-
ZAKON
ZA ODBRANA
GLAVA
OSNOVNA ODREDBA
^len1
Odbranata na Republikata se organzira kako sistem za odbrana na nezavisnosta i teritorijalnnot integritet na Republika Makedonija (vo natamo{niot tekst: Republika).
Odbranata na Republikata ja ostvaruvaat gra|anite, organite na dr`avnata vlast i vooru`enite sili kako armija na Republika Makedonija (vo natamoa{kot tekst: armija).
Pretprijatijata i javnite ustanovi i slu`bi i lokalnata samouprava mo`at da izvr{uvaat opredeleni zada~i vo oblasta na odbranata.
GLAVA
IIPRAVA I DOL@NOSTI NA GRA\ANITE VO
ODBRANATA
^len 2
Vo odbranata ka Republikata gra|anite gi imaat slednive prava i dol`nosti:
1) da izvr{uvaat voena obvrska;
2) da u~estvuvaat vo civilnata zai{tita;
3) da izvr{uvaat rabotna obvrska i
4) da izvr{uvaat materijalna obvrska.
1. Izvr{uvawe na voenata obvrska
^len 3
Voenata obvrska na |ra|anite e op{ta.
Na voena obvrska podle`at site gra|ani na Republikata od ma{ki pol na vozrzst sd 17 do 55 godini `ivot.
Po isklu~ok od stav 2 na ovoj ~len, `enite mo`ata da slu`at vo rezerven sostav.
^len 4
Voenata obvrska ka gragankte se sostoi ad:
1) regrutna obvrska;
2) obvrska ka slu`ewe na voen rok i
3) obvrska na slu`we vo rezerven sostav.
^len 5
Na voeniot obvrznik mu prestanuva voenata obvrska :
1) koga }e napolni 55 godini `ivot i
2) ako e ocenet za trajno nesposoben za vosna
slu`ba.
^len 6
Voeniot obvrznih stanuva voeno lice so stapuvaweto, a prestanuva da bide voeno lice so otpu{taweto od armijata.
Voeniot obvrznik ima status na voeno lice i koga se javuva na pokana od nadle`en organ na dr`avnata uprava zaradi izvr{uvawe na voenata obvrska od poa|a-weto do vra}aweto vo stanot.
^len 7
Slu`eweto na voeniot rok trae devet meseci.
Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len, vojnicite koi od verski ubeduvawa ne sakaat da primat i nosat oru`je, voen rok slu`at 14 meseci.
^len 8
Obvrskata za slu`ewe na voen rok i za slu`ewe vo rezerven sostav se izvr{uva vo armijata.
2. U~estvo vo civilnata za{tita
^len 9
Dol`nosta na graganite za u~estvo vo civilnata za{tita se sostoi od izvr{uvawe na zada~i vo za{titata i spasuvaweto na naselenieto i materijalnite dobra od voeni razurnuvawa i posledicite predizvikani od niv i drugi opasnosti od voeni dejstva i elementarni nepogodi i drugi nesre}i vo voena sostojba.
Dol`nosta na gra|anite od stav 1 na ovoj ~len se ostvaruva vo silite na civilnata za{tita.
^len 10
Dol`nost za u~estvo vo silite na civilnata za{tita vo voena sostojba imaat site gra|ani od napolneti 17 godini `ivot do napolneti 60 godini `ivot za ma`i, odnosno 55 godini `nvot za `eni.
Od dol`nost za u~estvo vo silite na civilnata za{tita se osloboduvaat bremeni `eni, majki i samohrani roditeli i starateli koi kmaat ili se gri`at za dete do sedum godiki, odnosno dve i pove}e deca do deset godini, kako i voenite obvrznici koi imaat raspored vo armijata.
3. Kzark^^va^s ia rabotka obzrsEa
^lenN
Dolknost za kzvr{uva;^ na rabotnata obvrska imaat site rabotosposobni gragaki od napolnetn 15 godhki `ivot do napolneti 65 gokini `kvot za ^;a`i, odnosno 60 godink ha{ot za `eni.
Dolh`osta za izvrituvznJe na rabotkata obrrskg se ostsar^a s,g~lQ vo voena sostojba.
Uslov^tte, ka~inot k sremeto ka trgen=eto ka zada~kte za koi se vove^-va rabotnata obvrska se uredugaat so urecba {to ja danesuva Vladata na Repu-bd{:g Makedonkja (vo natamo{niot tekst: Vpaka).
^en 12
Vo soena. sostojba za pot^^b^gtg 1,g ar^kj^ta k za spr-oreduvat^e ka huiakntarE:te a1ggk5ks-gti 1- zadg^a;, gr?Jg;;!{te se dol^^i po bgra^g ka MJsi1Ster-gtvoto za odbrakg da mu davagt prgvozkk, prkk-^-~nr, tovarki k sp^c~!^^i vozkla i zapre`sn n toparek ^,ob^-go^^.
^'elov^gge za davan>e na vozb^ata i ^obitokot oh stav 1 ka ovoj ~len, vidot i kzdomestokot za kpvnoto ko?!;.~^gae, se ^gd^taat so uredba NJTO ja dong^.1,g. Vladata.
Do."1^o"t za dzvan>e srerstzatv k ^ob~tokot OE ~le" 12 na ovoj zakon imggt i stran^` dr`avjan;: koi postojako `ikeat ka terktorkjata ka Re^blpkg-tg..
GL.^BA 111
NADLE@NOSGI NA ORGArtTE NA DR;^^NL-TA ^J1AST
&) Sobr?g'is Ba 7'eg^^.s:?.~s ^-^k 14
Vo ostvar^an>ets na o^Sranata OJbrgnketo na Rspublikata:
1) vr{i nadzor vrz ostvaru^^n^to na ng-vle`no-stkte na Vladata vo odbranata k ja sledi podgotvenosta za odbrana na Republkkata; .
2) utvrduva postoen>e na nepo^edka voeka opa-snoetod napad vrz Republikata;
Z^proglasuva nastanuvznJS va voena sostojba koga Republikata e napadnata ili i e objavena vojna;
4) pro^las^'va prestanuvan^ na voekata sostojba;
5) odlu~uva za visinata na sredstvata za potrebite na odbranata i
6) donesuva republi~ki b>t)et za voena sostojba.
b) Pretsedatsl va Rezublikvta ^len 15
Vo ostvaruvan^to na oDbranzta pretsedatslot ka
Regublikata:
1) donesuva strategija za odbraka na Republikata;
2) donesuvz. plan za odbrana na Republkkata;
3) donesuva sdluka za utBrduva'Be na merkgte k a
pripravnost; 4) progp1{ug.a orgak^^acnja k (^zrmacg^a na a?m:;JZ-
ta;
5) donesl^va dokumek-{ za razvoj na ar^p'jata;
6) od^-~uva za oprek1uvap>e i osposobuvEN>e ga
armijata;
7) donesuva dokumenta za upotreba na armgjata;
8) gp opredeluva merk^te za zgolem^a^e na borbe-nata gotovnost na armijata;
9) nareduva spravs^vaae na merki za pr^prav-nost^
10) nareduva mobklkzacija na armkjata;
11) nareduva upotreba na armkjata;
12) kareduva upotreba na polickjata za izkra^uvg-n>e na borbeni zada~i vo voena sostojba;
13) kareduva evakuacija na naselenieto;
14) progpppuva na~in na komanduvakd vo armjata;
15) dokesuva odluka za izveduvan^ ka ve`boz;a; ak^znosti;
16) postavka stare{^a'k na formadns:` M?~g^ generalk i ^apreduva i razrei^tha gaaera-ti;
17) donesuva pravila i drugi aktk ptgo se odn^'-vaat na vooru`enata borba, mobnlkzacijata, sbukata. k upotrebata na armkjata, vnatre{knot red, DOS[J^-N^KZ-tz i odnoskte vo vr{eaeto na vognatg slu`be vz armijata i
18) dodeluva odli^^•zan>a i priznannjz za sgtg^re-kk rezu^tatp od oblasta ka odbranata.
Vo vr111ek>eto na rsbotnte od sta5 1 ga Q"oj ~le:; prgtseratelst na Republkkgta donesusa sdt^^:, k^red-bn i drugi aktn.
v) Vlada EZ Re^Sll^ta ^len 16
Vo ostvaruBan>eto na odbransta Vladata gi i1.;a
slednive kadle`nosti: 1) prg^gga orluka za kkinata na sredstvata za
potrebite ka odbrakata;
2) predlaga republi~kk b^et za vogka sostojba;
3) to utvrduva predlogot na planot za odbrana na
Republikata; 4) donesuva uredbi za:
- sproveduvan>e na merkkte na prkpravnost;
- plankranve, o-rga11nziran>e k razvoj ka proizvod-
stvo i proiet na vooruhuvzn»e k Eoeka oprema; - obez5eduva1{>e rezervi za potrebite ka sd5raiata
vo slu~aj na voeka sostojba; - ^•TBrduv?N»e krkterkumk za kau~ko-istra`uEa~ka
rabota od oblaeta na odbranata;
- vodece evidencnja va voennte obvrznkqi;
- kriteriukk za eva^acija na kaselenketo;
- kriteriumi za zasolnuvan»v ka naselenieto;
- krkteriumi za obu~uvaae za odbrana;
- kriterkukite i merkkte za za{tita na tajnoeta
ka podatocige od zna~eae za odbranata; - elementite na protkvelektronsko obezbeduvai»e
n kriptoza{tkta na preiosot na tajnite podatoci od
oblaeta na odbranata; - na~inot na koristvn»e na podatocite i iiforma-
ciite {to se obrabotuvaat so avtomatiziraniot informacionen sistem vo oblaeta na odbranata;
15 fsvruart 1992
SLU@BW VESNIK NA REPUBJ[KA MAKEDONCJA
Br.8-Str. 87
- utvrduvake krnternumi za opremuvan>e na orga-
nite ia dr`avnata vlast za rabota vo voena sostojba; — visinata va nadomesgoqite na gra^anite povnka-
ni zaradi vzvr{uvake na pravata i dol`vostkge od
oblasta na odbranata i - ureduvan»e na teritorijata za potrebite na
odbranata i
5)donesuva odluki za: - metodologija za sproveduvan»e na podgotovkite
za odbrana; - formiran»e na edinnci i {tabovi na civilnata
za{tita;
- anga`iran>e pa edivicite na 1{ivilnata za{tnta;
- formiran»e va centar za obuka za odbrana;
- u~estvo na ve`bovni aktivnosti na organite ia
dr`avnata uprava, pretprijatn)ata ijavnite ustanovi i
slu`bi i - opredeluvap>e na objektite i zonite od posebno
zva~en1e za odbranata.
• Mvvisterstvo ze odbrava , ^len 17
Vo ostvaruvap>eto na odbranata Ministerstvoto za odbrana:
1) podgotEuva strategi)a na odbranata;
2) vr{i procena ia mo`nite voeni i drugi opasio-sti so koi se zagrozuva suverenitetog, samostojnoeta i teritorijalniot integritet i zatrozenosta i pozred-livosta na teritorijata od elementarni nepogodi i drugi nesre^i;
3) go s-tedi organiznran>eto i podgotvuvan»eto na sistemot na odbranata i predlaga merki za negov razvoj i usovr{uvan»e;
4) izrabotuva plan za odbrana va Republikata;
5) go organizira prenesuvaneto na merkite na pripravnost i go sledi nivnoto sproveduvaae;
6) gi sogleduva potrebite za razvej i gi realiznra sredstvata nameneti za odbrana;
7) se gri`i za obezbeduvaav rezervi za potrebite na odbravata vo slu~aj na voena sostojba;
8) go plavira razvojot na armijata;
9) go ostvaruva komanduvav>eto so armijata;
10) organizira i sproveduva merki na bezbedkost na armijata;
II) vrhpi popolnuvan>e i sproveduva mobilizacija na armijata;
12) «r{i kontrola i ocena na borbenata gotovnost na armijata;
13) obezbsduva proizvodstvo za potrebite na armi-jata;
14) organvzira i sproveduva materijalno i finan-si(`o rabogeke vo armqata;
15) vr{i stru~vi i upravni rabotn vo vrska so nzgradbata va voeni i drugi objektn od posebno zna~e-n>e za odbravata i izqradbata va investiqiovige objek-ti za potrebite na armijata;
16) organvzira i izveduva ve`bovii i drugn aktivnosti;
17) organizira i go sproveduva ureduvan»eto na teritornjata za potrebite na odbranata;
18) vr{i opremuvaae na organite na dr`avnata vlast za rabota vo voena sostojba;
19) organizira i podgotvuva civilna za{tita;
20) vr{i popolnuvan>e na ednnicite i {tabovite na civilnata za{tita {to gi formira Republikata;
21) organizira otkrnvan»e i uni{tuvan»e na neeks-plodirani ubistveni sredstva;
22) organizira i podgotvuva vrski za rakovodep»e za potrebngge na organite na dr`avnata vlast;
23) go organvzira i obezbeduva funkcnoiiraieto na avFomatkznrannot vnformaqionen sistem vo oblasta va odbravata;
24) organgavra i podgotvuva nabl>uduva&e i nzve-stuvake za potrebvte na odbraaata;
25) organnzira i sproveduva obuka za odbrana;
26) organizira funkqioniragm ia centarot za obuka za odbrana;
27) vzrabotuva nastavvi planovi i programi za obuka za odbrana;
28) gi planira potrebite i go organiznra osposo-buvaaeto na stru~nite kadri za potrebite na odbranata;
29) go sledi ostzaruvan»eto na za{tntata ia tajno-sta na podatocits od zna~eae za odbranata;
30) p-^anira, organizira i sproveduva kriptoza{-tnta na tajnige podatoci od oblasga na odbranata;
31) organizira vau~no-istra`uva~ka rabota za potrebite na odbranata;
32) vr{i nadzor vrz sproveduvan>sto na ovoj zakon i drugnte propisi od oblasta na odbranata;
33) gi vr{i upravnite i stru~nite raboti vo ostvaruvgn>eto va pravata i dol`nostnte na gra^ankte vo oblzsta nz odbranata;
34) orgaaizira va}"~na i nau~no-tehni~ka sorabot-ka od oblastg na odbranata so instktucii nadvor od Republikata;
35) orgaiiznra k ostvaruva megunarodna sorabotka vo oblasta na odbranata;
36) izrabotuva stru~ki ^atstva od oblasta na odbranata i
37) vo voena sostojba vr{n {tabni raboti za pretsedatelot na Republikata vo vrska so ostvaruva-n»eto na negovnte nadle`nosti od oblasta na odbraiata utvrdeni so Ustavot k so zakon.
g) Drhavva uprava
^len 18
MinisteretBata i drugite organi i organizacgt na upravata vo ostvaruvan»eto na odbranata na Republikata se podtotBuvaat za ostvaruvan»e na invnata funk-cija vo voena sostojba i u~estvuvaat vo izrabotkata na planot za odbrana na Republikata.
GLAVA IV
ARMIJA NA REPUBLIKATA 1. Zaedvn~ka odredbv
^len 19
Armijata e vooru`ena sila na site gra^ani na Republikata. Armnjata ima postojan i rezerven sostav.
^lei2S
Armijata se podgotvuva i osposobuva za vode1BS vooru`ena borba i borbeni i drugi dejstva vo voena sostojba.
^len 21
Armijzta se organizira i podgotvuva vo mir zara-di ostvaruvan»e na svojata ustavva funkcija za odbrana na Republikata.
^len 22
Armijata se sostoi od vidovi, rodovi i slu`bi. Vidovite se: kopnena vojska, voeno vozduhoplov-stvo i protivvozdu{na odbrana.
Str.88-Br.8
SLU@BEN VEO[K NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
15 fsvruari 1992
Vidovige ee sostojat od rodovi i sluhbi. Pretsedatelot na Republnhata ga opredeluva ro-dovite i slu`bite vo armijata, a ministerot za odbra-na nivnata namena i spe{calnost.
^len 23
Vo voena sostojba policijata mo`e da bide upotre-bena za izvri1uvan»e na borbeni zada~i kako sostaven del na armijata.
2. KomavduvavhS vo armvjata ^len 24
Komanduvan»eto vo armijata se zasnova vrz ednn-stvoto vo komanduvan»eto pri upotrebata na SIJ[TS i sredstvata,ednostare{instvo i obvrskata za izvr{u-van1e. na odluknte i naredbite na pretpostareniot stare{ina.
Naredbite na pretpostaveniot stare{ina vo ar-mijata ne se izvr{uvaat ako nivnoto izvr{uvaae pretstavuva krivi~no delo.
3. PopoJ[uvake va armqata ^len 25
Armigjata se popolnuva so obvrznici i so materi-jalni sredstva, spored organizacija i formacija na armijata.
^len 26
Popolnuvaaeto na postojaniot sostav na armijata se vr{i so regr^ti, vojnici po dogovor, voeni starek{-ni i gra^anski lica na slu`ba vo armijata.
Popolnuvan^to na rezervniot sostav na armijata se vr{i so voeni obvrznici vo rezerva.
Popolkuvan»eto pa rezgrvniot sostav na armijata so materijalni sredstva vo roena sostojba se vr{i i so sredstva opfatek;: so materIJalna obvrska na gragaki-te, s^orsd ^o^"..^^7G,p•e. za razzoJ kg armijata.
^len 27
Vo soglastst so do^^.tenpggs za raznoj ka srkgja-ta i so aktkte na preteedatelot na Repu5J:1^:at?, M1zs^sterot za s^brakg:
1) donesuEg akt;: za regr}Tt^a:„5 k popolnuvgae na postaj^kpot sostav 1:a armijata so regr^g;:;
2) gi ^ttr^-aa m-tl-tgta koi se papolnuvgtg so ^Q\k•^t^~. po ^ogozOr ;: s','J"^g"gg dogs^ork so nps;
3) donesuEZ ?:ggi za {ks^sake, ^rskzvgd^J^NpS k ^•:^^pre;:^'Eap^ g.? sos:^; stargiig:-^';
4) er{i pspolg^^a!^ na ar^ijata;
5) donesuva ^-patstva n drugn p^og`si vo vrska so ezkdekcnjata, r?GrJTKra~>eto k EOPol^tag-Jeto. na ar-^';;jata;
b) postai^'Eg', una"red\'Bg k razre{uga st^re{pn~ do formac^sko mesto gengr^ i
~>) vr{i i krugi rabota vo vrska so popolnuvap»eto na vooru`snite S1ki.
4. Nripravaogt v mobvlvzacaja va arncata
^len2&
Pripravnost na grmnjata opfaga prezemap>e na organkzaciski, bezbednosni, voenostru~ni i Drug:1
merki i postapkn zaradi zgolemuvane^va <gotovnosga za izvr{uvan>e na borbeni zada~i.
^len 29
So mobilizacijata armijata se doveduva vo oostoj-ba na gotovnost za izvr111uvan»e na borbeni zada~i spored dokumentite za upotreba na armijata.
^len 30
Mobklizacijata na armijata mo`e da bide op{ta i delumna.
Op{tata mobilizacija na armijata ja opfaka ce-lata armija, a delumnata oddelni nejzini delovi.
^len 31
Mobilizacijata na armijata se organizira vo so-glasnost so dokumentite za upotreba, a se izvr{uva spored dokumentite za mobilizacija.
^len 32
Za podgotvuvan»e i izvr{uvan»e na mobilnzacijata na armijata odgovorni se:
1) ministerot za odbrana - za podgotvuvan»e i izvr{uvake va mobnlizacijata va armvjata i
2) stare{initge va oddelnite delovi na postoja-niot sostav va armijata - za podgh)tvuvan>e i izvr{uva-1&e na mobilnzacijata na formaqcskvge sostavi so koi komanduvaat.
^len 33
Zaradi proveruvaae na mobipizaciskata podgo-tvenosg i borbenata gotovnost na armijata, odnosno zaradi obuka, oddelni delovi na armijata mo`at da se mobiliziraat vo mir.
5. Matervjelvo o5ezbsduva11>e ia ermvjata ^len 34
Pod matsrkjalko oOezbeduEaae na ar^a^jata, BO s!Lie.':z kz ovoj zakog;, ga podrazbkra skg^d^-vaaeto na sr1.1kjata so borbekk n Gr\~l materijalen sred^ta k og;7:ma, kshra::z, Er^g^e na us.•^•g~ k sanktetsko !: vs^srgdarko obezbed^^a^e.
^len 55
1LaterkjaJ:koto o5ez5gduza;1.2 p^ g.^:^&^ go srg^-kk?:gaa i sprs^g"7.'^2 m:^1;st;rstzsto za sd5rz"a po SSGL^WNZ^^ so ^^~^J\^ ^^1.-^ ^^ R^Z^ZJ 1* ^0^^...-^'P^T& ^2 '. -. ^ 1 .^--^ ^- 1.^ ^- ^1 ~^'*j ^ . *^ •
^^^:135
ZarED:1 k.ater^ja.1no ob?zbe^\'V?N>e ka armjata se fQ•^1^:^:rg.at pstrgb:!-: rede^EI na ma•;er;:j^^-` sredstga. E~dot k oZgmst ka rezerEntg ka mater1:;a.':^::l•g q:g;~::,2 so g?av;^'•k:J• ^ \'tvrd^'5a mk`ggerst za od-b^ana.
6. Vrssi za rakoaodga>e E komaEDuvaa,s v K?="E— :;-
zapgtEta
^len 37
Za potre-bkte ka arm^jata vo voera so~tojba se organiz;;raat i podgotv^aat vrskp za rakozoden>e k
15 fevruarn1992
SLU@BEN VESNIK NA REPUBLIKA MLKEDONIJA
Br. 8- Str. 89
komanduvade i se sproveduvazt merki za kriptoza{ti-ta.
^len 38
0rganiziran»eto i podgotvuBan»eto na vrskite za rakovodeae i komanduvan»e i na kriptoza{tita, vo voena sostojba se ureduva so pravilnik {to go donesuva mnnisterot za odbrana.
^len 39
Zapggitata na podatocite i informaciite od oblasta na odbranata {to se prenesuvaat preku sred-stvata za vrski se ureduvaat so pravilnik {to go donesuva ministerot za odbrana.
^len 40
Korisnicite na sistemite za vrski koi vr{at prenesuvake na podatoci i informacii od oblasta na odbranata, zaradi nivna za{tita, se dol`ni da prime-nuvaat merki za kriptoza{tita, protivelektronsko obezbeduvan^ i drugi merki za za{tnta.
7. Nablucuvagge • vzvestuvake
^len 41
Zaradi otkrivaae na opasnostnte od voeni dej-stva, elementarvi nepogodi i drugi nesre<sn vo voena sostojba i sledeke va posledicite od voeni dejstva {go mo`at da go zagrozat naselenneto,' armijata i materi-jalnite dobra i zaradi izvestuvan>e i trevo`eke na gra^anige na celaga teritorija na Republikata se organizira nabl»uduvan>e i izves1uvan»e.
Nabl.uduvav>e'to i izvestuvaaeto za potrebite na armijata ee ureduva so pravil{ps {to go donesuva ministerot za odbrana.
^len 42
Izvestuvan>e n trevo`eke mo`e da se vr{n i vo vonredna sostojba pod uslovi i na na~in utvrdeni so pravilnik {to go donesuva ministerot za odbrana.
^len 43
Trevo`en»eto se vr{i so posebvi znaci za trevo-
`eke.
Znacigge za trevo`en>e se edinstveni. Znacite za trevo`ede gi propi{uva ministerot
za od^ana.
8. U~estvo — ariqata vo otstravuvaketo va •osledvqvte vo voiredva sostojba
^len 44
Armijata mo`e da u~estvuva vo otstranuvan>eto na posledicite od vonredna sostojba.
Naredba za u~estvo na armijata vo otstranuvap»eto na posledicite od vonredna sostojba donesuva pretse-datelot na Republikata.
Upatstvo za na~inot na u~estvoto na armijata vo otstranuvap»eto na posledicnte od vonredna sostojba, donesuva ministerot za odbrana.
9. Zvak, uiiforia • ozvaki va irapadnicngge va «rmijata • zvemaka va sdkiacete va armvjata
^len 45
Pripadnicite na armijata nosat ed1{stven znak za pripadnost na armijata. Znakot e grbot na Republiha Makedonija.
Pripadnicite na armijata nosat uniforma. Pripadnicite na armijata nosat ~inovi. Pripadnicite na armijata nosat oznakn za rodot ili slu`bata.
Edinicite na armijata imaat svoi znamin>a. Goleminata na znakot, vidot na uniformata, ozna-kite i ~inovkte, oznakJGge na rodovite i slu`bite i znami11»ata so uredba gi propi{uva pretsedatelot na Republikata.
10. Sluhba vo armvjata ^len 46
Slu`bata i drugite dol`nosti vo armijata se ureduvaat so pravilnik {to go donesuva ministerot za odbrana.
II. Polvtv•1ko zdruhuvake ^len 47
Vo armijata ne mo`at da se organiziraat i da funkcioniraat polign~ki partii i zdru`enija ia. gra^avn.
12. Voem obvrska
^len 48
Liqeto koe podle`i na voena obvrska e voen obvrzink.
Vo tekot na traeaeto na voenata obvrska, voeniot obvrznnk e:
1) regrut - za vreme na regrutnata obvrska;
2) vojnik - za vreme na slu`eneto na voeniot rok i 3) voen obvrznnk vo rezerva - po reguliran>eto na voenata obvrska.
RvgrJtpva obvrsha
^len 49
Regrutnata obvrska se oostoi od dol`nost za Javuvan^ na op{t povik ili poedine~na pokava i od izvr{uvane na propisite i'naredbite na nadle`vite organi na dr`avnata plast vo vrska so voveduvan>vto na voena evidencija, lekarskite i drugite pregledi i psiholo{ki ispituvan»a, regrutiran»e i stapuvan»e na slu`en>e na voeniot rok.
^len 50
So stapuvan>e vo armijata na Republikata regru-tot stanuva vojnik i od toj dei se smeta deka go slu`i voeniot rok.
^len 51
Lekarski i drugi pregledi i psiholo{ki ispitu-vanl na regrutite zaradi utvrduvan>e na sposobnosta za voena slu`ba vr{at ustanovi od oblasta na zdravstvo-to, {to gi opredeluvaat ministerot za odbraka i mnnnsterot nadle`en za rabotite za zdravstvoto.
Naodite od lekarski i drugi pregledi i pskholo{-kite ispituvan>a na regrutite se vpi{uvaat vo zdrav-stveniot karton na regrutot. Obrazecot na zdravstve-niot karton go propi{uvaat mnnisterot za odbrana i ministerot nadle`en za rabotite za zdravstvoto.
Sto. 90-Pr.
SPUXBPI EESKIK ^A R^PU^^^T^L '.^L^^^ONNJL .
^lgn 52
Rs"r;~GT"a11>?
se Ep;!"; pz N2G^s^:-'^•1^^^et^ ka 18 G^^U.':': @1!aOT Ka rSGr^OT.
^•^g?u•g•:)1• mo`g g'o svoe bzra^-e r1 bk^g r»"r^^•;g:;-.~ po kaggs^^-^-gzsto ka 17 gsd:^^; ^i^.ot.
na, regrut^t:. kom"s^ k!ip^ka.
S^rzz^cot na BO^": steg.zt ^a odbg^n:'.
• gn zapni^-dc BO nsgoBJta gogna ga 1:ni11P'a go prog^p^^a »":"•:-
^^^r^t^gge 1-o..:^ ^ak^. So ?:sgot za
t kz
a se oggredeluva sostg.ast, S?,:^GJTS-:O n ka-p^. bs^a k^ rsgr^t^ptz ksmk::"::.
Po `albata protez odJg^^ta Ko rggr^tk^ta J2 3^ SCS^^ K? 3^0*I.ZSTB^^I?'G2 SGTOSS-^-^S^ ^'? S^^r^ r^tojTNraaeto, rs1C.-^? Bt^^-s:t-g:-^Jta ko1
:o j^ fs71Y@rz El^gta. ^en 54
komplot i ^ •.:"'&
Sposobkosta ng regr^tzt za boena SJ^^•^^:5a, r^gr^t-1:zta ksmiskja ja ocenuva Erz oskaEa na kaodite od prethodno izvr{enkte lekarsk^ k drugi pregledi i psiholoipl ispituvan>a, a vo soglasnost so pravilni-kst za merilata za ocenuvan^ ny zdravstvenata sposob-nost za voena slu`ba, {to go donesuva minister-ot za odbraia. Ocena na regrutna komisija mo`e da bide:
1) sposoben za voena slu`ba;
2) ograni~eno sposoben za voena slu`ba;
3) privremeno nesposoben za voena slu`ba i
4) trajno nesposoben za voena slu`ba.
^len 55
Na regrutot koj e ocenet za sposoben za voena slu`ba regrutnata komisija mu go opredeluva rodot, odnosno slu`bata vo koja 1se go slu`i voeiiot rok.
Rodot, odiosno slu`bata vo koja regrutot ^e go slu`i voeniot rok se opredeluva vrz osnova na pravil-nik za voeno-evidencioni specijalnosti {to go donesuva ministerot za odbrana.
^len 56
Na~ikot na slu`ep>eto na voeniot rok na regrutot koj e ocenet ograni~eno sposoben se ureduva so pravil-nik {to go donesuva mnnisterot za odbrana.
^."5N-57
Re-v^tot koj e ocenet privremenz kesposobgn za v^eka sd^tkba podle`i na povtorno rsgr^krs.:J? do k^ps^^/vanlto ka 27 gs"^:k »^;zot.
P.k se;:o? regrut^gran.e. Eri^rg-.^NaTE ^^^sob-nost me`e da se OErede.•,k vz traste sd g^& ^J ~^t;:^a god:^:^. Vremetrae^det^J g-:a p?^:"g:-'?K;:ta k-h:p.;:o5:;sst gg W^Y.:& da &2 s^rer^^ p:d':.'-gd sd r^mS^o 1:sga
t^t k vr^meto na rggogsto g.sg~~"r^:^ ^^t•^'x•^"^^~^ p: o^rg-^wz regrutnata komk^^a.
Rsgr>tot mo>he ra b~vs o^^gt 't:•k^re•^::;1 ^s:po-;o?":n za voekd SJ-u`ba sg-^o G^E g^t;:. P^g' t"sta-:o r^:rx,T1^;.ae, rsgr^tpata ko^ks:^ dones^Th- k^e':^a oc^1;a za nsgo??T? sposs-bnost z^ Eogp^ ^;JT-t•;,:b^.
^-zn 53
Ocenata ka sposobn^sta ia regrutot za voeka sluh:5<1 i rodot, odnogno s^`bata {to mu e og.rsdele-
0;^^:n•••:? n1 SGS~S"N->STR. •1•.^.~^ !: •rg~,g", s^-^;nz sJT^batz s:•;•"-^^': g^u re^up^^^^to, ^•.•^~N?•.a :•--
^n pz ?-rJ:1JS ka regjJJlet. SZkreke 32 SJG;~VSE-? ga vssaz^t ^-ok
^.1gn 60
11a s^^:'g;-s••o na B^s:1^"t g-ok rs^~^;'t^:^-; se \::.;tu-^at go napsl.g/^zn^to ng 19 god:^k zk`ot.
Regr^tot kzj e zz^pppn ka fah-ultet, o^nosno va dr}ta vnso^a klk E{ia {kola se upgtuva na s.^^u»:?^Je na voeniot rok po za^rp^tg^^eto na fag^ltetot, odposno vksskata ^~i Bi{ata {kola, a ngjdocna do kapolnuEa-n-eto na 26 god~nk `ivot.
Regrutot koj po napolnuvan^to na 19 god{{ haaot ne go zavr{nl u~ilk{teto za sredno obrazovanie na slu`en>e na voeniot rok se upatuva po zavr{uvan>eto na u~ili{teto, no najdoqna do napolnuvan»eto na 21 godina `ivot.
Regrutot koj sam bara da bide upaten na SJ!u`ei>e na voeniot rok ke bide upaten vo rok od tri meseci od denot na podnesuvan»eto va baran^to.ako napolnil 18 godini `ivot.
^len 61
Regrutot koj od bilo koi pri~ini ne e upaten na slu`en>e va voeniot rok se upetuva na slu`eno na voeniot rok do krajot va kalevdarskata godina vo koja napolnuva 27 godivi `ivot.
Po isklu~ok od stav 1 pa ovoj ~len, regrutot za koj ke oe utvrdi deka ne gi izvr{uval obvrskite za slu`en>e na voeniot rok prop{pani so stoj zakon, pa poradi toa ne bil upaten na slu`eno na voeniot rok do krajot na kalendarskata godina vo koj a napolnuva 27 godini `ivot, mo`e da se upati na slu`en>e na voeniot rok najdocna do krajot na kalendarskata godina vo koja napolnuva 30 godini `ivot.
Regrutot koj ne e upaten na slu`en>e na voeviot rok do istekot na rokovite od ovoj ~len, a e ocenet kako sposoben ili ograni~eno sposoben za kzena slu`ba, se prszeduva vo rezerven sostav.
i„^„ (•->
—^1^')L Cl»
Ka SJ"-~':^n>e 1:5'[;o'-k^st rs;: ke ee ^•pzt^"a: 1) re:—•x— koj gfa1:e':pl:-o e osuden ka kgzna k:-'.s-"1':•~1:;^~-:^''.^ 2^~?•"••o ?l'l Oggu-pseaz na kazna zatvor par^~ ?-~^•a'^'J.•^ d2lo - d^e1:a n& ja kzdra^ g^^-^t^ k^a ke b.^g. ^".'^.ggek 1'a u^zgez otg^•^t;
Y' 01^7" s;:?emg ksj e pr^^eneta zava^:K2 ^.•h"•l-1:5 ^:g•::^ ^.•."l .1^^ 5'. 5ez5-d.~zsg z^dol^^te^no p:1'J:i-j^tr-;s;;o ^l"•^•^--,~ k 1.^-^102 vo zdravstveaa ustanoaa -godgka t^ae me-<::gta cto e 17?k\:engta k
3.) rep-^.t gtstiv kogo e pz^edeka kr^n~na postgp-1:a P^-^K^^KEK^NO g•",lo za koe se goni po slu`beka do^h`^^g, a' za 1:0? ^ e z^kgneto so kazna zatvor od VL•u.^.•^-'^7J get god^s: - ds^-::a po~gap^ata ne bkdg prgvo-sk^{o zaEr^eka.
Regr^t^te koi o" zrt^stpte na~edeni BO stgv 1 na oaoj ^.ek ng sg ^T1at1NK ka s.^'»:e11»e na voeniot rok, se upatuBaat ka slu`eno, od:tognz na dosl^-`uvaae na vo&1kdt rok po kzdr`gkata kgzka, po puattaketo na
15 f?QrJ-:^1; 19?2
S^^^EN BESK,K 1:A GE1TZT>L;;K.A ^YKECONJCA
B t. ? - Sg.1. 91
rZK se
^3-
uslogs^: ott1^'st, po zag^^g^^gto na vosgdggnata mer;:a }^k na merkata ka bezbedaost, odnosno po gravoagJ[O zzgr{ekata ggr^pg^^z p»~^pka, a kgJdo^^a do krgjot na K?."en5:rska^a godkka 50 koj^ napzl^vaat 30 god^^ `ivot.
L.1cz"a 0^715^1^ k^ '1-•g.".".2. k^l•^g,.et-!.'^p•^^ zatEOr 1-•p^ S^zustoENO na kaa:;a zatvor gzradk kr1^.g~no delo, za EGLKQ "a- EOSEZ soetoJ^a mo^:?T da b^at zateni !:g: s.t^tkengS na Eoe:;:^z•g rok ^o ^.'^.'. & s^o^eno KJ^^.^a-1^.^':•J pa g.azd^tz.
Od ob^rskata za s.•:^@?IM k SOK^TED lice:
1) oceketo kespzssb-o za voeka slu`ba;
2) koe ke stekne dr`zzjanstzz ng Re^b^`a M?J:e-donkja so pre'rokuvaas ^"n prg osnova na me^^zr-od^` dogovori, ako vo zemjata ~ijc.•to drhsavjakin bn-^o, go otsJtu`ilo voeniot rok, odaosno ako napolnklo 27 godk1:i `kvot;
' 3) koe pokraj makedonskogo primklo i stra^sko kr`gvjanstzo, osven ako samo ne pobara da bide upateko na slu`enJe na voeniot rok;
4) koe steknalo svojstvo na aktivno voeno lice i
5) koe zavr{plo u~kl{pte za vnatre{ni raboti i pomin{o najmalku dve godini na dol`nost milicioner ili stra`ar vo kaznenopopraven dom.
^len 64
Vremeto i na~inot na upatuvan»e na regrutite na. otslu`uvan»e na voeniot rok, odlagaaeto i prekinot na slu`eketo na voennot rok i otpu{taieto na vojnn-cite od armijata, se ureduva so pravil{k {to go donesuva minisgerot za odbrana.
^len 65
Za vreme na slu`eieto na voennot rok vojnnckte nosat uniforma.
Obvrska za otu`eke vo rezerve» sostav
^len 66
Na obvrekata za slu`eae vo rezervniot sostav vo armijata na Republnkata psdae`^at voenggge obvrzkkci koi:
1) go otsluhile voeniot rok-od denot na otsJtu`u-van^to na voeniot rok i
2) spored odredbite ka ovoj zakon ja regulirg."e. obvrskata za slu`eno sa voeniot rok na drug kz^d-sd denot na rggulkraaeto.
S.•^):`en»e na `enkgg vo rszerven s»~gav na g?k•.j^-tg zapo^^-va od k^po^Gj•gg.':•.?•TQ va 13 godkpk h^-got :: tr^e ^z kgpslg^^giasto ka 50 godg^n @1;B.st n se ostga-
Kz~gs~ot i usloE!-g"e ka szEri^uvz^sto "z ob"rska-ta zz slu`eno vo rezerven sostav ee ursduBa so pravkl-KE-@ {to go donssuva [.kanstgrot za od^apa.
EVKDENC^JA KA VOEt^TB OBB?3!K:CI ^len 69
Za E-^ekggte s^g^z::k^~ se E.ZD^ vogpa eg^^k^^ja. B^::-^••-^^-,e ^o vzsna e51":gn..;}jz se ^r{n po ^^?G:o.':.:u&a-1--?g:» na 37 gsd:-"-:k l1^?t. Eg^:^^gkc;^^~^ ka ^oe1:."g sJ^^JGKC^ja :••:;;::: M;g::'stgrst&z~o zz s^^rgka.
^len 70
Grg^anite po2a:^k; od ngdle`en organ za ^•z?r^^-u-Ex!^ kz grazzta k doJ^^n^strte od "len 2 na oz:'J ZJXON se dol.-K1-::: da se jagz" na orga^ot, ^o '.gesto n ere^.e s^:;^~gkk so aoedJKS~^ata po:^1na ili o^11:t;^^ ps:.;^:.
GLAVA V
OBVRSKI NA PRETPRIJATNJATA, JAVą1TE ^•STANOVI I SLU@BI I NA EDINIC11TE NA LOKALNATA SAMOUPRAVA
a) Obvrska na vretvrvjatvjata ^len 71
Vo voena sostojba pretprnjatijata imaat obvrska da prezemaat merkn za za{tita i spasuvaae na rabotni-cite n materijalnite dobra od voeni dejstva.
^len 72
Vo voena sostojba obvrskv za prodol`uv{e na pronzvodstvoto i vr{eneto va usluptgs imaat pret-prvdatnjata koi se od posebno zna~eke za odbranata, kako i pretprijatijata {to proizveduvaat proizvodi ili vr{at uslugi koi se od poseben interes za odbranata.
Pretprijapqata od posebno zna~eke za odbranata, so uredba gi opredeluva Vladata.
Proizvodite n uslugkte ptgo se od poseben interes za odbranata se utvrduvaat so odluka za nomenklatura-ga na proizvodi i uslugi {to ja doiesuva Vladata.
^len 73
Pretprijatnjata od posebno zna~eae za sdbrakata k~aat obvrska da se podgotvuzgat za ostvaruBan»e ka
prokzBODStvoto i na vr{enzsto na us^gkte vo uslsvi ka voeka sosto^a.
da r?.:kz na EO?NS sostsj5g -rgtss^p-g^st ^ ?•,";-b^`ata ^^s`e da ja prs;:.s;^kk o5g-rshata z^ s."u^i^e &o rezerkgn sostav za ma;:atte do Eapolnusak^to ka 60 god1^i `ivot.
^l5k68
Obzrskata za s.t^'`s1^>e vo rezersiiot sostav ka ar^-njata se izvr{uva so ^esgvo na ob^rz{d^gge ka voe~i ve`bi i druga formi na ob^ka, a vo sojna &o izvr{uvan^ na opredelenite meni dog^`noeta.
^"en 75
Pretprnjatijata ~nja dejnoet e pro^pvodstzo RJI proket ka vooru`tvaae i voena oprema ne mo`at da Er{at gtromet na proizvodite vadvor od Repub.tkkata bez soglasnost na Vlad?ta.
Str.92-Br. 8
. SLUXB^ VESNIK NA REPUBLIKD MAKEDONIJA -
15 fevruarn 1992
^len 76
Pretprn)ati)aga koi se od posebno zna~eae za odbranaga, kako i prstprijapdata koi sklu~ile dogovor so Mnvvsterstgoto za odbrava za proizvodstvo vln vr{eae va uslugi, nmaat obvrska da u~estvuvaat vo izveduvg{vto va ve`bovvnte aktnvvostn pod uslovi i na na~in utvrdeni so dogovor so Ministerstvoto za odbrana.
^len 77
Vo voena sosgojba, po isklu~ok, prstprijatijata nmaat obvrska da proizveduvaat proizvodi i vr{at uslugi po baraav va Vladata, pod uslovi i na~in utvrdeni so meJuseben dogovor.
^len 78
Vo voena sostojba pretprijagijata od oblasta na energetikata, soobra`aJet, tekite i gradehnipggvoto imaat obvrska da mu dadat vrioritet na zadovoluvaae va potrebihe na armqata, organite va drhavaata vlast v prstprqatnjata od posebno zna~eae za odbranata.
^len 79
Obvrskata na pretprnjatqata za zaipvga na ra-botnicite, q>edstvata za rabota i materijal{pe dobra, se sostoi od prezemake mq>ki za zaptgkta od voenn dejstva i od elemeetarvi nepogodi i drugn vesrebi vo vojna i od poslediqite predizvikann od niv.
b) ObvrshJ]
> javale uep``i • slu`be ^len 80
Vo voeva sostojba javnite ustanovi i slu`bi imaat obvrska da prezemaat merki za za{tita i spasuvake va rabopohcipge, korisnncite na uslugite koi 6e se vajdat kaj niv, sredstvata za rabota, kulturno-isgor``ite vrednosti, nau~nata dokumekgahrqa i arhivskata gra^a.
^len 81
Vo voeva sostojba obq)ska za prodolhuvake so rabota imaat site javii ustanovi i slu`bi od oblasta va zdravstvoto, soqijalnata za{tita, predu~iln{voto i osnovnogo vospitanie i obrazovanie.
Vo voena sostojba obvrska za prodol`uvaks so rabota imaat i javvite ustanovi i slu`bi od srednoto, vi{oto i visokoto obrazovanie, kako i od oblasta va naukata, kulturata i nnformativvata dejnet, koi so uredba na Vladata se s`reDeleni kako javin ustanovi v slu`bi od posebno zna~eke za odbranata.
^len 82
Javnits ustanovi i slu`bi od ~len 81 imaat obvrska da se podgotvuvaat za ostvaruvan»e na svojata dejvost vo voeva sostojba.
^len 83
Obvrskata na javnite ustanovi i slu`bi za za{tita na rabotnicite, korisnicite na uslugite koi ^e se najdat kaj niv, sredstvata za rabota, kulturno-istori-sknte vrednosti, nau~nata dokumentacnja i arhivskata gra^a, se sostoi od prezemaae merki na zapggiga od voeni dejstva i od elementarvi nepogodi i drugi nesre<(n vo voena sostojba i od posledicite predizvika-vi od niv.
v) Obvrs{ va edmvcvte va lokalvata samouprava ^len 84
Na organite naednnvcitena lokalnata samouprava mo`e so zakon od dqnosta na nadle`nite organi na dr`avaata uprava da im se opredelat zada~ite {to @e gi izvr{uvaat vo voena sostojba, za odr`uva1i na lokalnite pati{ta, ulicite, drugite javni objekti od lokalno zna~eae i drugi potrebi.
^len 85
Organnte na edinkcite na lokalnata samouprava imaat obvrska da prezemat merki za za{tita i spasuva-ke na gra^anite i materijalnite dobra na svoego podra~je od voeni razurvuvaka i od elementarni nepogodi i drugi vesrebn vo voeva sostojba i od poslediqi-te predizvikann od nvv.
Edinnqvte na lokalvata samouprava vmaat obvrska da se podgotvuvaat za vzvr{uvake va obvrskvte od oblasta va odbravata.
GLAVAYJ CIVILNA ZA[TITA ^lsv 86
Zaradi zappiga i spasuvake va vaselevieto i materijalnite dobra od voevi razurnuvav>a v drugi opasnosti od voeni deJStva, elementarvi nepogodi i drugi nesrebi vo vojna i za otstranuvake va posledvcv-te od viv, se orgavnzira i podgotvuva cvvvlva za{tita.
Cvvalvata za{tita se orgavizira i podgotvuva kak del od odbranata va Republnkata.
^len 87
Za{tita od prirodnv^vepogodi, tehnn~ko-tehno-lo{ki v hemiski katastrofe, kako i za{gitata va informaqiovvgte snstemn vo mir se ostvaruvaat vo sogpasnost so zakonnte v drupgp? propvsv {to ja reguliraat dejnosta va vadlehvvte orgavn.
^lev88 Civnlvata za{tita opfa@a vr{eke va sledn{e
humanitarvn aktivaosli i zada~i:
1) trevoheke va vaselenneto;
2) evakuaq^ja na baoeleaieto;
3) zasolvuvake;
4) zatemvuvave;
5) spasuvaiv;
6) prva mednqinska pomo{;
7) protavvoharna za{tiga;
8) otkrnvake v ozna~uvake va opasnn zovi;
9) dekontaminacvja i drugi sli~vi merki za za{-
tita;
10) zgrvhuvake va vaselenneto;
11) ntno vospostavuvake i odr`uvaie na red vo
nastrvda{ite zoni;
12) vospostavuvade na slu`bi od javsn interes;
13) asanacija na terenot i
14) pomo{ vo zapazuvaae na dobrata, su{testveni
za opstanok.
^len 89
Trevo`en^to se soston od prenesuvan>e na signali za pred^ttreduvaae na naselenieto za opasnosti od voeni razurnuvaaa i drugi opasnosti od voeni dejstva vo voena sostojba.
15 fsvruart 1992
SLU@BEN VEOP@ NA REPUBLIKA MAKDDONIJA
Br. v-Str. 93
Trevo`en»e'to go vrp{ Ministerstvoto za odbra-na.
^len 90
Vo voena. sostoJba zaradi za{tita na naselevieto, so evakuacija se vrp{ organvzirano premestuvan>e va naselenieto od zagrozenite reoni, objekti i pravci na voeni dejstva, vo pomalku zagrozeni. -
S11roveduvan»e•go na evakuacijata se ureduva so pravilnik {to to donesuva ministerot za odbrana.
^len 91
3asolnuvan>eto opfa^a ppanirake, izgradba, odr-`uvan>e i na~in na koristeieto na zasolni{ta 1Gdrugi za{titni objekti.
Zasoln{ctata i drugite za{titni objekti za za-solnuvake na naselenieto se gradat zaradi za{tita na naselenieto po mestoto na `nveeae, mestoto na rabota i na javni mesta.
Llaniraieto, kzgradbata i odr`uvai>eto na za-solnk{tata i drugite za{titni objekti se ostvaruva vo mir i vo voena sostojba.
^len 92
Obvrska za plannraoe va zasolni{ta i drugvte za{titni objektn vmaat Mnnisterstvoto za odbrana i ministerstvoto vadle`no za rabotite od oblasta va urbankhmot v gradehviptgvoto.
(Jbvrsga za vzgradba va zasolvv{ta i druga za{-titiv objektv imaat invsstitorot za izgradba na gra-dehnvot objekt za zasol{{gga ogored mespugo na `n-veeae i mestoto na rabota, a Republikata za javni zasolni{ta.
Izgradbata va javnn zasol{{gga ja organiznra Minksterstvoto za odbrana.
^len 93
Plankraaeto, ustov1gge i ka~pkot na kzgradba, odr`^^aae i orggga;za^"Ja za koristen>e na zasopEK[ta i dr)ti zactgitni objekti vo mir i vo voena sostojba se ur^d\'va so gtravkln~k to go dodgsuva kknisterot za odbrana.
^.^ek 94
Zatemnuvgp^to opfaka n`.1u~uEa!t,e ELK zasenuva-11»e na izvorite na osvetl^'van>e BO prostorikte za `kvee^>e, rabotknte prostorki, jaznkte mesta i na soobrak^J{gte sredstza vo voena soetzjba. ZatemgguBEaeto go Er{at gra^ak»gge na dsden zkak.
SpasJva~>?TO opfzka aktn^nosti i zada~i za spasu-vake od urk^ake, poplavi, poh^ri k eksplozin nasta-kati kako posledici od voeni dejstva, e-~ementarki nepogodi n drugi nesre^n vo voena sostojba, kako i zaiggita od neeksplodira1@ ubnetze{; sredstva.
Spas^/van>?to od staa 1 na ovoj ~.^?N go sprozedu-v?zt pretprpjatijata, javnEte ustanoBI i slu`be na kok rabote^eto km e so f^`{^a na spasuBan>eto, kako i organite na dr`avnata uprzvakoi raspolagagt sosoo-dvetni sredstva i oprema.
^len 96
Prva medicirsea pomo{ vo voena sostoJba opfaka aktivnosti i zada~i za prva pomo{ ka povredeni i
zabolevi i nnvvo preaesumke do vajbpvoshp zdrav-spevaustavova.
Vo afoteduva&ego va ome akpoaosp • zada~e u~esteuvaat zgfavsgeevte usahkm, Crveviot gret, JavaiteustavovvvsluhbvvgraJ-avkgekovseosposobe-vi za uhahuvaoe prva mednqcvska iomsnp.
^lev97
Protnvpoharnata zavlvta opfa^a otstravuvake va opasnostvte ^oi predizvikuvaat pohari v gasveke va po`arite vo voeva sostojba.
Vo sproveduva11>e va oves aktivnosti i zada~i u~estvuvaat pretprnjatijagga v javvite ustanovi i slu`-bi koi vo svoego redovno raboteae vr{at za{pgga od po`ari, kako i pretprijatijata i organite va dr`avnata uprava koi raspolagaat so soodvetni sredstva i oprema.
^len 98
Otkrivaae n ozna~uvaks na opasnnte zoni opfaka otkrivan»e i slsden»e va radiolo{ko-hemisi^biolo{-mgge opasnosti koi mo`at da im nanesat {teta na naselenieto, rastntelnnot i `ivotnnskiot svet i na materijalnnte i drugi dobra vo voeva sostojba.
^lev 99
Dekontamnnaccja i drugi sli~iv merki za za{tita opfa^saat spre~uvan»s, ublahuvan>e i otstranuvaas na posledicnte predizvikani od upotreba va nuklearno-hemisko^iolo{ki sredstva vo voena sostojba.
^len 100
' Organizirak^to i sproveduvan»sto na aktivnosti-te i zada~nte od ~len 98 i ~len 99 go vr{at pretprkja-tijata i javnite ustanovi i slu`bn i dr`avnata uprava koi vo svoeto redovno raboten»e se zanimavaat so ovie aktivnosti i zada~i, kako i organite na dr`avkata vlast koi raspolagaat so soodvetni sredstva i oprema.
^len 101
Zgrn`uvggmto opfaka prifa^ake, smestuvan>e i obezbe^-vgJoe na osnovnk uslosi za `ivot na zagrozsno i kastradano naselenie vo voena sostojba.
0rganiziran»e i podgotvuvan>e na zgri`uvan»eto vr{k Mikntgerstvoto za odbrana.
^len 102 •
1.ri sprovsduvaaeto na humaEItarkkte aktivvo^ti k zsda^d; srg^E^ts pa dr`aznata vlast, pr-stg^^jatijgta,
^gkg-te YStaaoBr E s.t'1'`5i E ed^agttge Ea lokal^^gta * ^ •* . xxx xx sg!.4^"^"gBZ vo vogka sostoJoa srgzemaat gktEENOstn d
zada':p za v^d;zsta^^•5an.g E odrh^uvgk^ vi re^ EO E?.~rgdaE~te ZOEE.
^lek 103
Ptnots vospostaEugan-e na veophodnkte s.•^':1:5k od jsper pntgres vo voeEa sostojba opfapa aktpBNOSTI i zada~i na organite na dr`avnata vlast zaradi ETNO vospostavuvzJoe na vgru{enpte funkcii od zna~en>e za h`zstst i z^ravjeto ka naselekieto ko kaetrad^kbgte psdra~ja od voenkte dejstva.
^len 104
Asanackja ka terenot vo voena sostojba opfa^a higiensko-tehn^^kk i dr^ti merki i aktivnosti zaradi
Str.94-Br.8
SPUXBEN VESNIK NA REPUBLIKA MAKVDONIJA -
15 fevruarv 1992
sore~uv{e i pvreke va zarazna bolesti, epidemiv i drugm poslednci od voenige de)spa.
Orgainzirake i podlupuvavl na asavaqvjata na tere`ugvr111atorgav1levadr`avaatau11rava,as11rove-duvakego go vr{at pre'gari)at^]aga, javgape ustanovk i slu`be koe vo svoego raboteke se zavimavaat so ovie aktivnosti i zada~i.
Na~inog i postapkata za organkziraie i podgo-tvuvai>e na asanacdjata se ureduva so odluka pggo ja donesuva Vladata.
^len 105
Pomoptga vo zapazuvake na dobrata supp^tveni za opstanok vo voena.sosgojba opfaba za{tkta i spasu-van>e na `nvot{tge i produhtkgeod `nvotnnsko poteklo, kako i za{tvta i spasuvake na rastenijata i rastitelnite proizvodi od voeki dejstva v posledicite od nkv.-
0rgak11zir2n»e i podgotvuvaae na aktnvnostite i zada~ite od stav 1 na ovoj ~len vr{at organite na dr`avnata uprava, a gi sproveduvaat pretprijatijata, javnite ^ustanovi i slu`ba koi vo svoego raboteae se zanpmavaat so ovie aktivnosti i zada~i.
SkJ[vaDpzvlvghazaatpa
^len 106
Xukankggrnnte aktnznosti i zada~i vo voena so-stsjba i vo elementarni nepogodp n druti nesre^i vo vojna se izvr{uvaat so svlnte n sredstvata za redovno raboteae na pretprijati^atg, javnite ustanovi n slu`-bi, kako n so posebvn svoi na ^ivktvata za{tnta organvznrani vo edinvqn i ptgabovn.
^len 107
Ediinci i {tabovi za izvr1Euvav>e na humanatar-nnte aktnvvostn i zada~i vo voeva sostojba formaraat pretprijatijata, javnige ustanovi n sdu`bi i ed{{ci-te va lokalnata samouprava za svov potrebi.
Edinici n {tabovn na cnvnlnata za{tita zaradn za{tita i spa«^vzv>e va vaselenveto i materijalnnte do^a vo voena sostojba formira i Republikata.
^len 108
Organiziraoe, podgotvuvace i izvr{uvake na aktnvnostkge i zada~kte va cnvilnata zappita vo voeva sostojba, kako i formnraketo i podgotvuvanheto va edinncite n ppabovate al civilnata za{tita se ureduvaat so uredba {go ja donesuva Vladata.
^len 109
Edinici i {tabovn na cnvilvata za{tita {to gi formira Reoublikata mo`at da se ulotrebat i vo vovredna sostojba i drugi vesrebg vo mir, na na~in i postapka utvrdeni so upatstvo {go go donesuva Vladata.
^len 110
Obvrska za sproveduvaae na human1tgar{tge zada~i za rabohniqite, kako i za licata koi ke se najdat kaj niv imaat i organite na drhavnata vlast.
^len III
Gra^anite anga`irani vo silite na civilnata za{tita imaauisti prava i obvrski kako i pripadni-cite na rezervniot sostav na armijata.
GLAVA VII OBU^UVAN>E ZA ODBRANA ^len 112
Obu~uvaketo za odbrava opfa?a aktivnosti za stehvuvake va neoohodnn, voevo<tru~ni i drugi zna~ka za u~estvo na gra^avite vo odbranata na Republikata.
^len 113
0bu~uvaz»eto va graJanite za odbrana se organizi-ra i sprove^va vo armnjata, centarot za obu~uvan>e za odbrana v vo obrazovnite institucni.
^len 114
0bu~uvan>eto vo armijata se ureduva so pravkl{` {to go donesuva mkkisterot za odbraka.
^len 115
Obu~uvan-eto vo centarot za obuka se organizira i sproveduva zarzdi sbu~uBaae -va gra^annte koi ke posetuBaat sredno obrazovaaie, su{ite ka civilaa zaptgnta, gra^aiite koi treba da bidat upateni ka otslu`uvake na voekiot rok i na graganite kok kmazt obvrska da slu`at vo rezervniot sostav.
Sprozeduva^eto na obukata vo centarot za ob^a se ureduva so pravkpkkk {to go donesuva minnsterot za odbrana.
^len 116
Vo ostvaruvaketo va obukata na rezervniot sostav, Ministerstvoto za odbrana sorabotuva so rezgrv-nkte voenn starep{ki.
^len 117
0bu~uzga>eto na gra^anite za odbrana vo cektarot za obuka zapo~nuva so napolneti 17 godini `nvot.
^len 118
Sodrhinata i va~inot va sproveduvan»eto na obu-~uvan>e•go za odbrana vo obrazovnite instiguqii se vr{i sporen nasgavnn plaaovi v protrami {to gi dovesuvaat minnsterot za odbrava i ministerot vadle' hev za rabopige na obrazovavneto.
gaAVAY[
BEZBEDNOST VO ODBRANATA ^len 119
kezbedvosta vo od^avata opfaba merki, aktivno* sta i postapkn {to se prezemaat zaradi za{tiga va tajvosta j& podatoqite, informacivte, dokumenpgge, sredstvata, objektite i zo{pe od zna~en>e za odbranata
na Republikata (tajnn podatoci). ^len 120
Gra^ankte, pretprijatijata, javnite ustanovi i sl^-`bi od posebno zna~en>e za odbranata i pretprija-tijata koi proizveduvaat proizvodi ili vr{at uslugi koi se od poseben interes za odbranata, edinicite na lokalnata samouprava i organite na dr`avnata vlast, se dol`ni da gi ~uvaat i {tntat tajnite podatoci na
15 fevruarn 1992
SLU@BEN VESNIK NA REPUBLIKA MAKEDON[L
Br. 8 - Str. 95
odbranata i da gi izvr{uvaat protpianite merki za zapggkta na tajigge podatoci.
^len 121
Prkpadkkcite ka ar^PIjata se DOJ-C^NN da gi ~uvaat k {tktat tajnite podatoci od zka~eke za armata i da gi izvravuvaat krop`EZ[Gge i naredekkte merki za za{tita na tajnite podatock.
Krkteriumite za utvrduvan>e na tgjnkte podatock zna~ajni za armnjata koi moraat da se "^'vaat kako tajna i merkite za nivna za{tita so pravk,1nik, gi propk{u-va ministerot za odbraia.
^len 122
Zgradi za{tnta na intereskte na odbrakata so uredba Vladata gi utvrdztva zokkte vo koi se ograni~u-va slobodata ka DBK`en>eto, prestojot pth kzs?L^•Ban>e-to.
' GL^^A IX POSEEN-A. ODREDBA
^len 123
Rabotnpte mesta na opredeleni dol`nosti vo ?^i-nisterstvoto za odbrana i vo 1K>stojg.niot sostav na ar{data na koi te`inata na rabotata i posebnite USLOEI pod koi tke se Er{at bktao v-^zat vrz namalu-E?n>eto na rabotnata sposobnost. GE olrede^va Blada-tg so uredba.
Vladata mo`e so uredba da opredeli i druti rg&dtni mesta {to ikaat karakter na odredenk dol`nosti vo smis-ta na stav 1 na ovoj "-~ek.
Zarabotuva~kata ka rabot^pz-gte na dol`nostkte opredeleni so uredbata na Vladata se pogols^~; najmnogo' do 20% od zarabotuva~kata ka drup-ge rg&^•gnk^1-•^ so soodvet^i KBalnf15:ac^a.
GLAVAH
KAZNENK ODRED5K ^len 124
So pari~ka kazna od 2 do 6 ^kljadi dinar» ili so kazna zatvor do 60 dena ke se kazki za prekr{ok graganinot ako:
1) pri prenesuvan>eto na podatoci i informacii od oblasta na odbrakata ne pr^a^enuva merkk za krnpto-za{tkta, pr)otizelektronsko obezbedu5an>e ngm dr>ti merki za za{tnta (~len 40);
2) ne se otpovika ka kokana od nadle`e^ srg^k (~len 70); 5) ne gradi zasolkkatge (~-ten 52 stav 2);
4) ne vr{i zatemnuvan>e (^^en94 staz 2) i
5) ne u~estvuva vo uka^-vate prva medkcinska pomet (~len 96 stav 2).
^len 125
So pari~na kazna od 20 do 50 iljadi dinari ke se kazni za prekr{ok pretprijatieto ako:
1) ne prodol`i so proizeodstbo k vr1ien>e na us.tugk (~len 72 stav 1);
2) ne se podgotvuva za proizvodstvo k Er{en>e na uslugi (~len 73);
3) bez soglasnost na Vladata prekine so proizvodstvo ili vr{en>e na uslugi (~len 74);
4) bez soglasnost na Vladata vr{i promst nadvor .od Republikata (~len 75);
5) ne u~estvuva vo ve`bovnk aktivnosti (~len 76);
6) ne mu dadat prioritet na zadovoluvai»eto na potrebite na armijata, organite na dr`avnata vlast ili pretprijatijata cggo se od posebno zna~en»e za odbranata ili koi proizveduvaat proizvodi ili vr{at uslugi {to se od poseben interes za odbranata (~len 78);
7) ne prezema msrkn za za{tita na rabotnkcggge k mzterpjalnpte dobra od voeni dejstva (^^^en 79);
8) ne gradi zaeolnkil-e (~len 92 stav 2);
9) ne vr{i spasuvan>e (~len 95 stav 2);
10) ne u~estvuva vo gasn&n»e na po`ark (~len 97 stav 2);
11) ne sproveduva dekontamnnackJa (~.ten 100);
12) ne odr`uva red vo nastradznata zona (4.421-: 102);
13) ne sprozeduvz asanacnJa na tersnot (~len 104 stav 2);
14) ne sproveduva za{tita ka h^gvotkkte k prsduk-tite, ka1:o i zaiggita ka rastenijata i rastjggeln^te proizvodi (~len 105 stav 2) i
15) ne p1 ~uvazt trj{gge podgto^ kz odbrakgta k ne gn kzvr{uvaat mer^gge proggi{gni za za^ttgta k^ taJn.ggs ssdgtocn (~len 12S stav 1).
Za pre1^-E10K od stav 1 na ovoj ~len ke se kg-zn:; so. parh~ka kazka od 2 do 6 ^adi dinari ilk so g:1zna-zgt^or do 6-3 dena i odto^ornots lgce vo gtr?TPr1:J^:g-to.
So kz.r^-~•^k& kg^ka od 2S do 50 1:l12di cpp^r^ m se kazni 52. prskr{ok javnatp usta-^ova i.1I slu kba e^o:
1) pri pr&pgsuazn>eto na vo^^to^ i «.kfor^a^-z; od o5lasta ka sd5raag"T2 ne pr{^ekJJva meri-: gg. t•r:^•"• o-za{tktg, protpt^elektr-oksko obezSJD^^{^s YJ-.p t^~••:~\\ kerkg; za za{ttpg (~len 40);
2) ne prodoJPgot so rabota (~len 81);
3) ke se podtotBuka za ostvgruvzn^- nd SE-J.^GZ dejnost (~len ^2);
4) ne prezeme ^erpv za zg{ttgta ka r^botpkg^gge, kornsn`^p-e na uslugkte, sredstvata za raoota, kul-t^-no^^stori^Ete vrednosti, na^zata do^^ents^a ^1i arhkvskata gra^a (~.~ev 83);
5) ne gradi zasolnkatga (~len 92 stav 2);
6) ne vra{ spasuvak^ (~len 95 stav 2);
7) ne u~estzuva vo uka`uvan,s prav medicknska pomo{ (~len 96 stav 2)^
?) ne u~gstvuva vo ggsnen»e ka po`ari (~le»; 97 stav 2);
U) ne sproBeduva aszkgc?^a na terepot (~len 1^4 stav 2);
1S') ne sproveduvg z^a-gpgta E:a »^a»otnk i `ivotg-g^-skk pr-z^tgtk, 1:?ho v z^gitita na rasteiijg 1; rg^t"~sl-~k proizvodi (~len 105 stav 2) i
II) negi ~uvaat tgjnite podatoci Od obla~ta g;a odbrag^gta i ne gn izsr1^•uvaat propk{an1gge kgrul za zaiggkta na tajnite podatoci (~len 120 st^z 1).
Za prekr{ok od stav 1 na ovoj ~lek ke se kazni so pari~ka kazna od 2 do 6 kljadi dknari ili so kazna zatvor do 63 deka i sdgovornoto lice na javnata ustanova k-ti slu`ba.
^len 127
So parika kazka od 20 do 50 kljadi dknari kw kazna zatvor do 60 dena ke se kazni za prekr{ok odgovornoto lice na edinkcata ka lokaliata samouprava ako ne prezema merki za za{titg i spasuvan>e na gra^anite i materijalnite dobra od voeni dejstva i od posledicite predizvkkani od niv (~len 85 stav 1).
S—. "L - Br. 8
S"1U>"EEN EEST^:^ !^A REG^^B^^^KA ^'.AG^DONUJA -
15 fgvruari 1992
GLAVAHJ
P?20DNI ^ ZAVRP:^^ ODREDEP -1^1'; 123
Po?^:::^: -^s^:^1 G—:
^^^D^ ^^11 00 O^OJ 321^0 K ?20 S-^
~-^• - -, ».- ^ ».- -^'^"- g'* 1•"•^^^^" ~ »="-.'""- ^^•' t~s-t •••" •^^'^ ;t ^g•-^^•"^•t^'^^ ^•~ ^-....1 ^. J ^14..^ ^. -», ml-~^» * 1*. - ^^»^^^.. '^^^••. ^^'^"••'^' * P.J 1^ «.^ ^-, .. • » ^
s•:^^^•^?^,^ ka E•J&kks' ro:: vz JU^, ^ ;;e -o ^o^g^1^::^z ^o ^eg^^d^^ts so @J:^ Ea s^zj z^^zk, ee g^e^^-^agt BO ^)^^^^2«^?1 ^-S'ST^.^*
^l-n 133
AgtE^^ntg Eoepa ^1-^.2 na sluhba BO JN.L qrodol-^•E^-gt so r^Oota BO ostvaru?g^-»e~o kg S1::ts1.{ot na odbrEDgta n^ Rgpublptata, dokolhu tg^a se og^redelgt, v? roe od tri kgsz^v EO BJ:eguBan>e•^o vo st-^-^ na ogoj 3?:son.
^.1gp 131
Rp^s^pte s\'dos^ E Jazota ob^gktggelstgo grgtgt f^^^gJa ;:? k>^!N s^'D2ap E koeno o5BKN1-:G?LSTEO.
^lgk 132
So E.•;^1,?^.e vs spla pa o^oj zgko:; ed::t:1^nt?,
itgabovite i komandkte na tgritorijalnata odbraka se •trznsfor^^rgat vo ed^-tgtEgniot sistem na odbrakata na Republkhgta.
^len 133
So g-teguBak-eto ^ si-^a EZ ovoj zgksk prestakupz dz g^`i Zakonot za op^tokargdog odbrgpg („Slu^kbgn ?,?^:^ kg SRM" broj 25/54, 12/85,50/87,7/88,7/89,46/39, 20,'9^ i 21/?1), a ne^.m dg se prEvggkuvaat Za-konot za o^^togpr^dna o^^rgpg („Slu`ben list NE SFRJ" br^j 21/32 k 31/22), k Zgkokst za slu`Xba vo 500ruh:ek:"-e S:..TR: (..Sdu^ek ^1.gg kg SORJ" br^ 7/85, 8/85, 11/85, 8/ ?9, 20'?? !: 40/?5), Zapons^' zg soena sbsrskg (^SJG)^"beg; ^^ 1:^ S07J" 6,:^ 32^5, 64^5, 12^9 i 26^9), Za^^ot 53 szju-zko jgsno prg-^o5ran:-p-elstvo („Sluh^ben l:1st ka SFRJ" broj 4/77, 6^77), Zatonet za Eoek:p-e s-udoEK („S^^^gn Jgst na SFRJ" broj 4^7,6/77, 13/77,23/77,9/ 82 i 13^2), ZgkonQT• za soekoto o5ca`tsls?kz („Slr::-55N lk~g na SFRJ" braj 4/77 n 6^77), Zakonot zz SsggtJT za na'>&k:1a odbrg:^ ka PretsedatelstsJTo ka S^RJ („SJ-^^e:; lkst Bg SORJ" broj 2^74 n 50/74), ZEKOMOT za sg)edgt^T? E fkkansErgaeto EZ JNA („Spuh^gk LIJT ka SFRJ" broj 24/84, 53/84, 2^39 i 57/29), b^^^ se vo eprstE^nost so o^oj zgk^n.
Podzakonskggte sropisi dzkesgki vrz osna^z ka os~e zakoki 6& se pr1a{enu^gzt do dongo-vgn^to ka gtrop^sgp-e od klen 128 na ovoj zakon.
^len [
Nedvgzspoetgte, opreigta, kg^BeEtarot k g::^~.tte sredgtva {to do eega gn korigte{e dr`avzta S^RJ -SSNO ka terntorkJata na Republk^ata se vo drkavka sspgtvenost na Republika Ma::?D011hja.
^len 135
Ovoj za^on E.teguEa vo sila so denot na o-5JaE^•va1^e-to vo „Slu`ben vesakk ka RepubJP`a Makedoncja".
SODRK^NA
Strpva
115. Zakon za odbrana
85
IJdgia~: Novkisko-szdava~ka rabotka orgvEKmp^ Sl^`bev vesnik ka Repzblnka Makedonkja - Skopje, ul. „Vesil torgov" bb. Direktor v odgovorsi uredanE Rua» Zrarovska. Telefon 22»-2M. Po{t. fah. 51 @iro smetka 40100^»03-82498. Pe~at: Pe~ap1I1i pNovg Makedoinja" - Skopje
Str. 806-Br.34
SLU@BEN VBSNIK NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
2 juni 1993
Vrz osnova na ~len- ^J1 stav 6 od Zakonot za predu~i-li{no i osnovno vospitanie i obrazovanie („Slu`ben vesnik na SRM" broj 19/83, 29/89, 11/91 i „Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 40/91) i Odlu-kata za ovlastuvan»e na Komisijata za pra{an>a na izbo-rite i imenuvan»ata na Sobranieto na Republika Make-donija („Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 28/91), Komisijata za pra{an>a na izborite i ime-nuva^ata na sednicata odr`ana na 20 maj 1993 godina,
doness ODLUKA
ZA IMENUVAN>E ^LENOVI NA KONKURSNATA KOMISIJA ZA IMENUVAN»E INDIVIDUALEN RABOTOVODEN ORGAN VO OU „LAZO ANGELOV-SKI" KISELA VODA - SKOPJE
1. Za ~lenovi na Konkursnata komisija za imenu-van^ individualen rabotovoden organ vo OU „Lazo Angelovski" Kisela Voda - Skopje, se imenuvaat:
Jordan Kuzmanovski, pravnik vraboten vo OXIS Naum Naumovski-Bor~e - Skopje i
Traj~e Ilievski, pravnik vraboten vo Minister-stvoto za odnosi so stranstvo.
2. Ovaa odluka vleguva vo sila so denot na donesuva-n,eto, a ke se objavi vo „Slu`ben vesnik na Republika Makedoniji".
Broj 10-2061/1 20 maj 1993 godina Skopje
Pretsedatel
na Komisijata za pra{an>a na izborite i imenuvan»ata, Nikola Krstesi, s.r.
798. „^
Vrz osnova na ~l<?n 15 i ~len 70 stav 1 to~ka II) od Zakonot za Narodna banka na Republika Makedonija („Slu`ben vesnik vo' Republika Makedonija", br. 26/ 92, 4/93 i 29/93), Sovetot na Narodna banka na Republika Makedonija na 31.05.1993 godina donese
ODLUKA
ZA IZMENA NA ODLUKATA ZA ESKONTNATA STANKA NA NARODNA BANKA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
1. Vo to~kata 2 od Odlukata za eskontnata stapka na Narodna banka na Republika Makedonija („Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", br. 82/92,4/93, 10/93, 18/93, 2.5/93 i 28/93), zborot „maj" se zamenuva so zborot „juni", a procentot „382" so procentot „151,8%"
2. Ovaa odluka vleguva vo sila so denot na donesuva-11,eto, a ke se primenuva od 01.06.1993 godina.
O. br. 02-15/60-93 31 maj 1993 godina Skopje
Pretsedatel na Sovetot na Narodnata banka na Republika Makedonkja Guverner, m-r Borko S-ganoevskv, s.r.
799. —
Ustavniot sud na Republika makedonija, vrz osnova na ~len 110 od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Make-donija („Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 70/92), po odr`anata javna rasprava, na sednicata odr`ana na 13 maj 1993 godina, donese
ODLUKA
1. SE UKINUVA ~len 46 od Zakonot za odbrana („Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 8/92). 2. Ovaa odluka ke se objavi vo „Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".
3. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br. 94/92 od 9 dekemvri 1992 godina, po podnesena inicijativa od Dimitrija Atanasovski i Sgamen Filipov od Skopje, povede postapka za ocenuvan>e ustavnosta na ~len 46 od zakonot ozna~en vo to~ka 1 od ovaa odluka. z^atoa NJTO se postavi pra{an>eto za nego-vata soglasnost so Ustavot na Republika Makedonija.
4. Sudot na sednicata i na javnata rasprava utvrdi deka vo ~len 46 od Zakonot , kako edinstvena odredba od Zakonot vo delot {to se odnes^a na slu`bata vo armijata, e predvideno slu`bata i drugite dol`nosti vo armijata da se ureduvaat so pravilnik {to go done-suva ministerot za odbrana. Ponatamu, Sudot utvrdi deka vo ovaa zakonska odredba, kako i vo celinata na zakonot, ne se dadeni nikakvi osnovi za na~inot na ureduvan>eto na slu`bata i drugite dol`nosti vo armi-jata na Republika Makedonija.
5. Na javnata rasprava podnositelite na inicijati-vata istaknaa deka pod slu`ba na armijata ee podrazbi-raat i pravata i dol`nostite na vrabotenite vo armi-Jata. So ogled na toa {to ostvaruvan»eto na pravata od rabotniot odnos i polo`bata na vrabotenite, spored ~len 32 stav 5 od Ustavot, se ureduvale so zakon i so kolektivni dogovori, smetaat deka i slu`bata zadol-`itelno treba da se uredi so zakon, a ne so podzakonski akt na ministerot za odbrana. Isto taka, podnositelite na inicijativata iznesoa mislenl deka Zakonot za odbrana ne sodr`i odredbi za priem vo slu`bata, unapreduvan>e na voenite lica, polo`ba vo slu`bata na voenite stare{ini ~inovi na stare{inite i drugi pra{an>a so koi Ke se izrazat specifi~nostite na slu`bata vo armijata.
Pretstavnncite na Ministerstvoto za trud i soci-jalna politika i Sekretarijatot za zakonodavstvo na Vladata na Republika Makedonija iznesoa mislei»e deka ~len 46 od zakonot ne e vo nesoglasnost so Ustavot, zatoa {to so nego samo se dorazrabotuvale od-delni pra{an>a od rabotniot odnos ~in osnovni ramki i princip bile utvrdeni so Zakonot za osnovnite prava od rabotniot odnos, Zakonot za rabotnite odnosi, kako i so Zakonot za organite na upravata, vo koj e utvrdena polo`bata i statusot na ministerstvoto za odbrana. Isto taka, tie iznesoa mislen>e deka oddelni pra{an»a {to se odnesuvaat ia slu`bata vo armijata ee uredeni so Zakonot za odbrana, kako {to se odredbite {to se odnesuvaat na ovlastuvan>ata na Pretsedatelot na Republikata i Ministerot za odbrana.
Pretstavnikot od naukata, isto taka, iznese mn-slen>e deka ~len 46 nee vo nesoglasnost so Ustavot, zatoa {to spored ~len 28 od Ustavot so zakon se ure-duva samo ostvaruvan>eto na pravote i dol`nosta na sekoj graganin za odbrana na Republikata, a spored ~len 122 so zakon se ureduva odbranata kako sistemsko re{enie. So ogled na toa {to ovie dve ustavni pra{an>a se uredeni so zakon, a pra{an>ata za slu`bata vo armijata vo osnova se uredeni so zakonite od oblasta na rabotnite odnosi i so Zakonot za organite na upravata, smeta deka ministerot, koj e Qvlasten da donesuva pravilnici, mo`e vo smisla na osporeniot ~len 46 od Zakonot, so pravilnik da gi dorazraboti oddelni pra{an>a za rabotnite odnosi vo armijata.
6. Spored ~len 8 od Ustavot na Republika Makedo-nija, edna od tsmelnite vrednosti na ustavniot pore-dok na Republika Makedonija, e podelbata na dr`av-nata vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska.
Nositel na zakonodavnata vlast, spored ~len 61 od Ustavot, e Sobranieto na Republika Makedonija, koe, spored ~len 122 stav 2 od Ustavot, ima pravo i dol`-nost da donese zakon so koj ke ja uredi odbranata na Republikata, a vo ~len 32 stav 5 od Ustavot s predvideno deka ostvaruvan>sto na pravata na vrabotenite i nivnata polo`ba ('s ureduvaat so zakon i so kolektivni dogovori.
2 juni 1993
SLU@BEN VESNIK NA REPUBLPKA MAKEDONIJA
Br. 34 - Str. 807
Nosptsl na IJvr{natp vlast vo Republika Makedo-iiJa, sporsd ~len 88 od Ustavot, s Vladatc na Repu-5^ika Maksdonija, koja, soglasno ~len 91 od Ustavot, ja utvrduva politikati na izvr{uva^eto na ^akonite i drugpts propisi na Sobranisto i donssuva ursdbi i drugp propisi ja izvr{uvap^ na ~akonigs.
Sporsd ~len 95 od Ustavot, dr`avnata uprava ja so~inuvaat ministerstva i drugi organi na >T1ravata i organizacii utvrdeni so zakon, a organizacijata i ra-botata na organits na dr`avnata uprava ee ureduvaat so zakon.
Organits na dr`avnata uprava, soglasno ~len 96 od Ustavot, rabotits od svojata nadls`iost gi vr{at sa-mostojno vrz osnova i vo ramkits na Ustavot i zako-nite.
Od nznesenite ustavni odredbi proizleguva deka or-ganizacijata i rabotata na organite na dr`avnata uprava se ureduvaat so zakon, odnosno nadle`nostite na organits na dr`avnata uprava se utvrduvaat so zakon. Pritoa.spored misle11»eto na Sudot, pri oprede-luva^eto na nadle`nostite na dr`avnata uprava, mora da se imaat drsdvid ustavnite ovlastuva^a na nosite-lite na zakonodavnata i izvr{nata vlast, poto~no treba da ee ima prsdvid ustavnata pozicija na organite na dr`avnata uprava.
So ogled na iznsssnoto, Sudot smeta deka so zakon ne mo`at da se ovlastat organite na dr`avnata uprava izvorno da ureduvaat materijalni odnosi, odnosno da propi{uvait prava i obvrski za graganite i drugite pravni subjekti. Organits na dr`avnata uprava mo`e da se ovlastat da donssuvaat propisi so koi se razrabo-tuvaat zakonskits odredbi zaradi nivno izvr1Luva111S. pri {to so zakonot na ~ie izvr111uvap»e tie se odnesu-vaat mora da ee utvrdat osnovite za ureduvap>e na odnosite, kako i ramkite na ovlastuvap»eto na organot na dr`avnata uprava.
So ogled na toa {to so osporeniot ~len 46 od Zakonot e dadeno ovlastuvapJS na ministerot za odbrana. celosno da gi uredi slu`bata i dol`iostite vo armi-jata, bez da se utvrdat ramkits na negovite ovlastu-van»a, pri {to zakonot ne gi uredil osnovite na slu`bata i dol`nostits vo armijata, Sudot oceni deka ovaa odredba od Zakonot ns s vo soglasnost so ozna~snite ustavni odredbi.
Pri odlu~uva[1,eto Sudot gi ima{e predvid i misle-11,ata iznsssni od u~esnicits na javnata rcsprava deka-pravata i obvrskits na vrabotenits vo armijata vo osnova ee uredeni so Zakonot za osnovnite prava od rabotniot odnos, Zakonot za rabotnite odnosn i Zakonot za organits na upravata, no ns mo`ete da gi pri-fati, zatoa {to utvrdi deka oprsdeleni prava i dol`nosti koi proizleguvaat od possbnosta na slu`bata vo armijata, kako eden od ssgmentite preku koj ee ostva-ruva odbranata na Rspublikata, kako posebno pravo i ' dol`nost na graganite, ns ee uredeni so propisite za rabotni odnosi, nitu so Zakonot za odbrana.
7. Vrz osnova na iznssenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od ovaa odluka.
8. Sudot ovaa odluka ja donose vo sostav od prstseda-telot na Sudot m-r Jordan Arsov i sudiits Branka Ciriviri-Antonovska, Arif Arifi, Dimitris Di-MI111KOVSKI, d-r Filip Lazarsski, Bratolub Rai~ko-vik, d-r Fidan~o Stoev i Vera Terzieva-Troja~anec.
U. br. 94/92 13 maj 1993 godina Skopje
Pretsedatsl na Ustavniotsud na Rspublika Makedonija, m-r Jordam Arsov, s.r.
OP[TI AKTI NA FONDOVITE I ZAVODITE
FOND NA PENZISKOTO I INVALIDSKOTO
OSIGURUVAN^E 40.
Vrz osnova na ~len 110-a od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvan^e („Sl. vesnik na SRM" br. 18/83, 4/87, 4/88, 18/89, 19/90, 36/91 i 45/92), a vo vrska so Odlukata za ovlastuvan»e na direktorot na Fondot na penziskoto i invalvdskoto osiguruvan»e na Makedonija za donesuvap^ na re{enija za usoglasuvan^e na penziite („Sl. vesnik na Republika Makedonija" br. 9/92), direktorot na Fondot na penziskoto i invalidskoto osi-guruvan^ na Makedonija, donesuva
RE[ENIE
ZA USOGLASUVAN>E NA PENZIITE I PARI-^NITE NADOMESTOCI ZA APRIL 1993 GOD1[A
1. Penziite i pari~nite nadomestoci vo vrska so prekvalifikacija ili dokvalifikacija ili soodvetno vrabotuva^e na invalidite na trudot so prsostanata rabotna sposobnost i privremeniot nadomestok za vra-botuvan»e na deca so pre~ki vo fizi~knot i psihi~kiot razvoj za april 1993 godina se usoglasuvaat za 26,66% ili vkupno za 118,10, so izvr{enoto usoglasuvan»e od 13,49% za januari, 22,93% za fevruarii 23,42% za mart.
2. So procentot opredelen so ova re{enie za april 1993 godina ke se usoglasat pari~niot nadomestok za telesno o{tetuvan»e i nadomestokot za pomo{ i nega.
3. Penziite i drugite pari~ni nadomestoci za me-sec maj 1993 godina ke se isplatuvaat kako akontacin vo visina na dostignatoto nivo na penziite za april 1993 godina.
4. Ova re{enie ke se objavi vo „Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".
Br. 02-1413 Direktor, 26 maj 1993 godina ^R" Zrmaiovskn, s.r.
Skopje
41. —
Vrz osnova' na ~l. 110-a od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvan»e („Sl. vesnik na SRM" br. 18/83, 4/87, 4/88, 18/89. 19/90, 36/91 i 45/92), a vo vrska so Odlukata za ovlastuvan»e na direktorot na Fondot na penziskoto i invalidskoto osiguruvan>e na Makedonija za donesuvan>e na re{enie za usoglasuvan»e na penziite („Sl. vesnik na Republ11ka Makedonija" br. 9/92), direktorot na Fondot na penziskoto i invalidskoto osi-guruva11»e na Makedonkja, donesuva
RE[ENIE
ZA OPREDELUVAID NA NAJNISKIOT IZNOS NA PENZIJA I NA GRANI^NIOT IZNOS NA NAJNISKOTO PENZISKO PRIMAKE ZA APRIL 1993 GODINA
1. Najniskiot iznos na starosna penzija za april 1993 godina se utvrduva:
- za korisnicite koi penzijata ja ostvarile so pen-ziski sta` nad 35 godini (ma`), odnosno nad 30 godini (`ena), vo visina od 1.650,00 denari;
- za korisnicite koi penzijata ja ostvarile so pen-ziski sta` nad 25 godini (ma`), odnosno nad 20 godini (`ena), vo visina od 1.590,00 denari. i
- za korisnici koi penzijata ja ostvarile so penzi-ski sta` do 25 godini (ma`) odnosno do 20 godini (`ena), vo visina od 1.540,00 denari.
2. Najniskiot iznos na invalidska penzija za april 1993 godina se utvrduva:
10 noemvri 199-1
SLU@BEN VESNIK NA REPUBL11KA MAKEDONCJA
Br. 59-Str. 1707
5. Vrsdvkt va ivsstvcqata -pifri): ... vms vo dsiarv (go b^vi i so
penari
6. NZ@K 13 KrSDNTOT vazna~sia vo digovorot vp asvarv. odvook» vo gtrakkata va.1)-ga (dokolku se koristi stranski krsdkt):
— depari —(paziv na stranska va.1)ta>
{
Potpis i; ps~at na OB. ASNRP R-1 Dgencijaga
7. Prmon: Lrhmerok od misleketo va Agehqijate za ocevi va ivvesticmovata programa koe vma — stravici Prnmerok od dogovorot -m kornstev* va predit pi^^ea pomegJ baratelot k kreditorot koj vma — straviqv
Polk v ve~p i barvtslot
^
POPOLNUVA AGENCIJATA
DATA NA PODNESUVAN»E
DELOVODEN BROJ
BROJ NA PRIJAVATA
OB. ASNRP R-1
Po-p` v ve~at 1 Agevcvjpa
135N.
Vrz osnova na ~len 80 stav 4 od Zakonot za premer, katastar i zapi{uv{^e na pravata na nsdvi`nostite („Sp. vssnik na SRM" br. 27 od 01.07.1986 godina), donesuvam
RE[ENIE
Se proglasuva i st-ava vo sila katastarskata opt-tina na nsdvi`nostite za katastarskata o{ntina ^elopsk, so vkupna povr{ika od 1591 ha, 68 ari, 87 m-.
Katasgarskiot operat na nsdvi`nostite ke se pri-menuva od 15.11.199^ godina.
Od dsnot na primsnuvan,eto na katastarskiot operat na nsdvi`nostite ee stava von sila dossga{niot katastarskn operat na zsmjipp-sto za ovaa katastarska opiggina.
. .Br. ^2179/2 ^•^^R',... 2 noemvri 1994 godina Vitomir Nikolos^ ,s:r.
Skopje
1359.
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110 od Ustavot na Republika Maksdonija i ~len 70 od Dslovnikot na Ustavniot sud na Rspublnka Make-donija („Slu`bsn vesnik na Republika Maksdonija" br. 70/92), na ssdnicata odr`ana na 14 oktomvri 1994 godina, donese ODLUKA
1. SE UKINUVA ~len 17 to~ka 9 od Zakonot za odbrana („Slu`ben vssnik na Republika Maksdonija" br. 8/92).
2. Ovaa odluka ke se objavi vo „Slu`ben vesnik na Republika Maksdonija".
3. Ustavniot sud na Republika Maksdonija po povod podnesena inicijativa za poveduvap»e postapka za oce-nuva1[>e ustavnosta na osporsnata odrsdba od Zakonot, so Re{enie U. br. 123/93 od 27 april 1994 godina, po-vsde postapka za ocsnuvan>s ustavnosta na osporsnata odrsdba od Zakonot, zatoa pggo osnovano ee postavi pra11Ja11»sto za nsjzinata soglasnost so Ustavot na Republika Maksdonija.
4. Sudot na ssdnicata utvrdi deka vo ~len 17 od Zakonot za odbrana se oprsdslsni ovlastuvap>ata na Ministsrstvoto za odbrana vo poglsd na ostvaruva-p>sto na odbranata. Vo osporsnata to~ka 9 od ovoj ~len e predvideno deka Ministerstvoto go ostvaruva koman-duva11»eto so armijata.
Vo ~len 15 od Zakonot se oprsdelsni nadle`nostite na pretsedatslot na Rspublikata, koj,pokraj drugoto, e ovlastsn da go propi{uva na~inog na komanduvap»e vo armijata, pri pggo Sudot utvrdi deka prstsedatelot na Republikata nema doneseno posebsn akt za propi{u-va1M na na~inot na komanduvan^eto vo armijata.
5. Sporsd ~len 122 od Ustavot na Republika Make-donija, vooru`snite sili na Republika Maksdonija go {titat tsritorijalniot intsgritst i nszavisnosta na Rspublikata. Odbranata na Republikata ee ureduva so zakon, a sporsd ~len 79 stav 2 vrhoven komandant na vooru`snite siln na Makedonija s prstsedatelot na Rspublikata, koj svoite prava i dol`nosti gi vr{i vrz osnova i vo ramkige na Ustavot i zakonite.
Dr`avnata uprava, spored ~len 95 od Ustavot, ja so~inuvaat ministerstva i drugi organi na upravata i organizacii utvrdeni so zakon, ~ija organizacija i rabota se ureduva so zakon. Spored ~len 96 od Ustavot, organite na dr`avnata uprava rabotite od svojata nad-le`nost gn vr{at samostojno vrz osnova i vo ramkite na Ustavot i zakonite i za svojata rabota ee odgovorni na Vladata. So organite na upravata odoblasta na odbranata i polncijata, spored ~len 97 od Ustavot, rakovodat civilni lica koi neposredno pred izborot na tie funkcii bile civili najmalku tri godini.
Od ozna~snite ustavni odredbi proizleguva deka so Ustavot na odbranata na Republikata i se dava posebno zna~s11>e i se oprsdsluva deka taa se ureduva so zakon, a deka vrhoven komandant na vooru`enite sili e pretsedatslot na Rspublikata.
Isto toka, od iznsssnite ustavni odredbi proizleguva deka organizacijata i rabotata na organite na dr`avnata uprava, a vo tie ramki i nivnite nadls`no-sti, ee utvrduvaat so zakon, imajki ja prsdvid nivnata ustavna polo`ba, kako del od izvr{nata vlast. Vo soglasnost so taa polo`ba organite na dr`avnata uprava mo`e da ee ovlastat da donssuvaat propisi so koi ee razrabotuvaat zakonskits odredbi zaradi nivno izvr-111uva1^S, PrI 11GTO SO ZVKONOT NV ^IS IZVr111uva11>S TIS SS odnssuvaat mora da ee utvrdat osnovits za ursduva11,s na odnosits, kako i ramkite na ovlastuvan»sto na organot na dr`avnata uprava.
Str. 1708-Br.59
SLU@BEN VESNIK NA REPUB.-[KA MAKEDONCJA
10 noemvri 1994
So oglsd na toa igl) so osporsnata to~ka 9 na ~len 17 od Zakonot ns ee oprsdslsni ramkite na ovlastuva- , c,sto na Ministerstvoto vo ostvaruvap>sto na komandu-vaNJSTO so armijata, Sudot oceni deka so toa se sozda-vaat mo`nosti za vospostvuva~>s na poinakvi odnosi vo komanduvanlto so armijata od utvrdsnits so Ustavot.
6. Vrz osnova na iznsssnoto, Sudot utvrdi deka ~len 17 to~ka 9 od Zakonot ne s vo soglasnost so ozna~snits ust-avni odrsdbi, poradi {to odlu~i kako vo to~kata 1 od ovaa odluka.
7. Ovaa odluka Sudot ja donose vo sostav od prstse-datslot na Sudot d-r Jovcn Prosvski i sudiite Bahri Isl>ami, d-r Nikola Krleski, Olga Lazova, d-r Stoj-msn Mihajlovski, d-r Milan Nsdkov, Besim Sslimi, d-r Josif Talsvski i d-r Todor Cunov.
U. br. 123/93 14 oktomvri 1994 godina Skopje
Prstssdatsl na Ustavniot sud na Rspublika Maksdonija, d-r Jovan Prosvski, s.r.
136<).
Ustavniot sud na Republika Makedoncja, vrz osnova na ~lsnovits 110 i 112 od Ustavot na Rspublika Maks-donija i ~len 71 od Dslovnikot na Ustavniot sud na Rspublika Makedonija („Slu`ben vssnik na Rspublika Maksdonija" br. 70/92), na ssdnicata odr`ana na 28 septemvri 1994 godina, donese
ODLUKA
1. SE UKINUVAAT ~lenovete 7 i 27 to~ka 2 od Statutot na Vodostopanskata rabotna organizacija „Strumi~ki sliv" vo Strumica, donesen na 16 fevru-ari 1990 godina.
2. Ovaa odluka 1se se objavi vo „Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" i vo ozna~enata organizacija na na~in predviden za objavuvan»e na opnggite akti.
3. Ustavniot sud na Republika Makedonija so re{enie U. br. 21^/91 od 17 junn 1992 godina, povede po-stapka za ocsnuvaNzS zakonitosta na ~lsnovits 7 i 27 to~ka 2 od aktot ozna~en vo to~kata 1 od ovaa odluka, zatoa 111TO se postavi pra{an^to za nivnata soglasnost so zakon.
4. Na ssdnicata Sudot utvrdi deka vo ~len 1 od Statutot e predvideno ozna~snoto prstprijatis da ee organizira kako op{tsstvsno prstprijatie, a vo ~ls-not 7 ee utvrdsni dsjnostite na prstprijatisto i toa iskoristuvapl i upotrsba na voda, za{tita od igtetno dsjstvo na vodite, za{tita od zagaduva11»e, proizvodstvo na pesok, ~akal i kamen, kako i drugi dejnosti povrzani so vr111S11»sto na ovis dsjnosti. Vo ~len 27 od Statutot e predvideno Rabotni~kiot sovet da go so~n-nuvaat dslsgatits samo od rsdot na rabotnicits vo organizacijata.
Sudot, isto taka, utvrdi deka Statutot ee prims-nuva.
5. Vo Zakonot za vodite („Slu`ben vssnik na SRM" br. 8/81, 13/82, 37/87, 20/90, 23/90 i 24/91) s ursdeno pra111ap»sto za korists11»sto na vodite i za organizacija na prstprijatijata {to vr{at dsjnosti od ovaa oblaet, kako i vlijanisto na op{tsstvsnata zasdnica vo vr{s-11»eto na ovis dsjnosti, pa sporsd toa ovoj zakon kako 1sh hrss!ja1s1> mora da ee primsnuva pri organiziranJSTo i rabotata na ovaa prstprijatis. Taka, sporsd ~len 7 od Zakonot vo oblasta na vodostopanstvoto od poseti opiggsstvsn interes ee slsdnits dsjnosti: za{tita i odbrana na {tstni dsjstva na vodite, zanggita na kori-tata na vodite od zagaduva{s, oS^zbsduvai^ voda za
vodosnabduvan^e, navodnuva1is I odvodnuvap^s na zsmjo-dslski i drugi zsmjitta od erozija i ursduva^sto na poroi, organiznra11,sto i naso~uva11>sto na sksploata-cija na pesok, ~akal, kamsn od prirodnits vodotoci i ezsra i dr. Sporsd ~len 161 stav 1 od ovoj zakon vo odlu~uva1^sto za rabotits od possbsn op{tsstvsn interes 111TO go vr{at vodostopanskite organizacii, u~s-stvuvaat i prststavnici na op{tsstvsnata zasdnica, a sporsd stavot 2 od ovoj ~len so statutot na organizaci-jata ee oprsdsluvaat zaintsrssiranits organi, organizacii i zasdnici {to imsnuvaat, odnosno dslsgiraat SVOI PrSTST-JVNICI.
Spored ~len 162 od Zakonot, Sobranisto na Rspublika Makedonija dava soglasnost na odrsdbits na statutot i na drugite op{tn akti {to se od zna~en»e za ostvaruvan»e na posebniot op{testven interes vo vodostopanskite organizacii.
Od ozna~enite zakonskn odredbi proizleguva deka vo odlu~uvan^to za rabotite od poseben otitestven interes {to ga vr{at vodostopanskite organizacii mora da u~sstvuvaat i prststavnici na op~ggestvenata zaednica i deka Sobranieto na Republika Makedonkja dava soglasnost na odredbite od statutot {to se odne-suvaat na ostvaruvan»eto na posebniot op{testven interes.
So ogled na toa {to vo ~len 7 od Statutot se pred-vidsni dsjnostite na pretprijatneto {to so Zakonot se utvrdeni kako dsjnosti od poseben op{testven interes, a na nego ne e dadsna soglasnost od Sobranieto na Republika Makedonija, kako i so oglsd na toa {to vo. ~len 27 stav 2 e predvideno ~lenovite na rabotni~kiot sovet izbrani od rabotnicite da odlu~uvaat za pra{a-n>eto od poseben op{testven interes, Sudot oceni deka tie ne se vo soglasnost so ozna~enite zakonski odredbi.
6. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kite 1 i 2 od ovaa odluka.
7. Ovaa odluka Sudot ja donese mnozinstveno vo sostav od pretssdatelot na Sudot d-r Jovan Prosvski i sudiite Bahri Isl>ami, d-r Nikola Krleski, Olga La-zova, d-r Stojmen Mihajlovski, d-r Milan Nedkov, Besim Sslimi, d-r Josif Talevski i d-r Todor Cunov.
U. br. 216/91 28 septemvri 1994 godina Skopje
Prstssdatel na Ustavniot sud na Rspublika Makedoncja, d-r Jovai Prosvskl, s.r.
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110 alineja 1od Ustavot na Republika Makedo-nija i ~len 70 alineja 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija („Slu`ben vssnik na Re-publika Makedonija" br. 70/92). na sednicata odr`ana na 25 oktomvri 1994 godina, donose
ODLUKA
1. SE UKINUVA ~len 47 stav 4 od Zakonot za platsn promet („Slu`ben vssnik na Republika Make-donija" br. 80/93 i 9/94).
2. Ovaa odluka kese objavi vo „Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".
3. Ustavniot sud na Republika Makedonija, po povod inicijativite na Todor Petrov, pratenik vo Sobranieto na Rspublika Makedonija i Predrag [ap~svski od Skopje, so Re{enie U.br. 8/94 od 13 juli 1994 godina povede postapka za ocenuvan^ ustavnosta na odredbata na ~len 47 stav 4 od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od ovaa odluka, zatoa {to se postavi pra{ai^to za nejzi-nata soglasnost so ~lenovite 33 i 55 od Ustavot.
Str. 710-Br.ZO
SLU@BEN VESNIK NA REPUB.^IKA MAXEDON[A
14 juni 1995
111NNI na slu`ba vo postojanpot sostcv na Armijata, soodvstno ee primenuvaat i na voonggs stareip{i ra-sporsdsni na rabota vo Akadsmnjata.
^len 28
Nadzor na realizacijata na nastavimte planovi i programm na Akadsmnjata vr{k Minisgsrstvoto.
V. PREODNI ODREDBI
^len 29
Do konstituira)^eto na Akademijata, Ustanovata za obu~uvan^s na voeni stare{ini vo sostav na Minister-stvoto lrodol`uva so rabotata i so zada~ite za koi s osnovana.
Pitomcite koi se do{koluvaat na Ustanovata za obu~uvap>e na vosni stare{ini, prodol`uvaat da stu-diraat sporsd postojnite nastavni planovi i programi do po~etokot na u~ebnata 1995/96 godina.
^len 30
Rabotnicite, oprsmata, inventarot i drugite sredstva NJTO gi koristi Ustanovata za obu~uvatm na voeni stare{ini gi prezsma Akadsmijata za izvr111uvap,s na dsjnosta ^tvrdsna so ovoj zakon.
^len 31
Podgotovkite za po~stok na rabotata na Akademi-jata gi •vr111i mati~nata komisnja koja ja formira Mi-nisterstvoto.
Mati~nata komisija ja so~inuvaat pet ~lena, od koi tri se rabotnici so nastavno-nau~ni zvan^a od oblasta na odbranata.a dva ~lena se rabotnnci so nast-avno-nau~ni zva11>a od drugi oblasti.
^len 32
Za voenostru~nite i vosnospecijalisti~kite pred-meti, po'nskJ]u~ok, nastava mo`e da dr`at i lica so visoko obrazovanie i postignati rszultati vo prak-ti~nata rabota vo oblasta na odbranata. Ovie lica mo`at da bidat anga`irani najmnogu do {est godini od denot navleguvapJS vo sila na ovoj zakon, a nivniot anga`man ee ursduva so possbsn pravilnik na ministe-rot za odbrana.
^len 33
Akademijata ks po~ne so rabota vo u~ebnata 1995/96 godina.
^len 34
Pitomcite koi na denot na vleguvap>e vo sila na ovoj zakon so do{koluvan>s vo Ustanovata za obu~uvap>e na voeni starL~ini vo sostav na Mnnisterstvoto gi polo`ilo ispitits i diplomskiot ispit sporsd na-stavniot plan i programa na taa Ustanova vo tekot na 1992, 1993,,1994 i 1995 godina, se steknuvaat so visoko obrazovanie so stru~en naziv oficer od soodvstsn rod. se proizveduvaatvo ~in potporu~nik i se zdobivaat so pravo da stapat na rabota vo Ministsrstvoto, odnosno na slu`ba vo Armijata.
V]. ZAVR[NI ODREDBI
^len 35
Podzakonskite propisi predvideni so ovoj zakon ke se donssat vo rok od tri mese{; od denot na negovoto vleguvan>s vo sila.
^len 36
So denot na vlsguvan^sto vo sila na ovoj zakon prs-stanuva da va`i Zakonot za voenite {koli i nau~no-istra`uva~kite ustanovi na jugoslovenskata narodna armija („Slu`bsn list na SFRJ" broj 12^78 i 43/86).
^len 37
Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot dsn od denot na objavuvan^to vo ..Sl\"`bsn vssnik na Republika Make-donija".
750.
Vrz osnova na ~len 75 stavovi 1 i 2 od Ustavot na Rspublnka Maksdonija. pretssdatslot na Rspublika Makedoncja i pretssdatslot na Sobranisto na Rspu-blika Makedoncja nzdavaat •^
UKAZ
ZA PROGLASUVAN>E NA ZAKONOT ZA IZMENU. VA1VE NA ZAKONOT ZA ODBRANA
Se proglasuva Zakonot za izmenuvan»s na Zakonot za odbrana.
NJTO Sobranieto na Republika Makedoncja go donsss na sednicata odr`ana na 7 juni 1995 godina.
Broj 08-2137/1 Pretssdatsl 7 junc 1995 godina ^ Republika Makedoncja. stopje Kiro Gligorov, s.r.
Prstssdatel na (''obraX^isto na Republika Maksdonija, Stojai Lilov, s.r.
ZAKON ZA IZMENUVAN>E NA ZAKONOT ZA ODBRANA
• ^len 1
Vo Zakonot za odbrana („Slu`bsn sesnik na Repu-blkka Makedonija" broj &^92) vo ~lenot 124 zborovite: „od 2 do 6 iljadi dinari" se zamenuvaat so zborovite: „od tri desetini do odna polovina od plata".
^len 2
Vo ~len 125 stav 1 zborovite: „od 20 do 50 iljadi dinari" ee zamenuvaat so zborovite: „od deset do dva-eset plati".
Vo stav 2 zborovite: „od 2 do 6 iljadi dinari" se zamenuvaat so zboropite: „od edna do tri plati".
^len 3
Vo ~len 126 stav 1 zborovite: „od 20 do 50 iljadi dinari" se zamenuvaat so zborovite: „od dsset do dva-eset plati"
Vo stav 2 zborovnte: „od 2 do<) iljadi dinari" se zamsnuvaat so zborovite: „od edna do tri plati".
^len 4
Vo ~len 127 zborovite: od 20 do 50 iljadi dinari" ee zamenuvaat so zborovite: „od edna do tri plati".
^len 5
Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot dsn od denot na objavuvan^to vo „Sdoben vesnik na Republika Maks-donija".
751.
Vrz osnova na ~len 75 stavovi 1 i 2 od Ustavot na Republika Makedonija, pretsedatelot na Republika Makedonija i pretsedatelot na Sobranieto na Republika Makedonija izdavaat
UKAZ
ZA PROGLASUVAN>E NA ZAKONOT ZA OBEZBE-DUVAN>E NA SREDSTVA ZA SANIRAN>E NA PO-SLED111[TE OD ZEMJOTRESOT VO OP[TN-NNTE BITOLA, DEMNR XISAR, OXRND I
RESEN
Se proglasuva Zakonot za obszbsduvan,e na sredstva za saniranl na poslsdicite od zemjotresot vo op{ti-nite Bitola, Demir Xisar, Ohrid i Ressn,
Str. 2166-Br. 54
au`BEn VESNIK NA REPUB.-[KA MAKEDONCJA
22 oktomvrn 1997
1041.
Vrz osnova na ~len 153, stav 4, a vo vrska so ~len 156, stav 1 od Zakonot za organnte na upravata („Slu`-ben vesnik na SRM" br. 40/90 i „Slu`ben vssnik na Republika Makedonija" br. 63/94) i ~len 46, stav 5 od Zakonot za Vladata na Rspublnka Makedoncja („Slu`ben vssnik na SRM" br. 38@) i „Slu`ben vssnik na Republika Makedonija" br. 63/94), Vladata na Republika Makedonija, na sednicata odr`ana na 29 septem-vri 1997 godina, donese
RE[ENIE
ZA POVTORNO NAZNA^UVAN»E POMO[NIK NA SEKRETAROT NA SEKRETARIJATOT ZA ZA-KONODAVSTVO NA VLADATA NA REPUBLIKA MAKEDONCJA
1. Liljana Mitevska, pomo{nik na sekretarot na Sekretarijatot za zakonodavstvo na Vladata na Republika Makedonija povtorno se nazna~uva na istata dol`nost.
2. Ova re{enie vleguva vo sila so denot na donesu-va11»sto a ke se objavi vo „Slu`ben vesnik na Republika Maksdonija".