uva rabotnite obvrski;

3) ne se pridr`uva na propisite {to va`at za vr{ewe na rabotite na rabotnoto mesto;

4) ne se pridr`uva na rasporedot i koristeweto na rabotnoto vreme;

5) ne pobara otsustvo ili navremeno ne go izvesti rabotodavecot za otsustvoto od rabota;

6) poradi bolest ili opravdani pri~ini otsustvuva od rabota, a za toa vo rok od 24 ~asa ne se izvesti rabotodavecot;

7) so sredstvata za rabota ne postapuva sovesno ili vo soglasnost so tehni~kite upatstva za rabota;

8) nastane {teta ili gre{ka vo raboteweto ili zaguba, a za toa vedna{ ne go izvesti rabotodavecot;

9) ne gi upotrebuva propisno ili ne gi odr`uva sredstvata i opremata za za{tita pri rabota i

10)nezakonito ili neovlasteno gi koristi sredstvata na rabotodavecot.

So zakon i so kolektiven dogovor mo`e da se utvrdat i drugi slu~ai na kr{ewe na rabotniot red i disciplina i na rabotnite obvrski.

^len 116

Vo zavisnost od stepenot na odgovornosta na rabotnikot, uslovite pod koi e napravena povredata na rabotnite obvrski, porane{nata rabota i odnesuvawe na rabotnikot, te`inata na povredata i nejzinite posledici, rabotodavecot mo`e otkazot na rabotnikot da go zameni so pari~na kazna, koja ne mo`e da bide pogolema od 15% od mese~na plata na rabotnikot, vo traewe od eden do {est meseci.

^len 117

Otkazot za prestanok na rabotniot odnos na rabotnikot od strana na rabotodavecot se dava vo pismena forma.

Rabotodavecot na barawe na rabotnikot e dol`en da dade pismeno obrazlo`enie za pri~inite za davawe na otkazot.

^len 118

Odluka za prestanok na rabotniot odnos na rakovodni rabotnici so otkaz, na predlog na rabotovodniot organ, donesuva organot na upravuvawe, odnosno rabotodavecot.

^len 119

Rabotovodniot organ koj ne povtorno izbran ili e razre{en od toa rabotno mesto i poradi toa mu prestanuva rabotniot odnos ima pravo na otkazen rok soglasno so odredbite na ovoj zakon.

^len 120

Za prestanok na rabotniot odnos so otkaz na rabotnik so nad 25 godini raboten sta` ili so najmalku 20 godini neprekinata rabota kaj ist rabotodavec odlu~uva organot na upravuvawe.

^len 121

Otkazniot rok ne mo`e da bide pokratok od 30 dena nitu podolg od tri meseci vo zavisnost od dol`inata na rabotniot sta` i pri~inite za otkaz, soglasno so kolektivniot dogovor.

Za vreme na traewe na otkazniot rok rabotnikot ima prava i obvrski od raboten odnos.

 

 

^len 121-a

Rabotniot odnos na rabotnikot mu prestanuva bez otkazen rok vo slu~ite na kr{ewe na rabotniot red i disciplina ili neispolnuvawe na rabotnite obvrski utvrdeni so ovoj ili drug zakon, kolektiven dogovor i dogovor za rabota, a osobeno ako:

1) neopravdano izostane od rabota tri posledovatelni rabotni dena ili pet rabotni dena so prekin vo tekot na edna godina;

2) go zloupotrebi boleduvaweto;

3) ne se pridr`uva kon propisite za za{tita od bolest, za{tita pri rabota, po`ar, eksplozija, {tetno dejstvuvawe na otrovi i drugi opasni materii i gi povreduva propisite za za{tita na `ivotnata sredina;

4) vnesuva, upotrebuva ili e pod dejstvo na alkohol i na narkoti~ni sredstva;

5) stori kra`ba ili vo vrska so rabotata namerno ili od krajno nevnimanie }e predizvika {teta na rabotodavecot;

6) go zloupotrebi ili pre~ekori dadenoto ovlastuvawe i

7) odade delovna, slu`bena ili dr`avna tajna.

So zakon i kolektiven dogovor mo`e da se utvrdat i drugi slu~ai na kr{ewe na rabotniot red i disciplina i na rabotnite obvrski.

^len 121-b

Po isku~ok od ~len 121-a od ovoj zakon do donesuvaweto na odluka za otkaz, so pismen nalog na ovlastenoto lice kaj rabotodavecot, rabotnikot se otstranuva od rabotnoto mesto ili od kaj rabotodavecot ako: 1) neposredno se zagrozuva `ivotot ili zdravjeto na rabotnicite ili drugi lica ili se o{tetuvaat sredstva od pogolema vrednost;

2) prisustvoto na rabota i ponatamo{na rabota kaj rabotodavecot {tetno }e se odrazuva vrz raboteweto na rabotodavecot;

3) go osuetuva ili onevozmo`uva utvrduvaweto na odgovornosta za povreda na rabotnite obvrski i

4) koga protiv nego e pokrenata krivi~na postapka za krivi~no delo storeno na rabota ili vo vrska so rabotata.

^len 121-v

Prigovorot protiv prestanok na rabotniot odnos, odnosno protiv otstranuvaweto od rabotnoto mesto ili od kaj rabotodavecot, vo smisla na ~lenovite 121-a i 121-b neja zadr`uva od izvr{uvawe, odlukata za otkaz, odnosno pismeniot nalog.

^len 122

Za vreme na otkazniot rok, rabotodavecot e dol`en da mu ovozmo`i na rabotnikot otsustvo od rabota zaradi barawe na novo vrabotuvawe, vo soglasnost so kolektivniot dogovor.

Za vreme na otsustvo od rabota od stav 1 na ovoj ~len rabotnikot ima pravo na nadomest na plata, soglasno na kolektiven dogovor.

 

^len 123

Protiv otkazot za prestanok na rabotniot odnos rabotnikot ima pravo na prigovor do organot na upravuvawe, odnosno rabotodavecot.

Prigovorot se podnesuva vo rok od osum dena od denot na dobivawe na otkazot. Odluka za prigovorot se podnesuva vo rok od 15 dena od denot na podnesuvaweto na prigovorot.

Rabotnikot koj ne e zadovolen so odlukata donesena po prigovorot ima pravo da povede spor pred nadle`niot sud.

^len 124

Ako po barawe na rabotnikot sudot utvrdi deka prestanokot na rabotniot odnos e nezakonit, }e go poni{ti re{enieto za otkaz i }e go zadol`i rabotodavecot da go vrati rabotnikot na rabotno mesto soodvetno na negovata stru~na podgotovka i da mu gi obezbedi i drugite prava od raboten odnos.

5. Prestanok na raboten odnos so otkaz poradi ekonomski, tehnolo{ki, strukturalni ili sli~ni promeni

^len 125

Na rabotnikot mo`e da mu prestane rabotniot odnos so otkaz poradi ekonomski, tehnolo{ki, strukturalni ili sli~ni promeni vo slu~aj koga rabotodavecot ima namera da vovede pogolemi promeni vo proizvodstvoto, programata, reorganizacijata, strukturata i tehnologijata, a koi }e predizvikaat potreba od namaluvawe na brojot na rabotnicite.

^len 126

Rabotodavecot pred da vovede promeni vo smisla na ~len 125 od ovoj zakon, dol`en e prethodno da gi informira rabotnicite i Sindikatot za vidot na promenite i nivnite posledici od prestanok na rabotniot odnos na rabotnicite, brojot i strukturata na rabotnicite na koi }e im prestane rabotnio odnos, merkite {to }e gi prezeme za spre~uvawe i ubla`uvawe i posledicite od takvite promeni i pravata na rabotnicite {to }e gi obezbedi.

^len 127

Rabotodavecot e dol`en, rabotnicite na koi }e im prestane rabotniot odnos poradi ekonomski, tehnolo{ki, strukturalni i sli~ni promeni da gi izvesti eden mesec vo slu~aj na poedine~en prestanok na raboten odnos ili vo slu~aj na prestanok na pomal broj rabotnici, a tri meseci vo slu~aj na prestanok na rabotniot odnos na pove}e od 150 rabotnici ili 5% od vkupniot broj vraboteni vo pretprijatieto, pred prestanok na rabotniot odnos.

Rabotodavecot e dol`en vo rok od osum dena od denot na donesuvaweto na odlukata za prestanok na rabotniot odnos da ja izvesti slu`bata nadle`na za posreduvawe pri vrabotuvaweto za rabotnicite na koi }e im prestane rabotniot odnos, zaradi posreduvawe pri vrabotuvawe.

^len 128

Rabotodavecot prezema merki za ubla`uvawe na negativnite posledici od prestanokot na rabotniot odnos, a osobeno: da go ograni~i brojot na novi vrabotuvawa, da utvrdi namaluvawe na brojot na vrabotenite so cel da se ovozmo`i priroden odliv na rabotnata sila; vnatre{no rasporeduvawe na rabotnikot, ograni~uvawe na prekuvremenata rabota; skratuvawe na rabotnoto vreme; prekvalifikacija ili dokvalifikacija.

 

^len 129

Brojot i strukturata na rabotnicite na koi }e im prestane rabotniot odnos so otkaz poradi ekonomski, tehnolo{ki, strukturalni ili sli~ni promeni se utvrduva vrz osnova na kriteriumi utvrdeni so kolektiven dogovor pri {to se poa|a od potrebite za efikasno funkcionirawe na rabotata na rabotodavecot, stru~nata podgotovka i kvalifikacija, rabotnoto iskustvo, uspe{nosta na raboteweto, vidot i zna~eweto na rabotnoto mesto, rabotniot sta`, vozrasta i drugi kriteriumi utvrdeni vo kolektiven dogovor.

So kolektiven dogovor se utvrduvaat uslovite i kriteriumite za za{tita na invalidnite lica vo slu~aj na prestanok na rabotniot odnos so otkaz vo smisla na stav 1 od ovoj ~len.

 

^len 130

Na rabotnikot ne mo`e da mu prestane rabotniot odnos ako rabotodavecot ne mu obezbedi edno od slednive prava:

1) vrabotuvawe kaj drug rabotodavec bez oglasuvawe na rabotnoto mesto so prezemawe i sklu~uvawe na dogovor za rabota, na rabotno mesto koe odgovara na negovata stru~na podgotovka odnosno kvalifikacija;

2) stru~no osposobuvawe, prekvalifikacija ili dokvalifikacija za rabota kaj ist ili kaj drug rabotodavec i

3) ednokraten nadomest vo vid na ispratnica, vo visina od ednomese~na plata na rabotnikot za sekoi dve godini raboten sta`, a najmnogu 12 mese~ni plati, ostvarena vo prethodniot mesec od denot na prestanokot na rabotniot odnos na rabotnikot, {to se isplatuva so denot na prestanokot na rabotniot odnos.

^len 131

Iskoristenoto pravo na ispratnina rabotodavecot go evidentira vo rabotnata kni{ka. Rabotnikot koj ostvaril pravo na ispratnina dol`en e da se prijavi vo slu`bata nadle`na za posreduvawe pri vrabotuvawe.

 

 

^len 132

Rabotnikot koj ostvaril pravo na ispratnina ima pravo na pari~en nadomest i drugi prava po osnova na nevrabotenost.

^len 133

 

Rabotnikot na koj mu prestanal rabotniot odnos ima pravo na prioritet pri vrabotuvaweto kaj rabotodavecot dokolku vo periodot od dve godini rabotodavecot ima potreba od rabotnik so ista stru~na podgotovka.

GLAVA VIII

ZA[TITA NA PRAVATA NA RABOTNICITE

^len 134

Vo ostvaruvaweto na poedine~nite prava od rabotniot odnos, rabotnikot ima pravo da bara za{tita kaj rabotodavecot, pred nadle`niot sud, sindikatot, inspekciskite organi i drugi organi, vo soglasnost so zakon.

^len 135

Rabotnikot ima pravo da podnesuva barawe zaradi ostvaruvawe na svoite prava vo rabotniot odnos, kako i pravo na prigovor protiv odluka donesena vo vrska so negovite prava, obvrski i odgovornosti.

Barawata, odnosno prigovorot rabotnikot go podnesuva do organot utvrden so kolektiven dogovor, vo rok od 15 dena od denot na vra~uvaweto na odlukata so koja e povredeno negovoto pravo, odnosno od denot koga doznal za povredata na pravoto.

Podnesuvaweto na barawata od stav 1 na ovoj ~len go zadr`uva izvr{uvaweto na odlukata do donesuvaweto na kone~na odluka kaj rabotodavecot, osven vo slu~aite utvrdeni so zakon.

^len 136

Nadle`niot organ e dol`en da donese odluka vo rok od 15 dena od denot na podnesuvaweto na baraweto, odnosno prigovorot.

^len 137

Nadle`niot organ e dol`en, pred donesuvaweto na odlukata po baraweto, odnosno po prigovorot na rabotnikot, da pobara mislewe od sindikatot vo koj ~lenuva rabotnikot i zadil`itelno da go razgleduva i za nego da se izjasni, ako sindikatot dostavil mislewe.

Sindikatoto mo`e da u~estvuva vo postapkata pred nadle`niot organ koj odlu~uva za podnesenoto barawe odnosno prigovor na rabotnikot i po negovo barawe ili soglasnost, da go zastapuva vo ostvaruvaweto na negovoto pravo.

 

^len 138

Rabotnikot koj ne e zadovolen so kone~nata odluka na nadle`niot organ ili ako toj organ ne donese odluka vo rok od 15 dena od denot na podnesuvaweto na baraweto, odnosno na prigovorot, ima pravo vo naredniot rok od 15 dena da bara za{tita na svoite prava pred nadle`niot sud.

Za{titata na pravata pred nadle`niot sud rabotnikot ne mo`e da bara ako predhodno ne baral za{tita na pravata pred nadle`niot organ kaj rabotodavecot, osven pravoto na pari~no pobaruvawe,

Rabotodavecot e dol`en pravosilnata odluka na sudot donesena vo postapkata za za{tita na pravata na rabotnikot da ja izvr{i vedna{, a najdocna vo rok od osum dena od denot na dostavuvaweto, ako sudot ne opredelil drug rok.

GLAVA IX

INSPEKCISKI NADZOR VO OBLASTA NA RABOTNITE ODNOSI

^len 139

Nadzorot nad primenata na zakonite i na drugite propisi za rabotnite odnosi i vrabotuvaweto i kolektivnite dogovori i dogovorite za rabota so koi se ureduvaat pravata, obvrskite i odgovornostite na rabotnikot od rabotnite odnosi, vr{i organ na dr`avnata uprava nadle`en za rabotata na inspekcijata na trudot.

Rabotite na inspekciskiot nadzor gi vr{i inspektorot na trudot.

^len 140

Zaradi ostvaruvawe za{tita na svoite prava od raboten odnos, rabotnikot ima pravo da se obrati do inspektorot na trudot.

Inspektorot na trudot e dol`en da postapi po baraweto na rabotnikot i da go izvesti za utvrdenata sostojba, so pouka kako da ja ostvari za{titata na svoeto pravo.

 

^len 141

Ako inspektorot na trudot utvrdi povreda na zakonot, drug propis, kolektiven dogovor i dogovor za rabota nad ~ija primena vr{i inspekciski nadzor, so re{enie }e naredi vo opredelen rok da se otstranat utvrdenite nepravilnosti i nedostatoci.

Ako rabotodavecot ne postapi po naredbata, inspektorot poveduva postapka pred nadle`niot sud.

^len 142

Ako inspektorot na trudot utvrdi deka so kone~na odluka na nadle`en organ e povredeno pravo na rabotnikot, a rabotnikot povel raboten spor pred nadle`niot sud, po barawe na rabotnikot, inspektorot na trud so re{enie }e ja odlo`i od izvr{uvawe kone~nata odluka, do pravosilnosta na odlukata na sudot.

^len 143

Inspektorot na trudot so re{enie }e ja zabrani rabotata vo rabotnata prostorija na rabotoadavecot ako: 1) zatekne da raboti lice so koe ne zasnoval raboten odnos vo soglasnost so zakonot i kolektivniot dogovor i

2) rabotnikot ne zdravstveno, penzisko i invalidsko osiguren po osnova na raboten odnos, odnosno ne se plateni pridonesite.

Zabranata na rabota od stav 1 na ovoj ~len trae 90 dena do denot na vra~uvaweto na re{enieto.

^len 144

Protiv re{enieto na inspektorot na trudot od ~lenovite 141 stav 1 i 143 na ovoj zakon mo`e da se izjavi `alba do funkcionerot na organot na dr`avnata uprava nadle`en za rabotite na trudot vo rok od osum dena od denot na priemot na re{enieto.

@albata go odle`uva izvr{uvaweto na re{enieto, osven vo slu~aite od ~lenovite 141 stav 1 i 143 na ovoj zakon.

GLAVA X KAZNENI ODREDBI ^len 145

So pari~na kazna od 8 do 20 plati od prose~nata plata vo Republikata isplatena vo posledniot mesec objavena od Republi~kiot zavod za statistika (vo natamo{niot tekst: plati) }e se kazni za prekr{ok rabotodavecot ako:

1) zasnova raboten odnos so lice koe ne gi ispolnuva op{tite i posebnite uslovi za rabota (~len 7);

2) ne e sklu~en dogovor za rabota me|u rabotnikot i rabotodavecot, odnosno dogovorot za rabota ne e sklu~en vo pismena forma po kone~nosta na odlukata za izbor i ne e zasnovan vo slu`bata nadle`na za posreduvawe pri vrabotuvaweto ili ako dogovorot za rabota ne go ~uva vo rabotnite prostorii (~len 14);

3) rabotnikot stapi na rabota pred da sklu~i zaveren dogovor za rabota (~len 15 stav 1);

4) na rabotnikot mu naredi da raboti so podolgo rabotno vreme od rabotnoto vreme opredeleno so zakonot (~lenovi 30, 32 stav 5 i stav 1);

5) ne gi po~ituva propisite za rasporedot, po~etokot i zavr{etokot na rabotnoto vreme vo oblastite i dejnostite od ovoj zakon (~len 39);

6) na rabotnikot ne mu obezbedi odmor vo tekot na dnevnata rabota, odmor me|u dva posledovatelni rabotni dena, nedelen i godi{en odmor, vo soglasnost so ovoj zakon (~lenovi 40, 41, 42 i 43);

7) na rabotnikot koj ja prekinal rabotata poradi zaminuvawe na otslu`uvawe ili doslu`uvawe na voeniot rok, na rabotnikot i negoviot bra~en drugar koj e upaten na rabota vo stranstvo ili na rabotnik koj e imenuvan ili izbran na dr`avna ili javna funkcija, mu go skrati pravoto da se vrati na rabota (~lenovi 52, 53 i 54);

8) ne obezbedi za{tita na rabotnicite pri rabota i za{tita na zdravjeto na gra|anite vo soglasnost so odredbite na zakon i drugi propisi (~lenovi 55, 56 i 57);

9) ne obezbedi posebna za{tita na rabotni~ka i rabotnik pomladi od 18 godini vozrast (~lenovi od 58 do 67);

10) ne go rasporedi invalidot na trudot na soodvetno rabotno mesto (~len 68);

11) na rabotnikot ne mu obezbedi plata i nadomest na plata vo soglasnost so odredbite na ovoj zakon i kolektiven dogovor (~lenovi od 69 do 74);

12) na sindikatoto ne mu sozdade uslovi za negovata aktivnost (~len 82) i

13) na rabotnikot mu donese odluka za prestanok n arabotniot odnos so otkaz sprotivna na odredbite od ovoj zakon (~lenovi od 109 do 133).

Za dejstvijata od stav 1 na ovoj ~len }e se kazni za prekr{ok i odgovornoto lice kaj rabotodavecot so pari~na kazna od pet do deset plati.

^len 146

So kazna od 6 do 18 plati }e se kazni za prekr{ok rabotodavecot ako:

1) potrebite od rabotnici, uslovite {to treba da gi ispolnuva rabotnikot i rokot vo koj }e se izvr{i izborot, ne gi oglasi javno (~len 9 stav 2);

2) na slu`bata nadle`na za posreduvawe pri vrabotuvaweto ne gi prijavi potrebite od rabotnici i uslovite {to treba da gi ispolnuva rabotnikot (~len 9 stavovi 1 i 2);

3) izborot e izvr{en pred istekot na rokot na traeweto na javniot oglas, izborot e izvr{en sprotivno na zakonot i aktite na rabotodavecot, odlukata za izvr{eniot izbor ne e dostavena na kandidatite vo rok od osum dena od denot na nejzinoto donesuvawe (~lenovi 9 stav 4 i 11 stavovi 1 i 2);

4) rabotnata kni{ka ne se ~uva vo rabotnite prostorii na rabotodavecot za vreme dodeka trae rabotniot odnos, vo nea pri prestanuvawe na rabotniot odnos ne se vnese vremeto na prestanok na rabotniot odnos ili vo rok od tri dena od prestanokot na rabotniot odnos ne mu ja vrati na rabotnikot rabotnata kni{ka (~len 20);

5) na rabotnikot koj zasnoval raboten odnos na opredeleno vreme mu gi skrati pravata koi mu pripa|aat spored ovoj zakon (~len 23 stav 2);

6) rabotnikot go rasporedi sprotivno na odredbite na ovoj zakon (~lenovi od 27 do 29);

7) odobrenoto boleduvawe mu go presmeta vo godi{niot odmor (~len 47 stav 1);

8) ne vodi evidencija na platite, nadomestocite i na isplatenite pridonesi na rabotnicite i ako evidencijata na platite, nadomestocite i pridonesite ne ja ~uva vo rabotnite prostorii (~len 75);

9) vo opredelen rok ne izvr{i pravosilna sudska odluka donesena vo postapka za za{tita na pravata na rabotnikot od raboten odnos (~len 138 stav 3) i

10) ne go sprovede donesenoto re{enie ili ne gi otstrani utvrdenite nedostatoci (~lenovi 141 stav 1, 142 i 143).

Za dejstvijata od stav 1 na ovoj ~len }e se kazni za prekr{ok i odgovornoto lice kaj rabotodavecot so pari~na kazna od pet do deset plati.

GLAVA XI

PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI

^len 147

Kolektivnite dogovori se sklu~uvaat, odnosno usoglasuvaat vo rok od tri meseci od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

^len 148

So denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon prestanuvaat da va`at Zakonot za rabotnite odnosi ("Slu`ben vesnik na SRM" broj 20/90, 27/90, 10/91 i "Slu`ben vesnik na RM" broj 18/92 i 12/93) i Zakonot za osnovnite prava od rabotniot odnos ("Slu`ben list na SFRJ" broj 60/89 i 42/90).

^len 149

Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".