ZAKON ZA SEMEJSTVO

 

PRV DEL

OP[TI ODREDBI

^len 1

 

So ovoj zakon se ureduvaat: brakot i semejstvoto, odnosite vo brakot na semejstvoto, odredeni oblici, posebna za{tita na semejstvoto, posvojuvaweto, staratelstvoto, izdr`uvaweto, kako i postapkata pred sudot vo bra~nite i semejnite sporovi.

 

^len 2

Semejstvo e `ivotna zaednica na roditeli i deca i drugi rodnini, ako `iveat vo zaedni~ko doma}instvo.

Semejstvoto nastanuva so ra|awe na deca i so posvojuvawe.

 

^len 3

 

Odnosite vo semejstvoto se zasnovaat vrz ramnopravnost, zaemno po~ituvawe, me|usebno pomagawe i izdr`uvawe i za{tita na interesite na maloletnite deca.

^len 4

 

Republikata obezbeduva posebna za{tita na semejstvoto , maj~instvoto, decata, maloletnite lica, decata bez roditeli i decata bez roditelska gri`a.

 

^len 5

Republikata sozdava i obezbeduva nau~ni, ekonomski i socijalni uslovi za planirawe na semejstvoto i za slobodno i odgovorno roditelstvo.

Vo ostvaruvaweto na pravoto na slobodno i odgovorno roditelstvo, roditelite se dol`ni da obezbedat optimalni uslovi za zdrav rast i razvoj na svoeto dete vo semejstvoto i op{testvoto.

 

^len 6

 

Brakot e so zakon uredena zaednica na `ivot na ma` i `ena vo koja se ostvaruvaat interesite na bra~nite drugari, semejstvoto i op{testvoto.

Odnosite me|u bra~nite drugari se zasnovaat vrz slobodna odluka na ma`ot i `enata da sklu~at brak, vrz nivnata ramnopravnost, me|usebno po~ituvawe i zaemno pomagawe.

 

^len 7

Roditelstvoto nastanuva so ra|awe i posvojuvawe.

Osporuvaweto i utvrduvaweto na roditelstvoto e dozvoleno pod uslovi i na na~in utvrden so ovoj zakon.

 

^len 8

Roditelite sprema svoite deca imaat ednakvi prava i dol`nosti (roditelsko pravo).

Odnosite na roditelite i decata se zasnovaat na prava i dol`nosti na roditelite da se gri`at za podigawe, ~uvawe, vospitanie i obrazovanie na svoite deca i da gi razvivaat nivnite rabotni sposobnosti i naviki.

Roditelskoto pravo go vr{at roditelite zaedno vo soglasnost so potrebite i interesite na decata i interesite na op{testvenata zaednica.

Na roditelot mo`e da mu bide odzemeno ili ograni~eno vr{eweto na roditelskoto pravo pod uslovi predvideni so ovoj zakon.

 

^len 9

Pravata i dol`nostite na roditelite i na drugite rodnini sprema decata, kako i pravata i dol`nostite na decata sprema roditelite i drugite rodnini se ednakvi, bez ogled dali decata se rodeni vo brak ili nadvor od brakot.

 

 

 

^len 10

Roditelskoto pravo prestanuva so polnoletstvo na deteto ili na drug na~in predviden so ovoj zakon.

Polnoletstvo se steknuva so napolnuvawe 18 godini od `ivotot, koga polnoletnoto lice se zdobiva so delovna sposobnost.

 

^len 11

 

Izdr`uvaweto e pravo i dol`nost na roditelite, na decata i na drugite rodnini utvrdeni so ovoj zakon, kako i na licata koi `iveat vo bra~na ili vonbra~na zaednica.

Dokolku izdr`uvaweto ne mo`e da se ostvari od licata od stav 1 na ovoj ~len, na neobezbedenite ~lenovi na semejstvoto, Republikata im obezbeduva sredstva neophodni za izdr`uvawe, pod uslovi opredeleni so zakon.

 

^len 12

 

Republikata preku staratelstvo obezbeduva za{tita na decata bez roditeli, na maloletnite deca bez roditelska gri`a i na polnoletnite lica pod uslovi i na~in utvrden so ovoj zakon.

^len 13

 

Zaednicata na ma` i `ena koja ne e zasnovana vo soglasnost so odredbite na ovoj zakon (vonbra~na zaednica) i koja traela najmalku edna godina, e izedna~ena so bra~nata zaednica vo pogled na pravoto na me|usebno izdr`uvawe i imotot steknat za vreme na traeweto na taa zaednica.

 

^len 14

Rabotite svrzani so posebna za{tita i pomo{ na semejstvoto, posvojuvaweto, kako i rabotite na staratelstvo, utvrdeni vo ovoj zakon, gi vr{i centar za socijalna rabota so metodite na stru~nata, sovetodavnata i sovetovali{nata interdisciplinarna timska rabota.

Za rabotite od stav 1 na ovoj ~len centarot za socijalna rabota gi primenuva odredbite od Zakonot za op{ta upravna postapka.

Po `albite izjaveni protiv re{enijata na centarot za socijalna rabota re{ava Ministerstvoto za trud i socijalna politika.

@albata izjavena protiv re{enieto na centarot za socijalna rabota ne go zadr`uva negovoto izvr{uvawe.

 

VTOR DEL

BRAK

I.SKLU^UVAWE NA BRAK

  1. Uslovi za sklu~uvawe i polnova`nost na brakot

 

^len 15

Brak mo`at da sklu~at dve lica od razli~en pol so slobodno izjavena volja pred nadle`en organ, na na~in opredelen so zakon.

 

^len 16

 

Ne mo`e da sklu~i brak lice koe ne napolnilo 18 godini od `ivotot.

Nadle`niot sud mo`e, vo vonprocesna postapka, da dozvoli sklu~uvawe na brak na lice koe napolnilo 16 godini od `ivotot ako utvrdi deka toa dostignalo telesna i du{evna zrelost potrebna za vr{ewe na pravata i dol`nostite {to nastanuvaat vo brakot, a po prethodno pribaveno mislewe od zdravstvena ustanova i uka`ana stru~na pomo{ vo centarot za socijalna rabota.

 

^len 17

Ne mo`e da sklu~i nov brak lice dodeka porano sklu~eniot brak ne mu prestane.

 

^len 18

 

Ne mo`at da sklu~at brak lica koi poradi manifesna forma na du{evno zaboluvawe so prisustvo na psihoti~ki simptomi ili rezidualni znaci od bolesta ne se vo sostojba da go sfatat zna~eweto na brakot i obvrskite {to proizleguvaat od nego, a koi se istovremeno nesposobni za rasuduvawe.

Ne mo`at da sklu~at brak i lica koi zaostanuvaat vo mentalniot (psihi~kiot) razvoj, a pripa|aat vo grupata na lica so te{ka i najte{ka mentalna zaostanatost IQ pod 36 0.

Licata koi se rasporedeni kako lica so umereni pre~ki vo psihi~kiot razvoj, kako i lica koi imaat te{ki nasledni zaboluvawa vo familijata, mo`at da sklu~at brak po prethodno pribaveno mislewe za genetska konstrukcija izdadeno od Zavodot za mentalno zdravje na deca i mladinci Skopje ili druga soodvetna institucija koja se zanimava so vr{ewe na genetski istra`uvawa.

^len 19

 

Brakot ne e polnova`en koga soglasnosta za sklu~uvawe na brak e dadena pod prisila ili vo zabluda.

^len 20

 

Ne mo`at me|u sebe da sklu~at brak krvni rodnini vo prava linija ( dedo, baba, majka,tatko i vnuci), kako ni rodeni bra}a i sestri, brat i sestra po tatko, odnosno po majka, striko i dete od brat, vujko i dete od sestra, tetka i dete od brat, tetka i dete od sestra, nitu prvi bratu~edi.

Ne mo`at da sklu~at brak i lica ~ie srodstvo od prethodniot stav e zasnovano so posvojuvawe.

 

^len 21

 

Ne mo`at me|u sebe da sklu~at brak svekor i snaa, zet i te{ta, o~uv i pa{terka, ma}ea i pasinok, bez ogled na toa dali brakot, poradi ~ie sklu~uvawe tie do{le vo takvo srodstva , prestal.

Od opravdani pri~ini nadle`niot sud mo`e vo vonprocesna postapka, da dozvoli rodninite od stav 1 na ovoj ~len me|u sebe da sklu~at brak.

^len 22

 

Vonbra~noto srodstvo pretstavuva pre~ka za sklu~uvawe na brak kako i bra~noto.

 

 

2. Postapka za sklu~uvawe na brak

 

^len 23

 

Licata koi imaat namera da stapat vo brak podnesuvaat prijava do organot na upravata nadle`en za vodewe na mati~nite knigi na ven~anite.

Prijavata za sklu~uvawe na brak mo`e da se dade pismeno ili usno na zapisnik.

Kon prijavata, idnite bra~ni drugari, prilo`uvaat izvod od mati~na kniga na rodenite, potvrda deka posetile predbra~no i bra~no sovetuvali{te vo centarot za socijalna rabota koga prv pat sklu~uvaat brak i drugi ispravi koga e toa potrebno( re{enie so koe e dozvoleno sklu~uvawe na brak, dokaz deka prethodniot brak prestanal, polnomo{no i sli~no.)

 

^len 24

 

Mati~arot }e proveri, vrz osnova na izjavata na licata koi sakaat da stapat vo brak , a po potreba i na drug na~in, dali postoi zakonska pre~ka za sklu~uvawe na brakot.

Mati~arot e dol`en so re{enie da go odbie sklu~uvaweto na brakot, ako utvrdi deka spored zakonot ne e dozvoleno negovoto sklu~uvawe.

Protiv re{enieto od stav 2 na ovoj ~len licata koi podnele prijava za sklu~uvawe na brak mo`e da podnesat `alba vo rok od osum dena od denot na priemot na re{enieto do organot na upravata nadle`en za vodeweto na mati~nite knigi.

Po `albata protiv re{enieto od stav 2 na ovoj ~len re{ava liceto koe rakovodi so organot na upravata nadle`en za vodeweto na mati~nite knigi.

 

^len 25

 

Denot i ~asot za sklu~uvaweto na brakot go opredeluva mati~arot vo dogovor so licata koi sakaat da sklu~at brak.

 

 

 

^len 26

Sklu~uvawe na brak se vr{i na na~in i vo posebna, za toa opredelena slu`bena prostorija.

Po barawe na licata koi sakaat da sklu~at brak,brakot mo`e da se sklu~i i na nekoe drugo mesto, ako za toa postojat opravdani pri~ini.

 

^len 27

 

Brakot se sklu~uva vo prisustvo na licata koi sakaat da sklu~at brak, odbornikot vo sobranieto na op{tinata {to toa }e go opredeli, dvajca svedoci i mati~arot.

Svedok pri sklu~uvawe na brak mo`e da bide sekoe delovno sposobno lice.

 

^len 28

 

Vo posebno opravdani slu~ai, organot nadle`en za vodewe na mati~nite knigi na ven~anite mo`e so re{enie da dozvoli brakot da se sklu~i so prisustvo samo na eden od idnite bra~ni i polnomo{nikot na drugiot bra~en drugar.

Polnomo{noto sodr`i li~ni podatoci za davatelot na polnomo{noto, polnomo{nikot i liceto so koe davatelot na polnomo{noto saka da sklu~i brak.

Polnomonoto se izdava vo forma na javna isprava.

 

^len 29

 

Sklu~uvaweto na brakot zapo~nuva so izve{taj na mati~arot deka se prisutni podnositelite na prijavata i deka vrz osnova na ispravite, izjavite na idnite bra~ni drugari i na svedocite, e utvrdeno deka ne postojat pre~ki za sklu~uvawe na brakot.

Ako brakot se sklu~uva preku polnomo{nik se ~ita polnomo{noto izdadeno vo smisla na ~len 28 od ovoj zakon.

Otkako odbornikot na sobranieto na op{tinata }e utvrdi deka nema prigovor na izve{tajot na mati~arot, gi zapoznava idnite bra~ni drugari so zna~eweto na brakot i pravata i obvrskite {to proizleguvaat od nego. Potoa go pra{uva poedine~no sekoj od idnite bra~ni drugari dali se soglasuva da sklu~i brak so idniot bra~en drugar.

Izjavata na idnite bra~ni drugari deka se soglasni da go sklu~at brakot, mati~arot }e ja zapi{e vo mati~nata kniga na ven~anite, vo koja potoa se potpi{uvaat idnite bra~ni drugari, odbornikot vo op{tinata, svedocite i mati~arot.

Brakot e sklu~en koga idnite bra~ni drugari }e se potpi{at vo mati~nata kniga na ven~anite.

Po potpi{uvaweto od dvajcata idni bra~ni drugari, odbornikot na op{tinata }e proglasi deka me|u `enata i ma`ot, navedeni so nivnite li~ni imiwa, brakot e sklu~en.

Vedna{ po zapi{uvaweto vo mati~nata kniga na ven~anite na bra~nite drugari }e im se izdade izvod od mati~nata kniga na ven~anite.

 

^len 30

 

Brakot sklu~en po verski obi~ai ne proiveduva pravno dejstvo.

II. PRAVA I DOL@NOSTI NA BRA^NITE DRUGARI

 

^len 31

 

Pri sklu~uvaweto na brakot, bra~nite drugari mo`at da se spogodat da go zemat za prezime prezimeto na edniot ili na drugiot bra~en drugar ili sekoj da go zadr`i svoeto prezime ili sekoj od niv na svoeto prezime da go dodade prezimeto na drugiot bra~en drugar ili edniot bra~en drugar da go zeme prezimeto na drugiot bra~en drugar i na toa prezime da mu go dodade svoeto prezime.

 

^len 32

 

Sekoj bra~en drugar e nezavisen vo izborot na rabotata i zanimaweto.

Bra~nite drugari spogodbeno odlu~uvaat za mestoto na zaedni~koto `iveewe i za vodewe na zaedni~koto doma}instvo.

 

 

^len 33

 

Bra~nite drugari sekoj spored svoite sposobnosti se gri`at za zadovoluvawe na potrebite na semejstvoto.

 

 

III. PRESTANOK NA BRAKOT

 

 

^len 34

 

Brakot prestanuva so smrt na eden od bra~nite drugari, so proglasuvawe na is~eznatiot bra~en drugar za umren , so poni{tuvawe i so razvod na brakot.

Ako eden od bra~nite drugari e proglasen za umren, brakot prestanuva so denot, koj so pravosilnoto re{enie e utvrden kako den na negovata smrt.

Brakot prestanuva so poni{tuvawe i so razvod koga presudata za poni{tuvawe, odnosno razvod, }e stane pravosilna.

 

      1. Poni{tuvawe na brak

 

^len 35

 

Brakot }e se poni{ti ako se utvrdi deka postoela nekoja od bra~nite pre~ki predvideni vo ~lenovite 16 do 22 na ovoj zakon.

 

^len 36

 

Poni{tuvawe na brak mo`e da bara eden od bra~nite drugari, javniot obvinitel, kako i fizi~ko i pravno lice koe za toa ima praven interes, ako so ovoj zakon ne e opredeleno poinaku.

Poni{tuvawe na brak sklu~en pod prinuda mo`e da bara samo bra~niot drugar koj bil prinuden da go sklu~i brakot. Tu`ba mo`e da se podnese vo rok od edna godina od denot koga opasnosta od izvr{uvaweto na prinudata prestanala.

Poni{tuvawe na brak sklu~en vo zabluda mo`e da bara samo bra~niot drugar koj vo zabluda se soglasil da sklu~i brak Tu`ba mo`e da se podnese vo rok od edna godina od denot na soznavaweto na zabludata.

 

 

 

 

^len 37

 

Pravoto na podnesuvawe tu`ba za poni{tuvawe na brak ne preminuva na naslednicite na tu`itelot, no tie mo`at da ja prodol`at zapo~natata postapka.

 

^len 38

 

Tu`ba za poni{tuvawe na brakot poradi pri~inite utvrdeni vo ~lenovite 16 do 22 na ovoj zakon, osven koga se raboti za prinuda, zabluda, kako i za maloletstvo, mo`e da se podnese i po prestanok na brakot.

 

2. Razvod na brak

 

^len 39

 

Brakot mo`e da se razvede so zaemna soglasnost na bra~nite drugari.

Ako bra~nite drugari imaat zaedni~ki maloletni deca ili polnoletni deca nad koi im e prodol`eno roditelskoto pravo, potrebno e da podnesat spogodba za na~inot na vr{eweto na roditelskite prava i dol`nosti i za izdr`uvaweto i vospitanieto na decata.

Sudot }e donese odluka za razvod na brakot po zaemna soglasnost na bra~nite drugari ako utvrdi deka tie taa soglasnost ja donele slobodno, seriozno i nepokoleblivo.

 

^len 40

 

Brakot mo`e da se razvede po barawe na eden od bra~nite drugari ako bra~nite odnosi se do taa mera naru{eni {to zaedni~kiot `ivot stanal nepodnosliv.

 

^len 41

 

Bra~niot drugar mo`e da bara razvod na brakot ako bra~nata zaednica fakti~ki prestanala podolgo od edna godina.

 

^len 42

 

Vo slu~aj na razvod ili poni{tuvawe na brakot, sekoj od porane{nite bra~ni drugari go zadr`uva prezimeto {to go ima, a mo`e da bara i promena na toa prezime.

 

^len 43

 

Pravosilna presuda za razvod ili poni{tuvawe na brakot, sudot ja dostavuva do organot na upravata nadle`en za vodewe na mati~na kniga na ven~anite najdocna vo rok od 30 dena zaradi upis na promenite, kako i do centarot za socijalna rabota, ako vo brakot imaat maloletni deca ili deca nad koi e prodol`eno roditelskoto pravo.

 

TRET DEL

ODNOSI NA RODITELI I DECA

I.RODITELSKO PRAVO

^len 44

 

Roditelskoto pravo go so~inuvaat pravata i dol`nostite na roditelite da se gri`at za li~nosta, pravata i interesite na svoite maloletni deca i decata nad koi e prodol`eno roditelskoto pravo.

 

^len 45

 

Roditelskoto pravo im pripa|a na majkata i na tatkoto podednakvo.

Ako eden od roditelite e umren ili ne e poznat ili mu e odzemeno roditelskoto pravo ili ako od drugi pri~ini e spre~en da go vr{i roditelskoto pravo, roditelskoto pravo go vr{i drugiot roditel.

 

II.PRAVA I DOL@NOSTI NA RODITELITE I DECATA

 

^len 46

 

Roditelite imaat pravo i dol`nost da gi izdr`uvaat svoite maloletni deca, da se gri`at za nivniot `ivot i za nivnoto zdravje, da gi podgotvuvaat za samostoen `ivot i rabota, da se gri`at za nivnoto vospitanie, {koluvawe i stru~no osposobuvawe.

 

^len 47

 

Maloletnite deca imaat pravo da `iveat so svoite roditeli .

Maloletnite deca mo`at da `iveat odvoeno od svoite roditeli samo koga e toa od neposreden interes za decata ili koga toa e od zaedni~ki interes za decata i za roditelite.

Roditelot so kogo deteto ne `ivee ima pravo i dol`nost da odr`uva li~ni odnosi so svoeto dete.

^len 48

 

Roditelite imaat pravo i dol`nost da gi zastapuvaat svoite maloletni deca.

 

^len 49

 

Podnesocite i izjavite za maloletnite deca mo`e polnova`no da se dostavuvaat na edniot ili na drugiot roditel, a ako roditelite ne `iveat zaedno, toga{ na roditelot kaj kogo `ivee deteto.

 

II.ZASNOVAWE NA ODNOSI ME\U RODITELI I DECA

 

    1. Utvrduvawe na tatkovstvo i na maj~instvo
    2.  

      ^len 50

       

      Bra~niot drugar na majkata se smeta za tatko na deteto rodeno za vreme na traeweto na brakot ili vo rok od 300 dena po prestanokot na brakot.

      ^len 51

       

      Za tatko na deteto rodeno nadvor od brak se smeta liceto koe deteto }e go priznae za svoe.

      Tatkovstvo mo`e da se priznae pred mati~ar, centarot za socijalna rabota i sud. Organot pred kogo e dadeno ova priznanie dol`en e, bez odlagawe, zapisnikot za priznavawe na tatkovstvoto, da go dostavi do mati~arot nadle`en za upis na deteto vo mati~nata kniga na rodenite.

      Priznavawe na tatkovstvoto mo`e da bide napraveno i so testament.

       

      ^len 52

       

      Izjavata za priznavawe na tatkovstvoto na dete rodeno nadvor od brak mo`e da se dade i preku polnomo{nik.

      Polnomo{noto mora da bide zavereno i da sodr`i izri~no ovlastuvawe na polnomo{nikot da dade izjava za priznavawe na tatkovstvo na odredeno dete koe go rodila odredena majka.

       

      ^len 53

       

      Izjavata za priznavaweto na tatkovstvo na dete rodeno nadvor od brak mo`e da se dade i pred ra|awe na deteto. Izjavata dadena pred ra|awe na deteto proizveduva pravno dejstvo pod uslov deteto da se rodi `ivo.

       

      ^len 54

       

      Tatkovstvo ne mo`e da se priznae po smrtta na deteto, osven ako toa ostavilo potomstvo.

       

      ^len 55

       

      Tatkovstvoto na dete rodeno nadvor od brak mo`e da priznae sekoe polnoletno delovno sposobno lice, kako i maloletno lice so ograni~ena delovna sposobnost, dokolku e sposobno da ja sfati sodr`inata i zna~eweto na izjavata za priznavawe na tatkovstvoto.

       

      ^len 56

       

      Priznavawe na tatkovstvoto proizveduva pravno dejstvo i se zapi{uva vo mati~nata kniga na rodenite samo ako so toa se soglasi majkata na deteto, koja za toa mati~arot ja izvestuva.

      Izjavata za soglasnost za priznavawe na tatkovstvoto majkata ja dava vo rok od 30 dena po priemot na izvestuvaweto.

      Koga majkata ne e `iva ili e is~eznata, izjavata ja dava staratelot na deteto so odobrenie na centarot za socijalna rabota.

       

      ^len 57

       

      Ako deteto e postaro od 16 godini, potrebna e i negova soglasnost za priznavawe na tatkovstvoto. Izjavata za soglasnost se dava vo rok od 30 dena od denot na priemot na izvestuvaweto.

      Ako deteto e pomalo od 16 godini, i e pod staratelstvo, bidej}i majkata e umrena ili e so nepoznato `iveali{te ili prestojuvali{te ili mu e odzemena delovnata sposobnost, izjavata za soglasnost za priznavawe na tatkovstvoto dava staratelot na deteto so odobrenie na centarot za socijalna rabota.

       

      ^len 58

       

      Ako majkata na deteto i deteto koe postraro od 16 godini ili staratelot na deteto koga e potrebna negova soglasnost, ne se soglasat so priznavaweto na tatkovstvoto ili ne se izjasnat za toa vo rok od 30 dena po priemot na izvestuvaweto, liceto koe go priznalo deteto za svoe mo`e da podnese tu`ba zaradi utvrduvawe deka e toj tatko na deteto.

      Tu`ba mo`e da se podnese vo rok od tri meseci po priemot na izvestuvaweto za nesoglasuvawe na licata od stav 1 na ovoj ~len, ili po istekot na rokot od stav 1 na ovoj ~len.

       

      ^len 59

       

      Izjavata za priznavawe na tatkovstvo, kako i izjavata na majkata i deteto za soglasnost so priznaenoto tatkovstvo, ne mo`e da se otpovikaat.

      Lice koe dalo izjava za rpiznavawe na tatkovstvo, odnosno izjava za soglasnost so priznavawe na tatkovstvo, mo`e da bara poni{tuvawe na izjavata ako e taa predizvikana so prinuda ili e dadena poradi izmama ili vo zabluda.

      Tu`ba za poni{tuvawe na izjavata mo`e da se podnese vo rok od edna godina od koga prinudata prestanala, odnosno od denot koga zabludata, odnosno izmamata e otkriena.

       

      ^len 60

       

      Deteto rodeno vo brak, tu`ba zaradi utvrduvawe na tatkovstvo, mo`e da podnese do navr{uvawe na 21 godina od `ivotot.

      Ako e deteto maloletno ili e delovno nesposobno tu`ba vo negovo ime mo`e da podnese majkata, dodeka go vr{i roditelskoto pravo.

      Staratelot, so odobrenie na centarot za socijalna rabota mo`e da podnese tu`ba za utvrduvawe na tatkovstvo dodeka trae staratelstvoto, no najdocna do navr{ena 21 godina od `ivotot na deteto.

      Centarot za socijalna rabota mo`e po slu`bena dol`nost da pokrene postapka za utvrduvawe na tatkovstvo, dokolku majkata vr{ej}i go roditelskoto pravo gi zanemaruva interesite na deteto i ne pokrenala postapka za utvrduvawe na tatkovstvo.

       

      ^len 61

       

      Za tatko na deteto, rodeno nadvor od brak, }e se smeta lice koe so majkata na deteto imalo polovi odnosi vo vreme najmalku 180 do 300 dena pred ra|aweto na deteto, dokolku ne se doka`e sprotivnoto.

      Pri utvrduvaweto na tatkovstvoto sudot osobeno gi zema predvid i zaedni~kiot `ivot i me|usobnite odnosi na majkata na deteto i na tu`eniot pred i po ra|aweto na deteto, kako i medicinskite i drugi dokazi koi ne go islu~uvaat tu`eniot deka e tatko na deteto.

       

      ^len 62

      Ne e dozvoleno utvrduvawe na tatkovstvo na dete koe e za~nato so ve{ta~ko oploduvawe.

      ^len 63

       

      Odredbite na ovoj zakon za utvrduvawe na tatkovstvo soodvetno se primenuvaat i pri utvrduvawe na maj~instvo.

       

    3. Osporuvawe na tatkovstvo i na maj~instvo

^len 64

 

Bra~niot drugar mo`e da go osporuva tatkovstvoto na dete koe go rodila negovata bra~na drugarka za vreme na traeweto na brakot ili pred istekot na 300 dena od prestanokot na brakot, ako smeta deka ne mu e tatko na deteto.

Tu`ba za osporuvawe na tatkovstvo se podnesuva vo rok od tri meseci od denot na doznavaweto za ra|aweto.

Ako bra~niot drugar na majkata e li{en od delovna sposobnost ili ako ja izgubil delovnata sposobnost pred istekot na rokot za osporuvawe na tatkovstvo, tatkovstvoto mo`e da go osporuva negoviot staratel so odobrenie na centarot za socijalna rabota i toa vo rok od tri meseci od koga doznal za ra|aweto na deteto.

 

^len 65

Ako po istekot na rokot za podnesuvawe na tu`ba od stav 2 na ~len 64, od ovoj zakon se otkrijat fakti i dokazi od koi proizleguva deka bra~niot drugar ne e tatko na deteto koe go rodila negovata bra~na drugarka, na negovo barawe Vrhovniot sud na Republika Makedonija so re{anie mo`e da opredeli nov rok za podnesuvawe tu`ba za osporuvawe na tatkovstvo.

Baraweto od stav 1 na ovoj ~len ne mo`e da se podnese po polnoletstvo na deteto.

 

^len 66

 

Majkata mo`e da go osporuva tatkovstvoto na lice koe spored ovoj zakon se smeta za tatko na nejzinoto dete.

Tu`ba za osporuvawe na tatkovstvoto od stav 1 na ovoj ~len se podnesuva vo rok od tri meseci od ra|aweto na deteto.

 

^len 67

Deteto mo`e da osporuva deka mu e tatko liceto koe spored ovoj zakon se smeta za negov tatko.

Tu`ba za osporuvawe na tatkovstvo deteto mo`e da ja podnese najdocna do navr{uvawe na 21 godina od `ivotot.

^len 68

 

@enata koja vo mati~nata kniga na rodenite e zapi{ana kako majka na deteto mo`e da go osporuva svoeto maj~instvo ako smeta deka ne mu e majka.

Tu`bata zaradi osporuvawe na maj~instvo mo`e da se podnese vo rok od tri meseci od doznavaweto na faktot deka ne mu e majka na deteto, a najdocna do polnoletstvo na deteto.

^len 69

 

@enata koja sebe si se smeta za majka na deteto mo`e da go osporuva maj~instvoto na `enata koja vo mati~nata kniga na rodenite e zapi{ana kako majka na deteto pod uslov, so istata tu`ba da bara i utvrduvawe na nejzinoto maj~instvo.

Tu`bata od stav 1 na ovoj ~len mo`e da se podnese vo rok od tri meseci od doznavaweto deka e taa majka na deteto, a najdocna do polnoletstvo na deteto.

Vo slu~aite od stav 1 na ovoj ~len baraweto za osporuvawe na maj~instvo }e bide odbieno dokolku `enata koja se smeta za majka na deteto ne go doka`e svoeto maj~instvo.

 

^len 70

 

Deteto mo`e da go osporuva maj~instvoto na `enata koja vo mati~nata kniga na rodenite e zapi{ana kako negova majka.

Tu`bata zaradi osporuvawe na maj~instvo deteto mo`e da ja podnese do navr{uvawe na 21 godina od `ivotot.

 

^len 71

 

Osporuvawe na tatkovstvo ne e dozvoleno koga majkata, so pismena soglasnost na nejziniot bra~en drugar, e oplodena so ve{ta~ka insemenacija.

 

^len 72

 

Tatkovstvo ne mo`e da se osporuva po smrtta na deteto.

 

^len 73

 

Zakonskite naslednici na tatkoto, na majkata i na deteto, nemaat pravo da podnesat tu`ba za osporuvawe na tatkovstvo, odnosno maj~instvo, no tie mo`at da ja prodol`at tu`bata podnesena od niv.

 

^len 74

 

Do polnoletstvo na deteto, kako i vo slu~aevite koga deteto e li{eno od delovna sposobnost, tu`ba za osporuvawe na tatkovstvo i maj~instvo, vo negovo ime, mo`e da podnese staratelot, so odobrenie na centarot za socijalna rabota.

 

^len 75

 

Ne e dozvoleno utvrduvawe ili osporuvawe na maj~instvo i tatkovstvo vo slu~aj koga roditelskiot odnos nastanal so posvojuvawe.

 

IV. VR[EWE NA RODITELSKOTO PRAVO

 

^len 76

 

Roditelskoto pravo roditelite go vr{at zaedni~ki i spogodbeno.

Vo slu~aj na nesoglasuvawe na roditelite vo vr{eweto na roditelskoto pravo re{ava centarot za socijalna rabota.

 

^len 77

 

Ako toa go baraat interesite na deteto, roditelite mo`at da go doverat deteto na ~uvawe i vospitanie na treto lice ili da go smestat vo soodvetna ustanova.

Ako roditelite ili roditelot koj sam go vr{i roditelskoto pravo od opravdani pri~ini podolgo vreme otsustvuvaat od mestoto na `iveewe i so sebe ne gi vodat decata, decata mo`at da gi doverat na ~uvawe i vospitanie na drugo lice, dokolku centarot za socijalna rabota takvoto smestuvawe prethodno go odobri. ]e se smeta deka odobruvawe e dadeno dokolku vo rok od 30 dena po podnesuvaweto na baraweto, centarot za socijalna rabota ne donese re{enie.

Dete ne mo`e da se dade na ~uvawe i vospitanie na lice koe ne mo`e da bide staratel.

 

^len 78

 

Vo slu~aite koga roditelite na deteto ne `iveat zaedno, toga{ se spogoduvaat kaj kogo od niv deteto }e ostane na ~uvawe i vospitanie, a ako za toa ne mo`at da se spogodat ili ako nivnata spogodba ne odgovara na interesite na deteto, re{enie za toa }e donese centarot za socijalni raboti.

Centarot za socijalna rabota na barawe na eden od roditelite ili po slu`bena dol`nost, }e donese novo re{enie za doveruvawe na deteto na ~uvawe i vospitanie ako toa go baraat izmenetite okolnosti.

^len 79

 

Vo slu~aite koga roditelite na deteto ne `iveat zaedno toga{ se spogoduvat za na~inot na odr`uvawe na li~nite odnosi so deteto. Vo slu~aj na nesoglasuvawe, re{enie za toa donesuva centarot za socijalna rabota.

Centarot za socijalna rabota po barawe, na roditelot mo`e odnovo da go uredi na~inot na odr`uvawe na li~nite odnosi na roditelite so decata ako toa go baraat izmenetite okolnosti.

Odr`uvawe na li~nite odnosi na decata so roditelite mo`e da se ograni~i ili privremeno da se zabrani samo zaradi za{tita na zdravjeto i na drugite interesi na deteto.

 

^len 80

 

So presuda so koja se razveduva brakot sudot }e odlu~i za ~uvaweto, vospitanieto i izdr`uvaweto na zaedni~ite deca.

Ako roditelite ne se spogodile za ova ili ako nivnata spogodba ne odgovara na interesite na decata, sudot, otkako }e pribavi mislewe od centarot za socijalna rabota i }e gi ispita site okolnosti, }e odlu~i dali decata }e ostanat na ~uvawe i vospitanie kaj eden roditel ili nekoi }e ostanat kaj majkata, a nekoi kaj tatkoto ili site }e ostanat kaj majkata, a nekoi kaj tatkoto ili site }e bidat dovereni kaj nekoe treto lice ili ustanova.

Roditelot na kogo ne mu se dovereni decata ima pravo da odr`uva li~ni odnosi so niv, ako sudot ne opredeli poinaku so ogled na interesite na decata.

Sudot, po barawe na eden od razvedenite bra~ni drugari ili centarot za socijalna rabota, }e ja izmeni odlukata za ~uvawe i vospitanie na decata i za odnosite na razvedenite bra~ni drugari sprema nivnite zaedni~ki deca, dokolku toa go baraat izmenetite okolnosti.

^len 81

 

Sudot }e odlu~i za doveruvawe na decata na ~uvawe i vospitanie i koga:

    1. donesuva presuda so koja se utvrduva deka brakot ne postoi i
    2. vo sporovi za utvrduvawe ili osporuvawe na tatkovstvo ili maj~instvo dokolku donesuvaweto na odlukata so ogled na ishodot na sporot i okolnostite za slu~ajot e mo`no i potrebno.

Koga donesuva odluka za doveruvawe na deca na ~uvawe i vospitanie sudot dokolku e potrebno }e ja nalo`i na strankata kaj koja se decata vo opredelen rok da gi predade decata na roditelot, odnosno drugo lice ili ustanova.

 

^len 82

 

Po poni{tuvaweto ili razvodot na brakot, vo odnos na vr{eweto na roditelskoto pravo i ureduvaweto na li~nite odnosi so decata na roditelot kaj kogo ne se decata, centarot gi ima istite ovlastuvawa kako i koga roditelite se vo brak.

 

 

V.NADZOR NAD VR[EWETO NA

RODITELSKOTO PRAVO

 

^len 83

 

Centarot za socijalna rabota vr{i nadzor nad vr{eweto na roditelskoto pravo.

 

^len 84

 

Centarot za socijalna rabota e dol`en da prezema potrebni merki zaradi za{tita na li~nosta , pravata i interesite na deteto.

Sekoj gra|anin, organ i pravno lice dol`en e da go izvesti centarot za socijalna rabota vedna{ {tom doznae deka roditelot ne go vr{i roditelskoto pravo ili deka od drugi pri~ini e potrebna za{tita na li~nosta, pravata i interesite na deteto.

^len 85

 

Ako toa go baraat interesite na deteto, centarot za socijalna rabota gi predupreduva roditelite na nedostatocite vo vospitanieto i razvojot na deteto i im pomaga deteto pravilno da go razvivaat i vospituvaat, a mo`e da gi upati tie samite ili zaedno so deteto da posetat soodvetno sovetuvali{te ili nekoja druga zdravstvena, socijalna ili vospitna ustanova koja mo`e da im dade potreben sovet.

 

^len 86

 

Ako toa go baraat interesite na deteto, centarot za socijalna rabota mo`e da donese re{enie za postojan nadzor nad vr{eweto na roditelskoto pravo vo pogled na site ili samo vo pogled na nekoe od niv.

^len 87

 

 

Centarot za socijalna rabota so re{enie mo`e da go odzeme deteto od edniot i da go doveri na ~uvawe i vospitanie na drugiot roditel, na nekoe drugo lice ili na soodvetna ustanova, koga roditelite, odnosno roditelot kaj kogo deteto `ivee go zapostavi deteto vo pogled na ~uvaweto i vospitanieto ili koga postoi seriozna opasnost za negoviot pravilen razvoj i odgleduvawe.

Centarot za socijalna rabota mo`e da odzeme dete od edniot i da go doveri na drugiot roditel, na treto lice ili soodvetna ustanova i vo slu~ai koga roditelot na kogo deteto mu e dovereno na ~uvawe i vospitanie, gi onevozmo`uva li~nite odnosi na deteto so drugiot roditel.

So odzemaweto na deteto ne prestanuvaat drugite prava i dol`nosti na roditelite sprema deteto.

Po prestanokot na pri~inite poradi koi deteto e odzemeno od roditelite, centarot za socijalna rabota, so re{enie }e go vrati deteto kaj roditelite.

 

^len 88

 

Centarot za socijalna rabota mo`e sam ili po predlog na roditelite, odnosno staratelot, na liceto na kogo deteto mu e dovereno na ~uvawe i vospitanie ili na predlog na javniot obvinitel, da smesti dete vo soodvetna ustanova ako do{lo do poremetuvawe na negovoto povedenie.

 

^len 89

 

Centarot za socijalna rabota koga postoi opravdano somnenie za zloupotreba, mo`e da bara od roditelite da bide izvesten za na~inot na upravuvawe so imotot na deteto.

Centarot za socijalna rabota mo`e da bara sudot, zaradi za{tita na imotnite interesi na deteto, da dozvoli prezemawe na merki za obezbeduvawe vrz imotot na roditelite.

Centarot za socijalna rabota mo`e da bara od sudot, zaradi za{tita na imotnite interesi na deteto, da re{i, roditelite vo pogled upravuvaweto so imotot na deteto, da imaat polo`ba na staratel.

 

^len 90

 

Na roditelot koj go zloupotrebuva vr{eweto na roditelskoto pravo ili grubo go zanemaruva vr{eweto na roditelskite dol`nosti po pribaveno mislewe od centarot za socijalna rabota, mu se odzema vr{eweto na roditelskoto pravo so re{enie na sudot, vo vonprocesna postapka.

Na roditelot mo`e da mu bide odzemeno vr{eweto na roditelskoto pravo vo pogled na site deca ili vo pogled na nekoe od niv.

^len 91

 

Postapka zaradi odzemawe na roditelskoto pravo mo`e da povede drugiot roditel, centarot za socijalna rabota ili javniot obvinitel.

Centarot za socijalna rabota e dol`en da povede postapka za odzemawe na roditelskoto pravo koga, na koj i da bilo na~in, }e doznae deka za toa postojat pri~ini utvrdeni so ovoj zakon.

Centarot za socijalna rabota koga }e doznae deka postoi opasnost od zloupotreba na roditelskoto pravo ili opasnost od grubo zanemaruvawe na roditelskite dol`nosti, dol`en e vedna{ da prezeme merki za za{tita na li~nosta, pravata i interesite na deteto.

 

 

 

 

^len 92

 

Roditelskoto pravo mo`e, so odluka na sudot, da mu bide vrateno na roditelot koga }e pretstane pri~inata poradi koja toa pravo mu e odzemeno.

Predlog za vra}awe na roditelskoto pravo mo`e da podnese roditelot i Centarot za socijalna rabota.

II.PRESTANOK I PRODOL@UVAWE

NA RODITELSKOTO PRAVO

^len 93

 

Roditelskoto pravo prestanuva so polnoletstvo na deteto, so stapuvawe vo brak na deteto pred polnoletstvoto i so posvojuvawe.

So stapuvawe vo brak maloletnoto lice se zdobiva so delovna sposobnost.

^len 94

 

Sudot, po predlog na roditelite ili na centarot za socijalna rabota, mo`e vo vonprocesna postapka da odlu~i roditelite da prodol`at da go vr{at roditelskoto pravo , ako deteto i po polnoletsvoto poradi pre~ki vo psihi~kiot razvoj, ne e sposobno samo da se gri`i za svojata li~nost, prava i interesi.

Koga }e prestanat pri~inite poradi koi roditelskoto pravo bilo prodol`eno, sudot po predlog na roditelite ili na centarot za socijalna rabota, }e odlu~i za prestanok na roditelskoto pravo. Odlukata na sudot od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len se zaveduva vo mati~nata kniga na rodenite i vo knigite za evidencija na nedvi`nosti.

 

^ETVRTI DEL

POSVOJUVAWE

      1. Osnovni odredbi

^len 95

So posvojuvaweto se sozdavaat odnosi kakvi {to nastanuvaat so ra|aweto (potpolno posvojuvawe) ili samo odnosi {to postojat me|u roditeli i deca ( nepotpolno posvojuvawe).

Kakov odnos }e se sozdade so posvojuvaweto zavisi od voljata na posvoitelot, na roditelite na deteto koe se posvojuva, odnosno na negoviot staratel i na samoto dete ako e postaro od deset godini.

 

 

^len 96

 

Samo maloletno lice mo`e da bide posvoeno.

 

^len 97

 

Posvojuvaweto mo`e da se zasnova samo ako e vo interes na maloletnikot.

Posvojuvaweto se zasnovuva pred centarot za socijalna rabota.

^len 98

 

Nikoj ne mo`e da bide posvoen od pove}e lica, osven koga kako posvoiteli se javuvaat bra~nite drugari.

 

^len 99

 

Posvoitel, po pravilo, mo`e da bide samo dr`avjanin na Republika Makedonija.

Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len kako posvoitel mo`e da se javi i lice koe e stranski dr`avjanin.

Posvojuvaweto od liceto od stav 2 na ovoj ~len se zasnova so odobrenie na Ministrestvoto za trud i socijalna politika, a po predlog na centarot za socijalna rabota.

 

2.Uslovi za posvojuvawe

 

^len 100

 

Posvoitel mo`e da bide lice najmalku 18 godini postaro od posvoenikot.

Koga deteto go posvojuva bra~niot drugar na roditelot na deteto, razlikata vo godini razlikata vo godini mo`e da bide i pomala.

Ako bra~ni drugari posvojuvaat dete istovremeno ili edniot na drugiot, za posvojuvaweto e dovolno da postoi razlika vo godini samo kaj edniot od bra~nite drugari.

^len 101

 

Ne mo`e da se posvoi srodnik vo prava linija nitu brat nitu sestra.

^len 102

 

Posvoitel ne mo`e da bide lice:

  1. koe e li{eno od roditelski prava,
  2. na koe mu e ograni~ena ili odzemena delovnata sposobnost,
  1. za koe postoi osnovano somnevawe deka polo`bata na posvoitel }e ja upotrebi na {teta na posvoenikot i
  1. koe e du{evno bolno ili lice so pre~ki vo psihi~kiot razvoj, kako i lice koe boleduva od bolest {to mo`e da go dovede vo opasnost zdravjeto i `ivotot na posvoenikot.

 

 

^len 103

 

Za posvojuvawe e potrebna soglasnost na obata roditeli na posvoenikot, odnosno na negoviot staratel, kako i na posvoenikot ako e postar od deset godini.

Ne e potrebna soglasnost na roditel na koj mu e odzemena delovnata sposobnost ili mu e odzemeno vr{eweto na roditelskoto pravo ili na roditel na koj pove}e od edna godina ne mu se znae prestojuvali{teto.

Ne e potrebna soglasnost nitu od posvoenikot koj do posvojuvaweto `iveel vo semejstvoto na posvoitelot pred napolnuvaweto na desetgodi{na vozrast.

Ne e potreba soglasnost od roditelot na deteto rodeno nadvor od brak koj vo rok od tri meseci po ra|aweto na deteto ne pokrenal postapka za priznavawe na toa dete ili za utvrduvawe na tatkovstvo vo odnos na toa dete.

 

3.Zasnovawe na posvojuvawe

 

^len 104

 

 

Liceto koe saka da posvoi podnesuva barawe do Centarot za socijalna rabota, nadle`en spored mestoto na `iveewe na podnositelot.

Kon baraweto od stav 1 na ovoj ~len se prilo`uvaat dokumentite opredeleni so pravilnikot za vodewe na evidencija na posvoenite lica i za opredeluvawe na dokumentite za posvojuvawe, koj go donesuva ministerot za trud i socijalna politika.

Centarot za socijalna rabota do kogo e dostaveno baraweto, vr{i procenka za podobnosta na posvoitelite i za motivite za posvojuvaweto.

Posvojuvaweto mo`e da se zasnova vo centarot za socijalna rabota nadle`en spored mestoto na `iveewe na posvoitelot ili posvoenikot.

 

^len 105

 

Pri zasnovawe na posvojuvaweto e potrebno prisustvo na posvoitelot, negoviot bra~en drugar, roditelite, odnosno staratelot na posvoenikot, kako i na posvoenikot ako e postar od deset godini, osven na posvoenikot od stav 3 na ~len 103 na ovoj zakon.

Vo opravdani slu~ai ne e potrebno prisustvo na bra~niot drugar na posvoitelot, koj ne se javuva kako posvoitel, ako svojata soglasnost za posvojuvawe ja dal pred centarot za socijalna rabota, na zapisnik vo koj mora da bidat to~no ozna~eni posvoitelot i posvoenikot.

Zasnovuvaweto na posvojuvaweto se vr{i bez prisustvo na javnosta.

 

^len 106

 

Roditelite, odnosno roditelot koj sam go vr{i roditelskoto pravo, soglasnosta na deteto da mo`e da bide posvoeno mo`e da ja dadat i prethodno pred centarot za socijalna rabota nadle`en spored mestoto na `iveewe na roditelite, bez da go opredelat posvoitelot.

Koga licata od stav 1 na ovoj ~len dale takva soglasnost vo postapkata za zasnovawe na posvojuvawe soglasnosta za posvojuvawe ja dava staratelot na maloletnoto dete.

Soglasnosta po ra|awe na deteto, vo pismena forma, vo prostoriiite na centarot za socijalna rabota koj e nadle`en, ja davat roditelite od stav 1 na ovoj ~len bez ogled na vidot na bra~nata zaednica i vrska.

Soglasnosta svoera~no ja pi{uva roditelot koj se soglasuva deteto da go dade na posvojuvawe, a ja potpi{uva roditelot i ovlasten pretstavnik na centarot za socijalna rabota.

 

^len 107

 

Soglasnosta za posvojuvawe roditelite ja davaat po napolnuvawe na tri meseci vozrast na deteto.

Posvojuvaweto na deteto mo`e da se zasnova najrano po navr{uvaweto na tri meseci starost na deteto.

Soglasnosta za posvojuvawe mo`e da se povle~e se do momentot na zasnovawe na posvojuvawe na deteto.

 

^len 108

 

Ako centarot za socijalna rabota od sodr`inata na dokumentite, od socijalniot uvid ili na drug na~in utvrdi deka se ispolneti uslovite propi{ani so ovoj zakon i deka posvojuvaweto e korisno za posvoenikot, }e pristapi kon zasnovawe na posvojuvaweto, a vo sprotivno }e go odbie baraweto za posvojuvawe.

Ako e toa vo interes na posvoenikot, a sekoga{ koga treba da se posvoi dete postaro od tri godini, centarot za socijalna rabota, pred da donese odluka za posvojuvawe, maloletnoto dete kako iden posvoenik go smestuva na prestoj vo semejstvoto na posvoitelite opredeleno vreme, koe ne mo`e da bide podolgo od edna godina.

Protiv re{enieto od stav 1 na ovoj ~len, mo`e da se podnese `alba vo rok od 15 dena do Ministerstvoto za trud i socijalna politika.

^len 109

 

Slu`benoto lice na cenatrot za socijalna rabota, vrz osnova na ispravite i izjavite za li~niot identitet na prisutnite lica utvrduva deka toa se licata od ~len 105 na ovoj zakon, a potoa gi zapoznava so pravata i dol`nostite {to proizleguvaat od posvojuvaweto i }e pobara izjavi za soglasnost za posvojuvawe od licata koi se dol`ni soglasno so ovoj zakon, da dadat takva izjava, odnosno }e gi pro~ita nivnite porano dadeni izjavi za soglasnost.

^len 110

Pri posvojuvaweto se sostavuva zapisnik i se donesuva re{enie.

Vo zapisnikot i vo re{enieto za posvojuvaweto se vnesuvaat podatoci za izvr{enoto posvojuvawe, za spogodbata za li~noto ime na posvoenikot, za mestoto na ra|aweto na deteto i za negovite nasledni prava sprema posvoitelot, doklku posvojuvaweto e nepotpolno.

Zapisnikot go potpi{uvaat slu`benoto lice koe go zastapuva deteto, roditelite, odnosno staratelot na deteto i posvoitelite.

 

^len 111

Po zasnovaweto na posvojuvaweto vo mati~nata kniga na rodenite, kako roditeli na deteto se zapi{uvaat posvoitelite, a kako mesto na ra|awe na deteto se zapi{uva mestoto {to spogodbeno }e go opredelat posvoitelite i centarot za socijalna rabota.

Mati~arot e dol`en da izvr{i nov upis vo knigata na rodenite i za toa da im izdade na posvoitelite izvod od mati~nata kniga na rodenite.

 

^len 112

 

Centarot za socijalna rabota re{enieto za posvojuvawe }e go dostavi do nadle`niot mati~ar najdocna vo rok od 15 dena zaradi upis vo mati~nata kniga na rodenite.

Po izvr{eniot nov upis vo mati~nata kniga na rodenite, mati~arot e dol`en mati~nata slu`ba da ja izvesti zaradi bri{ewe na stariot upis.

 

4.Prava i dol`nosti na posvoitelot

i na posvoenikot

 

^len 113

 

So potpolnoto posvojuvawe me|u posvoitelot i negovoto semejstvo i posvoenikot i negovot potomstvo se sozdavaat prava i dol`nosti koi postojat me|u krvni rodnini.

So potpolnoto posvojuvawe prestanuvaat zemnite prava i dol`nosti me|u posvoenoto dete i negovoto porane{no semejstvo.

Ako posvoitelot e bra~en drugar na eden od roditelite na posvoenikot, posvojuvaweto ne vlijae vrz odnosite me|u posvoenikot i toj roditel, kako i sprema negovite rodnini.

 

^len 114

 

Pri potpolnoto posvojuvawe naslednite prava na posvoenikot i negovoto potomstvo sprema posvoitelot i negovoto semejstvo i na posvoitelot i negovoto semejstvo sprema posvoenoto dete i negovoto potomstvo se izedna~eni so naslednite prava me|u krvnite rodnini.

 

 

 

 

^len 115

 

So nepotpolno posvojuvawe me|u posvoitelite i posvoenikot nastanuvaat samo odnosi me|u roditeli i deca.

Naslednite prava me|u posvoitelot i posvoenikot i negovoto potomstvo pri nepotpolno posvojuvawe se zaemni.

Pri nepotpolnoto posvojuvawe, naslednite prava na posvoenikot sprema posvoitelot mo`e da se ograni~at ili sosema da se isklu~at ako vo momentot na posvojuvaweto posviotelot ima svoi rodeni deca.

Ako kako posvoiteli pri nepotpolnoto posvojuvawe se javuvaat bra~ni drugari, naslednite prava na posvoenikot mo`e razli~no da se opredelat sprema sekoj od niv.

Dokolku naslednite prava na posvoenikot bile ograni~eni ili isklu~eni, posvoitelot ne mo`e da go nasledi posvoenikot i negovot potomstvo po zakon.

 

5. Prestanok na posvojuvawe

 

^len 116

 

Potpolnoto posvojuvawe ne mo`e da se raskine.

 

^len 117

 

Nepotpolnoto posvojuvawe mo`e da prestane po spogodba me|u posvoitelot i posvoenikot spored odredbite koi va`at za posvojuvawe.

Ako posvoenikot e maloleten, centarot za socijalna rabota e dol`en da ispita dali pretstanuvaweto na posvojuvaweto e korisno za posvoenikot.

 

^len 118

 

Centarot za socijalna rabota mo`e da re{i nepotpolnoto posvojuvawe da prestane ako utvrdi deka toa go baraat interesite na posvoenikot.

Sekoj gra|anin, organ i pravno lice do centarot za socijalna rabota mo`at da podnesat pretstavka za potreba za prestanok na nepotpolnboto posvojuvawe koga e toa vo interes na maloletniot posvoenik.

^len 119

 

Centarot za socijalna rabota po barawe na posvoitelot ili posvoenikot koga }e utvrdi deka za toa postojat opravdani pri~ini mo`e da re{I nepotpolnoto posvojuvawe da prestane.

 

^len 120

 

Ako vo tekot na postapkata na nepotpolno posvojuvawe nastapi smrt na posvoenikot ili na posvoitelot, baraweto za raskinuvawe na posvojuvaweto mo`at da go prodol`at nivnite zakonski naslednici.

 

^len 121

 

Po prestanok na nepotpolnoto posvojuvawe, nadle`niot centar za socijalna rabota mo`e da go zadol`i posvoitelot da go izdr`uva posvoenikot do polnoletstvoto vrz tovar na posvoitelot, zemaj}i ja predvid nivnata imotna sostojba.

Nadle`niot centar za socijalna rabota , mo`e da utvrdi obvrska na polnoletniot posvoenik za izdr`uvawe na posvoitelot koj ne e sposoben za stopanisuvawe i nema sredstva za `ivot.

 

^len 122

 

So prestanok na nepotpolnoto posvojuvawe odnovo nastanuvaat zaemni prava i dol`nosti me|u posvoenikot i negovoto porane{no semejstvo. Posvoenikot go dobiva svoeto porane{no prezime, a po negovo barawe mo`e da go zadr`i prezimeto {to go dobil pri posvojuvaweto, ako so toa se soglasi posvoitelot.

 

^len 123

Pravosilnoto re{enie za prestanok na nepotpolnoto posvojuvawe se dostavuva na nadle`niot mati~ar zaradi upis vo mati~nata kniga na rodenite.

 

 

 

PETTI DEL

STARATELSTVO

I.OSNOVNI ODREDBI

 

^len 124

 

So staratelstvoto Republikata im dava posebna za{tita na maloletnite deca koi se bez roditelska gri`a i na polnoletnite deca na koi im e odzemena ili ograni~ena delovnata sposobnost.

Spored odredbite na ovoj zakon za{titata im se dava i na drugi lica koi ne se vo sostojba ili nemaat mo`nost sami da se gri`at za za{titata na svoite prava i interesi.

 

 

^len 125

 

Rabotite na staratelstvotio gi vr{i centarot za socijalna rabota neposredno, preku starateli ili drugi lica koi vr{at raboti svrzani so staratelstvoto.

Nadle`nosta na centarot za socijlna rabota se opredeluva spored mestoto na `iveali{teto, a ako nema `iveali{te, spored prestojuvali{teto na liceto koe treba da se stavi pod staratelstvo.

Mestoto na `iveali{teto i mestoto na prestojuvali{teto se opredeluvaat spored momentot koga nastanale uslovite za stavawe pod staratelstvo.

 

^len 126

 

Centarot za socijalna rabota prezema potrebni merki za ostvaruvawe na celite na staratelstvoto.

Cantarot za socijalna rabota vo podgotvuvaweto, donesuvaweto i sproveduvaweto na svoite re{enija, odnosno merki, primenuva oblici na socijalna za{tita, metodi na socijalna i druga stru~na rabota, kako i se koristi so uslugite na socijalnite, zdravstenite, obrazovno-vospitnite i drugi ustanovi.

 

^len 127

 

Postapkata za stavawe pod staratelstvo po slu`bena dol`nost ili po barawe na zainteresiranite lica.

Postapkata od stav 1 na ovoj ~len e itna.

 

^len 128

 

Za potrebata nekoe lice da se stavi pod staratelstvo ili vrz nego da se primeni nekoj oblik na za{tita {to ja dava centarot za socijalna rabota, dol`ni se da go izvestat toj organ:

  1. mati~arot I dr`avnite organi koga vo vr{eweto na rabotite od svojata nadle`nost }e doznaat za takov slu~aj;
  2. rodninite,~lenovite na semejstvoto i sosedite i
  3. pretprijatijata, ustanovite, mesnite zaednici i drugite organizacii i zaednici.

^len 129

 

Koga centarot za socijalna rabota }e doznae za potrebata nekoe lice da se stavi pod staratelstvo, toj vedna{ prezema merki za za{tita na li~nosta, pravata i interesite na toa lice i poveduva postapka za stavawe pod staratelstvo..

Pri opredeluvaweto na oblikot na za{titata vrz liceto koe se stava pod staratelstvo, centarot za socijalna rabota prvenstveno }e se rakovodi od interesite na liceto koe se stava pod staratelstvo i interesite na negovoto semejstvo, kako i od materijalnite mo`nosti, pri {to vo relizacijata na za{titata sorabotuva so soodvetni organizacii i organi.

 

^len 130

 

Centarot za socijalna rabota spored Zakonot za op{ta upravna postapka re{ava za stavawe pod staratelstvo, za postavuvawe ili razre{uvawe od dol`nost staratel, za obemot na ovlastuvawata na staratelot i za pravata i pravnite interesi na liceto pod staratelstvo i za prestanok na staratelstvoto.

Vo drugite slu~ai centarot za socijalna rabota postapuva na najcelishoden na~in, zavisno od prirodata na merkite na staratelstvo {to gi opredeluva.

Centarot za socijalna rabota mo`e da gi menuva svoite porano doneseni re{enija, koga toa go baaart interesite na liceto pod staratelstvo, ako so toa ne se zasegnuvaat pravata na treti lica.

 

^len 131

 

Liceto pod staratelstvo, koe e vo sostojba da go stori toa, negovite rodnini, kako i pretprijatijata i ustanovite, organite i organizaciite predvideni vo ~len 128 od ovoj zakon, kako I sekoj mo`at da podnesat prigovor za rabotata na staratelot i za raboatata na centarot za socijalna rabota.

Prigovorot za rabatata na staratelot se dostavuva do centarot za socijalna rabota, a prigovorot na rabotata na centarot za socijalna rabota se dostavuva do Ministerstvoto za trud i socijalna politika.

 

^len 132

 

Centarot za socijalna rabota gi ispituva prigovorite i ako najde deka se osnoni, }e opredeli merki koi treba da se prezemat.

Ako Ministerstvoto za trud i socijalna politika najde deka prigovorot e osnovan, }e dade upatstvo na centarot za socijalna rabota. Centarot za socijalna rabota po dobienoto upatvso re{ava koi merki }e gi prezema i za toa go izvestuva vtorostepeniot organ.

^len 133

 

Tro{ocite za sproveduvaweto na merkite {to se prezemaat vo interes na liceto pod staratelstvo se pokrivaat od:

  1. prihodite na liceto pod staratelstvo;
  2. sredstvata dobieni od lica koi se dol`ni da mu davaat izdr`uvawe na liceto pod staratelstvo;
  3. imotot na liceto pod staratelstvo
  4. sredstvata na liceto pod staratelstvo ostvareni kako pravo od socijalna za{tita i
  5. drugi izvori.

 

^len 134

Cantarot za socijalna rabota e dol`en da vodi evidencija za licata staveni pod staratelstvo, za prezemenite merki na staratelstvo i za imotot na liceto pod staratelstvo.

Za vodewe na evidencija i dokumentacija od stav 1 na ovoj ~len ministerot za trud i socijalna politika donesuva upatstvo.

 

 

 

II.STARATEL

^len 135

 

Na liceto pod staratelstvo centarot za socijalna rabota nazna~uva staratel, dokolku ne odlu~i dol`nosta staratel da ja vr{i neposredno.

Za staratel se postavuva lice koe ima li~ni svojstva i sposobnosti za vr{ewe na dol`nosta staratel, a koe prethodno }e dade soglasnost da bide staratel.

Za staratel prvenstveno se postavuva blizok rodnina na liceto pod staratelstvo.

Pri postavuvawe na staratel, centarot za socijalna rabota gi zema predvid i `elbite na liceto pod staratelstvo, ako toa e vo sostojba da gi izrazi, kako i `elbite na negovite bliski rodnini.

 

^len 136

 

Istoto lice da mo`e bide postaveno za staratel i za pove}e lica ako za toa se soglasi, ako toa ne e vo sprotivnost so interesite na nekoe od licata koi se stavaat pod staratelstvo i ako so toa tie se soglasat.

^len 137

 

Na liceto pod staratelstvo smesteno vo vospitna, socijalna, zdravstvena ili druga ustanova ili oreganizacija, kako i vo drugo semejstvo ili lice , centarot za socijalna rabota}e mu postavi staratel za vr{ewe na rabotite na staratelstvto {to liceto, semejstvto ili ustanovata ne gi vr{I vo ramkite na svojata redovna dejnost.

 

^len 138

 

Centarot za socijalna rabota mo`e so re{enie da gi ograni~i ovlastuvawata na staratelot i da re{i oddelni raboti od staratelstvoto da gi vr{i neposredno.

Ako centarot za socijalna rabota ja vr{i staratelskata funkcija vo smisla na stav 1 od ovoj ~len toj mo`e oddelnite raboti da gi doveri da gi vr{at stru~ni lica vo negovo ime i pod negov nadzor.

 

^len 139

 

Ne mo`e da bide staratel lice:

  1. na koe mu e odzemeno vr{eweto na roditelskoto pravo;
  2. na koe mu e odzemena ili ograni~ena delovnata sposobnost;
  3. ~ii interesi se vo sprotivnost na interesite na licata pod staratelstvo, odnosno koe ne dava garancija deka liceto pod staratelstvo pravilno }e go vospita i odgleda;
  4. od koe, so ogled na negovoto porane{no i sega{no povedenie, li~nite svojstva i odnosite so liceto pod staratelstvo i negovite roditeli, ne mo`e da se o~ekuva deka pravilno }e ja vr{i staratelskata funkcija.

 

^len 140

 

Centarot za socijalna rabota vo re{enieto so koe se postavuva staratelot, gi opredeluva negovite dol`nosti i obemot na negovite ovlastuvawa.

Centarot za socijalna rabota pred da go donese re{enieto od stav 1 na ovoj ~len, go zapoznava staratelot so zna~eweto na staratelstvoto, so negovite prava i dol`nosti i so drugite pova`ni podatoci potrebni za vr{eweto na dol`nosta staratel.

Centarot za socijalna rabota na staratelot izdava staratelska isprava vo koja e sodr`an obemot na negovite ovlastuvawa.

 

^len 141

 

Za stavawe pod staratelstvo i za pretsanok na staratelstvoto centarot za socijalna rabota go izvestuva mati~arot vo rok od 15 dena od denot na pravosilnosta na re{enieto.

Ako liceto staveno pod staratelstvo ima nedvi`en imot centarot za socijalna rabota }e go izvesti i nadle`niot organ koj gi vodi knigite za evidencija na nedvi`nostite.

 

 

 

 

^len 142

 

Staratelot e dol`en vo ramkite na svoite ovlastuvawa sovesno da se gri`i za li~nosta i za pravata i interesite na liceto pod staratelstvo i sovesno da upravuva so negoviot imot.

Staratelot ne mo`e bez prethodno odobrenie od centarot za socijalna rabota da prezema raboti koi gi minuvaat ramkite na redovnoto rabotewe ili upravuvawe so imotot na liceto pod staratelstvo.

Staratelot ne mo`e da dava podaroci ili da pravi drugi raspolagawa so imotot na liceto pod staratelstvo bez nadomest i ne mo`e liceto pod staratelstvo da go obvrzuva kako garant.

 

^len 143

 

Ako liceto pod staratelstvo ima imot, centarot za socijalna rabota }e donese re{enie da se izvr{i popis i procena i imotot da se predade na staratelot na upravuvawe.

Popisot i procenata na imot na liceto pod staratelstvo go vr{i komisija imenuvana od centarot za socijalna rabota.

Na popisot i procenata na imotot na liceto pod staratelstvo zadol`itelno prisustvuvaat staratelot i liceto pod staratelstvo, ako e vo sostojba da sfati za {to se raboti, kako i licata vo ~ie vladenie e imotot na liceto pod staratelstvo.

 

^len 144

 

Po isklu~ok na ~len 142 na ovoj zakon, centarot za socijalna rabota, mo`e da izvr{i popis i procena na imotot i da prezeme drugi merki za obezbeduvawe na imotort na liceto koe se stava pod staratelstvo i pred donesuvawe na re{enie za stavawe pod staratelstvo, dokolku za toa postojat opravdani pri~ini.

Vo slu~aj na neposredna opasnost po imotot na liceto pod staratelstvo vo pogled na negoviot nedvi`en imot, centarot za socijalna rabota mo`e i pred popisot i procenata na imotot da pobara od sudot zaverka vo javnite knigi za evidencija na nedvi`nostite za poveduvawe na postapka za stavawe na toa lice pod staratelstvo.

 

 

 

 

 

 

^len 145

 

Ako liceto pod staratelstvo ima imot nadvor od podra~jeto nanandle`niot centar za socijalna rabota, centarot za socijalna rabota gri`ata za toj imot mo`e da mu ja doveri na centarot za socijalna rabota na ~ie podra~je se nao|a imotot.

Centarot za socijalna rabota na kogo mu e doverena gri`ata za imotot mo`e da opredeli poseben staratel nad toj imot ili da se gri`i za nego neposredno.

Organot od stav 2 na ovoj ~len e dol`en edna{ godi{no da go izvestuva nadle`niot centar za socijalna rabota za sostojbata na imotot.

Re{avaweto za raspolagaweto so imotot od stav 1 na ovoj ~len go zadr`uva nadle`niot centar za socijalna rabota.

^len 146

 

Staratelot e dol`en so pomo{ na centarot za socijalna rabota da prezema potrebni merki za obezbeduvawe sredstva neophodni za sproveduvawe na merkite koi vo interes na liceto pod staratelstvo gi opredelil centarot za socijlna rabota.

 

^len 147

 

Staratelot, samo so odobrenie na cenatarot za socijalna rabota, mo`e da gi prezema vo ime i za smetka na liceto staveno pod staratelstvo slednive raboti:

  1. da go otu|i ili optovari nedvi`niot imot;
  2. da otu|i dvi`ni predmeti od pogolema i od posebna li~na vrednost ili da raspolaga so imotni prava od pogolema vrednost;
  3. da se otka`e od nasledstvo ili od legat ili da odbie podarok i
  4. da prezema drugi merki opredeleni so zakon.

Centarot za socijalna rabota vo postapokata za davawe na odobrenie za staratelot vo pogled na raspolagaweto i upravuvaweto so imotot, odnosno so pravata na liceto pod staratelstvo, ja opredeluva namenata na pribavenite sredstva i vr{i nadzor nad nivnata upotreba.

 

^len 148

 

Staratelot ne mo`e da go zastapuva liceto pod staratelstvo vo pravni dela vo koi kako druga stranka u~estvuva bra~niot drugar ili blizok rodnina na staratelot, tuku za takov slu~aj centarot za socijalna rabota }e mu postavi na liceto pod staratelstvo drug staratel ili samiot }e go zastapuva.

^len 149

 

Staratelot mo`e bez odobrenie od centarot za socijalna rabota da otu|i plodovi, sitna stoka, predmeti {to se podlo`ni na brzo rasipuvawe i drugi predmeti, dokolku e toa vo ramkite na redovnoto rabotewe i upravuvawe so imotot.

Pari~nite sredstva dobieni so proda`ba na predmetite od stav1 na ovoj ~len mo`at da se koristat samo za zadovoluvawe na potrebite na liceto pod staratelstvo.

 

^len 150

 

Staratelot mo`e za raboti za koi ne e potrebno odobrenie da bara sovet od centarot za socijalna rabota, koj e dol`en takov sovet da dade.

Centarot za socijalna rabota e dol`en na staratelot da mu uka`e pomo{ vo vr{ewe na rabotite koi toj ne e vo mo`nost samiot da gi izvr{i, a osobeno vo sostavuvawe na podavki, vo zastapuvawe pred sudot i pred drugi organi.

^len 151

 

Staratelot, liceto, drugoto semejstvo i ustanova vo koe e smesteno liceto pod staratelstvo se dol`ni na centarot za socijalna rabota da mu dostavuvaat izve{taj za svojata rabota sekoja godina, kako I toga{ koga toa toj }e go pobara.

Vo slu~aj staratelstvoto da go vr{i neposredno centarot za socijalna rabota izve{taj za rabotata e dol`en da podnese negoviot rabotnik ili drugo lice koe vo imeto na centarot za socijalna rabota gi vr{i rabotite na staratelstvoto.

Izve{tajot se podnesuva pismeno ili usmeno na zapisnik.

Od izve{tajot na staratelot treba da se vidi negovata gri`a za liceto staveno pod staratelstvo, a osobeno za negovoto zdravje, izdr`uvaweto i osposobuvaweto za samostoen `ivot, a kaj maloletnite lica pod sdtaratelstvo i za nivnoto vospitanie i obrazovanie, kako i za se drugo {to e od zna~ewe za li~nosta na liceto pod staratelstvo.

Izve{tajot od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len treba da sodr`i i podatoci za upravuvaweto i raspolagaweto so imotot na liceto pod staratelstvo i za site prihodi i rashodi na liceto pod staratelstvo vo izminatata godina, kako i za krajnata sostojba na negoviot imot.

 

 

 

^len 152

 

Staratelot gi vr{i svoite dol`nosti, po pravilo bez nadomestok.

Centarot za socijalna rabota mo`e na staratelot da mu opredeli i nadomest kako nagrada, ako vlo`il dopolnitelen trud i se istaknal vo vr{eweto na svoite dol`nosti.

Visinata na nadomestokot na tro{ocite za staratelot od stav 3 na ovoj ~len 2 od ovoj ~len ja utvrduva centarot za socijalna rabota.

Nagradata i nadomestokot na tro{ocite gi odobruva centarot za socijalna rabota od prihodot na liceto pod staratelstvo, a dokolku so toa bi se zagrozilo izdr`uvaweto na liceto pod staratelstvo tie tro{oci }e padnata na tovar na buxetot na Republikata.

 

^len 153

 

Staratelot e dol`en da mu ja nadomesti {tetata na liceto pod staratelstvo {to mu ja storil so nepravilno, nesovesno ili nevnimatelno vr{ewe na dol`nosta.

Centarot za socijalna rabota go utvrduva iznosot na {tetata i go povikuva staratelot vo opredelen rok {tetata da ja nadomesti.Dokolku staratelot ne ja nadomesti utvrdenata {teta vo opredeleniot rok centarot za socijalna rabota neposredno ja nadomestuva {tetata na liceto pod staratelstvo.

Centarot za socijalna rabota mo`e kaj nadle`niot sud da bara od staratelot nadomest na isplateniot oznos od stav 2 na ovoj ~len.

Zaradi obezbeduvawe na pravata na liceto pod staratelstvo, povredeni so raboteweto na staratelot, centarot za socijalna rabota e dol`en sprema staratelot da prezeme i drugi merki predvideni so zakon.

 

^len 154

 

Ako staratelot umre ili samovolno prestane da ja vr{i staratelskata dol`nost ili ako nastanat okolnosti koi go spre~uvaat staratelot da ja vr{I svojata dol`nost, centarot za socijalna rabota e dol`en , bez odlagawe, da prezeme merki na za{tita na interesite na liceto pod staratelstvo i da mu postavi nov staratel.

 

^len 155

 

Centarot za socijalna rabota }e go oslobodi od vr{ewe na staratelskata dol`nost ako toa toj samiot go pobara, vodej}i smetka za interesite na liceto pod staratelstvo, no najdocna vo rok od tri meseci od denot na podnesuvaweto na baraweto.

Centarot za socijalna rabota }e go smeni staratelot ako utvrdi deka vo vr{eweto na dol`nosta toj e nevnimatelen, gi zloupotrebuva ovlastuvawata, deka so negovata rabota se zagrozuvaat interesite na liceto pod staratelstvo ili ako smeta deka za liceto pod staratelstvo e pokorisno da mu se postavi drug staratel.

 

^len 156

 

 

Koga na staratelot }e mu prestane staratelskata dol`nost soglasno so odredbite na ~len 155 od ovoj zakon, centarot za socijalna rabota e dol`en vedna{ da gio prezeme site potrebni merki za za{tita na interesite na liceto pod staratelstvo i da mu postavi nova staratel.

Staratelot na kogo mu prestanala staratelskata dol`nost, dol`en e na centarot za socijalna rabota da mu podnese izve{taj i smetka za svoeto rabotewe i na noviot staratel da mu ja predade dol`nosta so zapisnik vo rokt {to }e go odredi centarot za socijalna rabota no ne pove}e od 30 dena.

 

^len 157

 

Vo slu~aj na prestanok na potrebata za staratelstvo Centarot za socijalna rabota }e go povika staratelot vo opredelen rok da podnese izve{taj za rabotata i za sostojbata na imotot na liceto pod staratelstvo, kako i da go predade imotot na upravuvawe na liceto koe bilo pod staratelstvo, odnosno na roditelot ili na posvoitelot.

Predavaweto na imotot se vr{i vo prisustvo na staratelot, liceto koe bilo pod staratelstvo, odnosno na roditelot ili posvoitelot i na pretstavnik na centarot za socijalna rabota.

 

^len 158

 

Centarot za socijalna rabota e dol`en da prezeme merki za obezbeduvawe na pravata i interesite na liceto pod staratelstvo {to proizleguvaat od raboteweto na staratelot, kako i merki za za{tita na pravata i na interesite i na drugi lica koi proizleguvaat od odnosite na staratelstvoto.

 

 

 

 

III.STARATELSTVO NAD MALOLETNI LICA

 

^len 159

Pod staratelstvo }e se stavi maloletno lice bez roditelska gri`a.

Dete bez roditelska gri`a e dete ~ii roditeli ne se `ivi koi se is~eznati nepoznati ili se so nepoznato `iveali{te pove}e od edna godina i dete ~ii roditeli bez ogled na pri~inite privremeno ili trajno ne gi izvr{uvaat svoite roditelski prava i dol`nosti.

 

^len 160

 

Staratelot na maloletno lice e dol`en da se gri`i kako roditel za li~nosta na maloletnikot, a osobeno za negovoto zdravje, vospitanie, obrazovanie i osposobuvawe za samostoen `ivot i rabota.

 

^len 161

 

Staratelot mo`e samo so odobrenie na centarot za socijalna rabota:

 

^len 162

 

Maloletnik pod starateletvo koj napolnil 15 gopdini od `ivot mo`e sam, bez odobrenie na staratelot, da zasnova raboten odnos i slobodno da raspolaga so ostvarenata plata, pri {to e dol`en sam da pridonesuva za svoeto izdr`uvawe, vospitanie i stru~no osposobuvawe.

Maloletnikot od stav 1 na ovoj ~len mo`e sam da prezema pravni raboti za koi, dokolku se od pogolemo zna~ewe, potrebno e odobrenie od negoviot staratel.

Za rabotite od ~len 161 na ovoj zakon koi staratelot ne mo`e sam da gi prezeme, potrebno e soglasnot od centarot za socijalna rabota.

 

^len 163

 

Staratelstvoto nad maloletnoto lice prestanuva so negovoto polnoletstvo, so sklu~uvawe na brak, so posvojuvawe ili koga }e prestane bilo koja od pri~inite utvrdeno vo ~len 159 stav 2 na ovoj zakon.

Centarot za socijalna rabota }e prodol`i da mu dava pomo{ na liceto na koe staratelstvto mu prestanalo poradi polnoletstvo ako toa, dodeka traelo staratelstvoto od opravdani pri~ini ne mo`elo da se osposobi za samostoen `ivot i rabota.

 

^len 164

 

Ako i po polnoletstvoto, poradi pre~ki vo psihi~kiot razvoj liceto ne e sposobno samo da se gri`i za sebe i za svoite prava i interesi staratelot ili centarort za socijalna rabota }e povedat postapka toa lice po drug osnov da bide staveno pod staratelstvo.

 

 

IV.STARATELSTVO NAD LICA NAD KOI IM E

ODZEMENA ILI OGRANI^ENA DELOVNATA

SPOSOBNOST

^len 165

 

Licata na koi si odluka na sudot delumno ili celosno im e odzemana delovnata sposobnost, centarot za socijalna rabota gi stava pod staratelstvo.

Delovna spososbnost e sposobnost na lice da izrazi pravno relevantna volja za u~estvo vo pravniot promet.

 

^len 166

 

Pravosilno re{enie za odzemawe n, odnosno ograni~uvawe na delovnata sposobnost sudot vedna{ go dostavuva do centarot za socijalna rabota koj, vo rok od 30 dena od denot na priemot na re{enieto, go stava liceto pod staratelstvo.

 

 

 

^len 167

 

Staratelot na lice na koe mu e odzemena ili ograni~ena delovnata sposobnost, dol`en e da se gri`i osobeno za negovata li~nost, prava, interesi,smestuvawe i zdravje, imaj}i gi predvid pri~inite poradi koi na liceto mu e odzemena, odnosno ograni~ena delovnata sposobnost,nastojuvaj}i tie da bidat odstraneti, a liceto da se osposobi za smostoen `ivot i rabota.

 

^len 168

 

Staratelot na lice na koe mu e odzemena delovnata sposobnost gi ima pravata i dol`nostite na staratel na maloletno lice koe nema napolneto 15 godini `ivot.

Staratelot na lice koe mu e ograni~ena delovnata sposobnost ima dol`nosti i prava na staratel na maloletno lice koe ima napolneto 15 godini `ivot.

^len 169

 

Sudot e dol`en vedna{ da go izvesti cenatrot za socijalna rabota koga }e se povede postapka za odzemawe na delovnata sposobnost na liceto.

Centarot za socijalnata rabota vo postapkata za odzemawe na delovnata sposobnost na liceto mo`e na toa lice da mu postavi privremen staratel, ako najde deka toa e potrebno.

Dol`nosta privremen staratel prestanuva vedna{ {tom }e se postavi postojan staratel ili {tom re{enieto na sudot so koe se odbiva predlogot za odzemawe na delovnata sposobnost }e stane pravosilno.

 

^len 170

 

Privremeniot staratel ima isti prava i dol`nosti kako staratel nad maloletno lice koe navr{ilo 15 godini `ivot.

Centarot za socijalna rabota mo`e, ako toa e potrebno, da gi pro{iri pravata i dol`nostite na privremeniot staratel kako na staratel nad maloletno lice koe ne navr{ilo 15 godini `ivot.

^len 171

 

Ako staratelot utvrdi deka kaj liceto na koe mu e odzemena delovnata sposobnost nastanale okolnosti koi upatuvaat na potreba za vr}awe na delovna sposobnost, odnosno za izmena na porane{nata odluka, toj e dol`en, bez odlagawe,za toa da go izvesti centarot za socijalna rabota.

^len 172

 

Staratelstvo na lice na koe mu e odzemena delovnata sposobnost prestanuva koga so re{enie na sudot }e mu se vrati delovnata sposobnost.

 

V.STARATEL VO POSEBNI SLU^AI

 

^len 173

 

Centarot za socijalna rabota }e mu postavi staratel za oddleni raboti ili opredelen vid raboti na lice ~ie mesto na `iveewe ne e poznato, a koe nema zastapnik, na nepoznat sopstvenik na imot koga e potrebno nekoj da se gri`i za toj imot, kako i vo drugi slu~ai koga e toa potrebno zaradi za{tita za pravata i interesite na oddelni lica.

Staratel na lica od stav 1 na ovoj ~len, pod uslovi utvrdeni so zakon, mo`e da postavi i organot pred koj se vodi postapkata. Ovoj organ e dol`en za toa bez odlagawe da go izvesti centarot za socijalna rabota.

Centarot za socijalna rabota sprema staratelot postaven vo smisla na stav 2 na ovoj ~len gi ima site ovlastuvawa kako i sprema staratelot kogo sama go postavil.

^len 174

Centarot za socijalna rabota mo`e da postavi poseben staratel na:

Koga me|u maloletnici nad koi isto lice vr{i roditelsko pravo ili me|u lica koi imaat ist starateltreba da se vodi spor ili da se sklu~i pravno delo vo koe interesite na maloletnite, odnosno na licata pod staratelstvo se vo sprotivnost, centarot za socijalna rabota na sekoe od niv }e postavi staratel za vodewe na sporot, odnosno sklu~uvawe na pravnoto delo.

Koga roditelite, staratelite i dr`avnite organi vo vr{eweto na dol`nosta, }e doznaat za slu~aite od stav 2 na ovoj ~len, dol`ni se za toa da go izvestat centarot za socijalna rabota.

^len 175

 

Centarot za socijalna rabota vo sli~ai predvideni so ovoj zakon, }e prezeme potrebni merki za za{tita na li~nosta, pravata i interesite na stranski dr`avjani dodeka organot na dr`avata, ~ij dr`avjanin e toj, ne donese potrebno re{enie i ne prezeme opredeleni merki.

 

 

^len 176

Na barawe na lice koe poradi bolest, starost ili od drugi opravdeni pri~ini ne e sposobno samo da se gri`i za sebe za svoite prava i pravni interesi, centarot za socijalna rabota mo`e da mu postavi staratel za oddelni raboti ili za opredelen vid raboti.

Na barawe na liceto od stav 1 na ovoj ~len centarot za socijalna rabota }e donese re{enie za prestanok na staratelstvoto.

 

^len 177

Pri postavuvawe na staratel spored odredbite na ~lenovite 175 i 176 na ovoj zakon, centarot za socijalna rabota obemot na dol`nostite i pravata na staratelot, go opredeluva vo zavisnost od okolnostite na sekoj oddelen slu~aj.

 

[ESTI DEL

IZDR@UVAWE

 

^len 178

 

Izdr`uvaweto na ~lenovite na semejstvoto i na drugite rodnini e nivno pravo i dol`nost.

Vo slu~aite vo koi me|usebnoto izdr`uvawe na ~lenovite na semejstvoto i na drugite rodnini ne mo`e da se ostvari vo celost ili delumno, Republikata na neobezbedenite ~lenovi na semejstvtoto im obezbeduva sredstva neophodni za izdr`uvawe pod uslovi opredeleni so zakon.

Otka`uvaweto od pravoto na izdr{ka nema pravno dejstvo.

 

  1. Izdr`uvawe na decata, na roditelite i na drugite rodnini

 

^len 179

 

Roditelite se dol`ni da gi izdr`uvaat svoite maloletni deca.

Ako {koluvaweto i stru~noto obrazovanie na decata prodol`uva i po polnoletstvoto, roditelite se dol`ni, ponatamu da gi izdr`uvaat do redovnoto zavr{uvawe na {koluvaweto, no najdoca do navr{uvawe na 26 godi{na vozrast.

Ako polnoletnoto lice e nesposobno za rabota poradi bolest, fizi~ki ili psihi~ki nedostatok, a nema dovolno sredstva za `ivot i ne mo`e da gi dobie od svojot imot, roditelite se dol`ni da go izdr`uvaat dodeka trae taa nesposobnost.

 

^len 180

Obvrskata za izdr`uvawe postoi i me|u drugite rodnini vo prava linija, kako i me|u bra}a i sestri vo pogled na izdr`uvaweto na maloletnite bra}a i sestri, a vo odnos na polnoletnite bra}a i sestri samo pod uslovite na ~len 179 stav 3 na ovoj zakon.

 

^len 181

 

Decata se dol`ni da gi izdr`uvaat svoite roditeli koi se nesposobni za rabota, a nemaat dovolno sredstva za izdr`uvawe ili sredstva za izdr`uvawe ne mo`at da gi ostvarat od svojot imot.

Po isklu~ok, sudot mo`e da go odbie baraweto za izdr`uvawe koga izdr`uvawe bara roditel, na koj mu bilo odzemeno roditelskoto pravo, iako deteto za toa ima mo`nosti ili ako sudot, cenej}i gi site okolnosti na slu~ajot, najde deka toa bi bila o~igledna nepravda za deteto.

 

^len 182

O~uvot i ma}eata se dol`ni da gi izdr`uvaat svoite maloletni pasinoci, osven ako tie imaat rodnini koi spored zakon se dol`ni da gi izdr`uvaat i ako tie rodnini za toa imaat mo`nosti.

Obvrskata na o~uvot, odnosno ma}eata da gi izdr`uvaat svoite maloletni pasinoci, postoi i po smrtta na roditelot na deteto, so kogo o~uvot, odnosno ma}eata bil vo brak ako do momentot na smrtta postoela semejna zaednica me|u o~uvot, odnosno ma}eata i pasinocite.

Ako brakot me|u roditelot i o~uvot, odnosno ma}eata na deteto e poni{ten ili razveden, obvrskata za izdr`uvawe na o~uvot, odnosno ma}eata sprema pasinokot prestanuva.

^len 183

Pasinocite se dol`ni da go izdr`uvaat svojot o~uv, odnosno ma}ea ta ako tie podolgo gi izdr`uvale i se gri`ele za niv. Ako o~uvot, odnosno ma}eata imaat svoi deca, obvrskata na pasinocite e zaedni~ka so tie deca .

 

^len 184

 

Licata koi spored ovoj zakona se dol`ni me|usebno da se izdr`uvaat da ja davaat izdr{kata po onoj red po koj davatelite na izdr`uvawe doa|aat na nasledstvo.

Ako obvrskata za izdr`uvawe pa|a na tovar na pove}e lica zaedno, toga{ taa se deli me|u niv spored nivnite mo`nosti.

 

 

2.Izdr`uvawe na bra~en drugar

 

^len 185

 

Bra~niot drugar koj nema dovolno sredstva za izdr`uvawe i e nesposoben za rabota ili e bez rabota bez svoja vina, ima pravo na izdr`uvawe od svojot bra~en drugar srazmerno so negovite mo`nosti.

Sudot mo`e, zemaj}i gi predvid site okolnosti na slu~ajot, da go odbie baraweto za izdr`uvawe ako izdr`uvaweto bara bra~niot drugar koj zlonamerno ili bez opravdani pri~ini go napu{til svojot bra~en drugar.

 

^len 186

 

Pod uslovite od ~len 186 na ovoj zakon, neobezbedeniot bra~en drugar ima pravo da bara, so presudata so koja brakot se razveduva, da mu se dosudi izvesen iznos na ime na izdr`uvawe na tovar na drugiot bra~en drugar srazmerno so negovite mo`nosti.

Po isklu!~ok od odredbata od stav 1 na ovoj ~len bra~niot drugar mo`e so posebna tu`ba, vo rok od edena godina po prestanokot na brakot, da bara izdr`uvawe samo ako uslovite za izdr`uvawe utvrdeni vo ~len 185 od ovoj zakon postoele vo momentot na zaklu~uvaweto na glavnata rasprava na postapkata za razvodot na brakot i neprekinato traele do zaklu~uvawe do zaklu~uvawe na glavnata rasprava vo postapkata za izdr`uvawe.

 

^len 187

 

Sudot mo`e da go odbie baraweto za izdr`uvawe ako izdr`uvawe bara br~en drugar, koj bez seriozen povod od strana na drugiot bra~en drugar, grubo i nedoli~no se odnesuval vo bra~nata zaednica ili ako negovoto barawe bi prstavuvalo o~igledna nepravda za drugiot bra~en drugar.

 

^len 188

Sudot mo`e da go odbie baraweto za izdr`uvawe, ako bra~nite drugari vo podolg period na odvoen `ivot, napolno samostojno, obezbeduvale sredstva za svoeto izdr`uvawe ili ako od okolnostite na slu~ajot se utvrdi deka bra~niot drugar koj bara izdr`uvawe ne e doveden vo pote{ka materijalna polo`ba od onaa vo koja se nao|al vo momentot na sklu~uvawe na brak.

 

^len 189

Pravoto na izdr{ka na neobezbedeniot porane{en bra~en drugar trae najmnogu pet godini po razvodot na brakot ili po poni{tuvawe na brakot.

Po barawe na brta~niot drugar sudot mo`e da go prodol`i pravoto na izdr`uvawe i po istekot na rokot od stav1 na ovoj ~len, ako utvrdu deka za toa postojat opravdani pri~ini, a osobeno ako neobezbedeniot bra~en drugar ni po istekot na toj vremenski period ,ne }e bide sposoben samiot da se izdr`uva.

 

^len 190

 

Sudot mo`e obvrskata za izdr`uvawe da ja opredeli da trae i pomalku od pet godini koga postojat pretpostavki deka baratelot na izdr`uvaweto e vo mo`nost vo dogledno vreme na drug na~in da si obezbedi sredstva za izdr`uvawe.

Vo slu~aj koga brakot trael kratko vreme sudot mo`e, cenej}i gi site okolnosti, da odlu~i obvrskata za izdr`uvawe da trae opredeleno vreme ili baraweto za izdr`uvawe vo celost da bide odbieno bez ogled dali baratelot na izdr`uvaweto, vo dogledno vreme mo`e da si obezbedi sredstva za izdr`uvawe, dokolku toj ne odgleduva zaedni~ko maloletno dete. Pritoa sudot posebno }e ceni dali imotnite priliki na bra~niot drugar se izmenile vo vrska so sklu~uvawe na brakot.

Vo opravdani slu~ai sudot mo`e obvrskata za pla}awe na izdr{kata da ja prodol`i na neopredeleno vreme.

Tu`bata za prodol`uvawe na obvrskata za izdr`uvawe mo`e da se podnese samo do istekot na vremeto za koe izdr`uvaweto e dosudeno.

 

^len 191

 

Pravoto na porane{niot bra~en drugar na izdr`uvawe pretsanuva koga }e prestanat uslovite od ~len 185 na ovoj zakon, koga }e iste~e vremeto za koe e dosudeno izdr`uvaweto i koga porane{niot drugar koj dobiva izdr`uvawe }e sklu~i nov brak, odnosno }e stapi vo vonbra~na zaednica.

 

^len 192

 

Vo slu~aj na poni{tuvawe na brak, bra~niot drugar koj vo vremeto na sklu~uvaweto na brakot ne znael za pri~inata za ni{tavnost mo`e da bara na tovar na drugiot bra~en drugar da mu se dosudi izdr`uvawe, pod uslovite pod koi razvedeniot bra~en drugar mo`e da go ostvaruva pravoto na izdr`uvawe.

 

^len 193

Pri odlu~uvawe za izdr`uvawe na lice od vonbra~na zaednica soodvetno se primenuvaat odredbite od ovoj zakon {to se odnesuvaat na izdr`uvawe na bra~nite drugari.

 

3. Opredeluvawe na izdr{ka

 

 

 

 

^len 194

 

Pri utvrduvawe na potrebata za izdr`uvawe na liceto, sudot }e ja zeme predvid negovata imotna sostojba, sposobnosta za rabota, mo`nosta za vrabotuvawe, zdravstvenata polo`ba, kako i drugite okolnosti od koi zavisi ocenata za negovite potrebi.

Koga izdr{kata se opredeluva za dete sudot }e ja zeme predvid i vozrasta na deteto, kako i potrebite za nogovoto {koluvawe.

Pri utvrduvawe na mo`nostite na liceto koe e dol`no da dava izdr`uvawe, sudot }e gi zeme predvid site negovi prihodi i vistinskite mo`nosti za steknuvawe na zarabotka i negovite sopstveni potrebi i zakonski obvrski po osnov na izdr`uvaweto sprema drugi lica.

^len 195

 

Vo sporot na roditelite okolu izdr`uvaweto na deteto, sudot kako pridones za izdr`uvawe na deteto na rdoitelot na kogo deteto mu e dovereno na ~uvawe I vospitanie, }e gi ceni rabotata i gri`ata na toj roditel koj gi vnesuva vo vospitanieto i podigaweto na deteto.

^len 196

 

Visinata na izdr`uvaweto sudot mo`e da ja opredeli vo opredelen iznos ili vo procent od ostvareniot li~en dohod, odnosno od prihodite i primawata ostvareni od vr{ewe na drug vid dejnost.

^len 197

 

Centarot za socijalna rabota mo`e vo ime na maloletnoto dete da povede spor za izdr`uvawe, odnosno za zgolemuvawe na izdr`uvaweto, koga roditelot kaj kogo deteto se nao|a na ~uvawe i vospitanie, bez opravdani pri~ini, ne go koristi toa pravo.

Ako roditelot ne bara izvr{uvawe na dosudenoto izdr`uvawe, centarot za socijalna rabota mo`e vo imeto na maloletnoto lice da podnese predlog za izvr{uvawe.

^len 198

 

Centarot za socijalna rabota }e nastojuva roditelite da se spogodat za izdr`uvaweto na deteto odnosno za zgolemuvawe na pridonesot vo izdr`uvawe na deteto koga toa go baraat zgolemenite potrebi na deteto ili toa go ovozmo`uvaat podobrenite materijalni priliki na davatelot na izdr`uvaweto.

 

^len 199

Centarot za socijalna rabota mo`e, so polnomo{no na stari lica vo nivno ime da povede i vodi spor za ostvaruvawe na pravoto na izdr`uvawe sprema licata koi spored odredbite na ovoj zakon se dol`ni da gi izdr`uvaat.

 

^len 200

 

Liceto koe e dol`no da dava idr`uvawe, osven za obvrskata na roditelot sprema maloletni deca, mo`e pos voj izbor da pla}a opredelen pari~en iznos na ime na izdr`uvaweto ili liceto da go zeme na izdr`uvawe kaj sebe ili da mu obezbedi izdr`uvawe na drug na~in.

Liceto koe ima pravo na izdr`uvawe mo`e od opravdani pri~ini da bara izdr`uvaweto da mu se obezbedi samo vo pari.

 

^len 201

Zainteresiranoto lice mo`e da bara sudot da go zgolemi, da go namali ili da go ukine izdr`uvaweto dosudeno so porane{na pravosilna presuda ako se izmenile okolnostite vrz osnova na koi e donesena presudata.

^len 202

Davatelot na izdr{kata( organ, organizacija, zaednica ili fizi~ko lice) mo`e od licata koi spored ovoj zakon bile dol`ni da davaat izdr{ka, so tu`ba da bara nadomestok na storenite tro{oci za izdr{ka na liceto, dokolku tie bile opravdani.

 

 

SEDMI DEL

IMOTNI ODNOSI

I. IMOTNI ODNOSI NA BRA^NITE DRUGARI

      1. Imot na bra~nite drugari
      2. ^len 203

         

        Imotot na bra~nite drugari mo`e da bide poseben i zaedni~ki.

        ^len 204

         

        Imotot koj edniot bra~en drugar go imal vo vremeto na sklu~uvaweto na brakot pretstavuva negov poseben imot.

        Kako poseben imot }e se smetat i imotot i pravoto vrz imotot {to bra~niot drugar }e go dobie po osnova nasledstvo, legat i podarok , kako i predmetite steknati vo brakot, a koi isklu~ivo slu`at za zadovoluvawe na li~nite potrebi na eden od bra~nite drugari, dokolku ne pretstavuvaa nesrazmerno golema vrednost vo sporedba so vrednosta na vkupniot zaedni~ki imot.

        Sekoj bra~en drugar samostojno upravuva i raspolaga so posebniot imot, dokolku bra~nite drugari poinaku ne se dogovorat.

         

        ^len 205

        Imotot koj bra~nite drugari }e go steknat vo tekot na brakot pretstavuva niven zaedni~ki imot.

         

        ^len 206

         

        Pravoto na sopstvenost na bra~nite drugari vrz nedvi`nostite koi se niven zaedni~ki imot, vo smisla na ~len 205 od ovoj zakon se zapi{uva vo javnite knigi na imeto na dvajcata bra~ni drugari kako niven zaedni~ki imot.

        Ako vo javnite knigi kako spostvenik na zaedni~kiot imot e zapi{an samo edniot od bra~nite drugari, }e se smeta deka upisot e izvr{en na imeto na dvajcata bra~ni drugari.

        Ako vo javnite knigi se zapi{ani dvajcata bra~ni drugari kako sosopstvenici na opredeleni delovi, }e se smeta deka na toj na~in izvr{ile delba na zaedni~kiot imot.

         

      3. Upravuvawe i raspolagawe so imotot

^len 207

 

Bra~nite druagri zaedni~ki i spogodbeno upravuvaat i raspolagaat so zaedni~kiot imot.

So svojot del vo zaedni~kiot imot bra~niot drugar ne mo`e samostojno da raspolaga, nitu da go tovari so pravno delo me|u `ivite.

^len 208

 

Bra~nite drugari mo`at da se dogovorat upravuvaweto i raspolagaweto so zaedni~kiot imot ili so del od nego da go vr{i edniot od niv.

Dogovorot mo`e da se odnesuva na site raboti na upravuvawe i raspolagawe ili samo na redovnoto upravuvawe ili na to~no opredeleni raboti.

Koga ne e poinaku dogovoreno, upravuvaweto opfa}a i raspolagawe vo ramkite na redovnoto rabotewe.

Sekoj bra~en drugar mo`e da go raskine dogovorot za upravuvawe ili raspolagawe so zaedni~kiot imot vo sekoe vreme, osven koga so raskinuvaweto o~igledno mu se nanesuva {teta na drugiot bra~en drugar.

 

^len 209

 

Vo vr{eweto na rabotite koi gi nadomestuvaat vo ramkite na redovnoto upravuvawe so imotot potrebna e soglasnost na drugiot bra~en drugar, izrazena vo forma koja se bara za soodvetno pravno delo.

^len 210

 

Ako za upravuvaweto so zaedni~kiot imot ili za oddelna rabota vo vrska so upravuvaweto, bra~nite drugari ne mo`at da se spogodat, a nitu eden od niv ne bara delba, sudot vo vonprocesna postapka mo`e na predlog na eden od bra~nite drugari, da opredeli merki koi se odnesuvaat na upravuvaweto.

 

3 .Delba na zedni~ki imot

 

^len 211

 

Za vreme na traeweto i po prestanokot na brakot, bra~nite drugari mo`at spogodbeno da go podelat zedni~kiot imot ili da pobaraat od sudot toj toa da go stori.

So delbata na zedni~kiot imot me|u bra~nite drugari nastanuva re`im na poseben imot.

^len 212

 

Ako ne dojde do spogodba, delbata na zaedni~kiot imot, na barawe na eden bra~nite drugari ja vr{i sudot vo vonprocesna postapka.

Pri utvrduvaweto na delovite na br~nite drugari vo zaedni~kiot imot sudot trgnuva od faktot deka zaedni~kiot imot na bra~nite drugari se deli na ednakvi delovi.

Po barawe na eden od bra~nite drugari, sudot mo`e da mu opredeli pogolem del od zaedni~kiot imot, ako toj doka`e deka negoviot pridones vo zaedni~kiot imot o~igledno i zna~itelno e pogolem od pridonesot na drugiot bra~en drugar.

^len 213

 

Pri delba na zaedni~kiot imot, na barawe na bra~niot drugar vo negoviot del prvenstveno }e se vnesat onie predmeti od zaedni~kiot imot koi slu`at za vr{ewe na negoviot zanaet, odnosno dejnost.

Od zaedni~kiot imot }e se izdvojat i }e mu se predadat na bra~niot drugar, pokraj negoviot del i onie predmeti steknati so rabota vo tekot na bra~nata zaednica, koi slu`at isklu~ivo za negova li~na upotreba.

Ako vrednosta na predmetite od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len e nesrazmerno golema vo odnos na vrednosta na siot zaedni~ki imot }e se izvr{i delba i na tie predmeti, osven ako bra~niot drugar koj ovie predmeti bi trebalo da gi dpobie ne ja nadomesti na drugiot bra~en drugar soodvetnata vrednost ili na drugiot bra~en drugar, so negova soglasnost, ne mu otstapi drugi predmeti.

^len 214

 

Na bra~niot drugar na kogo mu se dovereni zaedni~kite deca na ~uvawe I vospitanie mu se davaat, pokraj negoviot del, i predmetite koi im slu`at na decata ili se nameneti samo za nivna neposredna upotreba.

Pri delbata na zaedni~kiot imot na bra~niot drugar na kogo se dovereni zaedni~kite deca na ~uvawe i na vospitanie mu se dodeluvaat i onie predmeti za koi e o~igledno deka e vo interes da bidat vo posed i vo sopstvenost na bra~niot drugar na kogo decata mu se dovereni.

 

^len 215

Ako pri delbata na zaedni~kiot imot se utvrdi deka na eden od bra~nite drugari mu pripa|a zna~itelno pomal del, sudot mo`e na barawe na eden od bra~nite drugari da opredeli, toj del na toj bra~en drugar, da mu se nadomesti vo pari.

 

4. Odgovornost za dolgovite sprema treti lica

^len 216

 

Za obvrskite {to eden bra~en drugar gi imal pred sklu~uvaweto na brakot, kako i za obvrskite {to }e gi primi po sklu~uvaweto na brakot, ne odgovara drugiot bra~en drugar.

Bra~nite drugari odgovaraat solidarno za obvrskite {to edniot bra~en drugar gi primil sprema terti lica za namiruvawe na tekovnite raboti na bra~nata zaednica, kako i za obvrskite {to spored op{tite propisi gi tovarat obata bra~ni drugari.

Bra~niot drugar koj od svojot poseben imot ja ispolnil solidarnata obvrska ima pravo da bara drugiot bra~en drugar da mu go nadomesti delot na obvrskata {to pa|a na nego.

 

^len 217

 

Podarocite {to bra~nite drugari gi napravile eden na drug pred sklu~uvaweto na brakot ili vo tekot na brakot ne se vra}aat.

 

II. IMOTNI ODNOSI NA VONBRA^NI DRUGARI

 

^len 218

 

Imotot koj vonbra~nite drugari }e go steknat vo vonbra~na zaednica se smeta za nivni zaedni~ki imot.

Pri delbata na toj imot soodvetno se primenuvaat odredbite za delba na zaedni~kiot imot na bra~nite drugari.

 

III. IMOTNI ODNOSI NA RODITELITE I DECATA

 

^len 219

 

Maloletni deca mo`at da imaat svoj imot koj }e go steknat na so zakon opredelen osnov. So toj imot, osven so onoj {to maloletnikot go steknal so rabota, do negovoto polnoletstvo upravuvaat i raspolagaat roditelite na maloletnikot, na na~in utvrden so ovoj zakon.

^len 220

 

Ako roditelite ne `iveat zaedno, so imotot na deteto upravuva roditelot so kogo deteto `ivee, ako centarot za socijalna rabota na predlog na drugiot roditel , ne odlu~i poinaku.

 

^len 221

 

Prihodite od imotot na svoeto dete roditelite mo`at da gi upotrebuvaat prvenstveno za negovo izdr`uvawe, vospitanie I obrazovanie, kako i za neophodnite potrebi na semejnata zaednica, dokolku sami nemaat dovolno sopstveni sredstva.

Roditelite mo`at so odobrenie na centarot za socijalna rabota da go out|at ili optovarat imotot i svoeto dete zaradi negovo izdr`uvawe, vospitanie i obrazovanie ili ako toa go baraat nekoi drugi interesi, kako i koga toa go baraat neophpodni potrebi na semejnata zaednica.

 

 

OSMI DEL

SUDSKI POSTAPKI

I. ZAEDNI^KI ODREDBI

^len 222

 

Vo postapkite vo koi sudot odlu~uva vo bra~nite, semejnite i drugi sporovi od ovoj zakon se primenuvaat odredbite na Zakonot za procena postapka i Zakonot za izvr{nata postapka, ako so ovj zakon ne e poinaku opredeleno.

 

^len 223

 

Vo sporovite od ~len 222 na ovoj zakon, koga strankite imaat zaedni~ki maloletni deca ili deca nad koi e prodol`eno roditelskoto pravo, postapkata e itna.

 

^len 224

 

Vo postapkite od ~len 222 na ovoj zakon javnosta e isklu~ena kako na ro~i{teto za glavna rasprava, taka i na ro~i{teto za obid za mirewe.

Po isklu~ok, pretsedatelot na sovetot, mo`e da dozvoli na ro~i{teto za glavna rasprava da prisustvuvaat nau~ni i javni rabotnici, koi se zanimavaat so problemite na brakot i semejstvoto, kako i lica koi strankite }e gi predlo`at.

Pretsedatelo na sovetot mo`e vo soglasnost so strankite da dozvoli prisustvo na licata od stav 2 na ovoj ~len i na ro~i{teto za obid za mirewe.

 

^len 225

 

Vo sporovite od ~len 222 na ovoj zakon ne e dozvoleno izre~uvawe na presuda poradi izostanok ili presuda vrz osnova na priznanie ili presuda vrz osnova na otka`uvawe, a e isklu~eno i sudsko poramnuvawe, osven vo sporovite za izdr{ka.

 

^len 226

 

Vo sporovite 222 na ovoj zakon , postapkata vo prv stepen ja vodi i odlukite gi donesuva sovet sostaven od eden sudija i dvajca sudii porotnici, a vo vtor stepen sovet od trojca sudii.

Vo postapkata za spogodben razvod na brak mo`e odluka da donese i sudija poedinec pod uslovite opredeleni so ovoj zakon.

 

^len 227

 

Koga sudot odlu~uva po vonreden praven lek, odlu~uva vo sovet od pet sudii.

 

I.POSTAPKA VO BRA^NI SPOROVI

 

^len 228

 

Vo bra~nite sporovi pokraj sudot od op{ta mesna nadle`nost, mesno nadle`en e i sudot na ~ija teritorija bra~nite drugari imale posledno zaedni~ko `iveali{te.

 

^len 229

 

Procesnata postapka vo bra~nite sporovi se poveduva so tu`ba.

Ako bra~nite drugari baraat brakot da se razvede po zaemna soglasnost, procesnata postapka se poveduva so tu`ba so spogodben predlog za razvod na brakot.

 

^len 230

 

Pravoto na tu`ba za poni{tuvawe na brakot i za razvod na brakot ne preo|a na naslednicite.

Naslednicite od umreniot bra~en drugar koj ja podnel ovaa tu`ba mo`at da baraat utvrduvawe deka tu`bata za poni{tuvawe, odnosno za razvod na brakot bila osnovana.

Baraweto od stav 1 na ovoj ~len mo`e da se istakne vo proces koj e ve}e zapo~nat od umreniot bra~en drugar, ako od negovata smrt ne pominalo pove}e od {est meseci. Po istekot na ovoj rok postapkata se zapira.

Odredbite od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len soodvetno }e se primenuvaat i koga postapkata e pokrenata po predlog za spogodben razvod na brak.

^len 231

 

Ako bra~niot spor se poveduva preku polnomo{nik, vo polnomo{noto treba da bide nazna~eno vidot na tu`bata i pri~inite poradi koi tu`bata mo`e da se podnese.

 

^len 232

 

Za licata od ~len 18 stavovi 1 i 2 na ovoj zakon, tu`ba mo`e da podnese negoviot staratel samo po prethodna dozvola od centarot za socijalna rabota.

 

^len 233

 

Tu`eniot mo`e od svoja strana da podnese tu`ba za poni{tuvawe na brak ili za razvod na brak kaj sudot kaj koj e tu`en( protivtu`ba).

Odlukite za dvete tu`bi }e se donesat so edna presuda.

 

^len 234

Vo sporovite za razvod na brak tu`itelot mo`e da ja povle~e tu`bata do zaklu~uvawe na glavnata rasprava bez soglasnost na tu`eniot, a so soglasnost na tu`eniot dodeka postapkata pravosilno ne e zavr{ena.

Otka`uvawe od tu`benoto barawe ima pravno dejstvo kako povlekuvawe na tu`ba.

 

^len 235

 

Koga tu`itelot ja povlekol tu`bata soglasno so ~len 234 na ovoj zakon sudot }e donese re{enie so koe toa }e go utvrdi.

Ako tu`bata e povle~ena po donesuvawe na prvostepena presuda, prvostepeniot sud so re{enie }e konstatira deka tu`bata e povle~ena, deka presudata e bez pravno dejstvo i deka postapkata se zapira.

Izjavata za povlekuvawe na tu`bata se upatuva do prvostepeniot sud i koga postapkata, po praven lek, e vo tek. Vo takov slu~aj prvostepeniot sud }e gi pobara spisite od vtorostepeniot sud i }e donese re{enie vo smisla na stav 2 na ovoj ~len.

Ako izjavata za povlekuvawe e dadena pred povisokiot sud, toj sud }e mu ja dostavi zaedno so spisite na nadle`niot prvostepen sud.

Protiv re{enieto od stav 2 na ovoj ~len strankite imaat pravo na `alba.

 

^len 236

 

Predlogot za spogodben razvod na brak, bra~nite drugari mo`at da go povle~at se dodeka postapkata pravosilno ne e zavr{ena. ]e se smeta deka predlogot e povle~en i toga{ koga od predlogot }e se otka`e eden od bra~nite drugari.

Predlogot za spogodben razvod na brak mo`e da se povle~e so podnesok ili na zapisnik pred sudot.

Vo slu~aite od stav 1 na ovoj ~len sudot donesuva re{enie za zapirawe na postapkata.

Ako postapkata se vodi pred vtorostepeniot sud se primenuva odredbata od stav 2 na ~len 235 od ovoj zakon.

 

^len 237

 

Po priemot na tu`bata za razvod na brak ili na predlogot za spogodben razvod na brakot, pred dostavuvaweto na tu`bata na tu`eniot, se sproveduva postapka za mirewe na bra~nite drugari.

Postapkata za mirewe na bra~nite drugari nema da se sprovede ako:

  1. eden od bra~nite drugari e nesposoben za rasuduvawe;
  2. eden ili obata bra~ni drugari `iveat vo stranstvo;
  3. edniot bra~en drugar e so nepoznato mesto na `iveewe podolgo od {est meseci i
  4. po protivtu`ba za razvod na brak, bez ogled koga e taa podnesena, a obidot za mirewe na bra~nite drugari po tu`bata zavr{il bezuspe{no.

Ako bra~nite drugari imaat zaedni~ki maloletni deca ili deca nad koi e prodol`eno roditeldkoto pravo, postapkata za mirewe ja sproveduva centarot za socijalna rabota.

Vo slu~aite od stav 3 na ovoj ~len , sudot vo rok od osum dena dostavuva pismeno izvestuvawe do centarot za socijalna rabota so podatoci koga postapkata za razvod na brak e povedena, osnovnite pri~ini poradi koi se bara razvod na brakot i podatoci za decata. Centarot za socijalna rabota e dol`en vo rok od tri meseci od priemot na izvestuvaweto da ja zavr{i postapkata za mirewe na bra~nite drugari.

Ako bra~nite drugari nemaat zaedni~ki maloletni deca ili deca nad koi e prodol`eno roditeldkoto pravo postapkata za mirewe na bra~nite drugari ja sproveduva sudot, ako istiot ne oceni deka e celishodno mireweto da se otstapi na centarot za socijalna rabota.

Postapkata za mirewe na bra~nite drugari pred centarot za socijalna rabota se ureduva so zakon.

 

^len 238

 

Koga postapkata za mirewe na bra~nite drugari ja sproveduva sudot, pretsedatelot na sovetot zaka`uva posebno ro~i{te.

Ro~i{teto za mirewe se odr`uva samo vo prisustvo na pretsedatelot na sovetot, bez prisustvo na zapisni~ar.

 

 

^len 239

 

Ro~i{teto za obid za mirewe e posebno ro~i{te i toa ne smee da se spoi so ro~i{teto za glavna rasprava.

 

^len 240

Na ro~i{teto za obid za mirewe se povikuvaat dvajcata bra~ni drugari li~no da prisustvuvaat.

Ako postapkata za razvod na brak e povedena so tu`ba , a eden ili dvajcata br~ni drugari, uredno pokaneti, ne dojdat na ro~i{te za obid na mirewe , }e se smeta deka mireweto ne uspealo.

Ako postapkata e povedeno so predlog za spogodben razvod na brakot, a eden ili dvajcata bra~ni drugari ne dojdat na ro~i{te za obid za mirewe, a ne go opravdaat svoeto otsustvo, }e se smeta deka predlogot brakot da se razvede po zaemna soglasnost e povle~en.

Vo pokanata za ro~i{teto za mirewe }e se navede deka }e nastanat posledici od stavoite 2 i 3 na ovoj ~len.

 

^len 241

 

Ako na ro~i{teto za obid za mirewe ne dojde do pomiruvawe na bra~nite drugari , a se ocni deka ima izgledi da dojde do pomiruvawe, odnosno deka ne e dobieno cvrsto uveruvawe deka natamo{noto mirewe e zaludno, mo`e da se opredeli novo ro~i{te za obid za mirewe.

 

^len 242

 

Pri obidot za mirewe }e se nastojuva da se ispitaat pri~inite {to dovele do poveduvawe na postapka za razvod na brakot, }e se obide da se izmirat bra~nite drugari, a po potreba }e im se prepora~a da se obratat na predbr~noto i bra~noto sovetuvali{te ili druga ustanova koja mo`e da im dade potreben sovet.

 

^len 243

 

Koga }e se oceni deka toa e vo interes na mireweto, pretsedatelot na sovetot mo`e da vodi razgovor oddelno so sekoj bra~en drugar.

 

^len 244

 

Na ro~i{teto za obid za mirewe kako i vo tekot na celata postapka za razvod na brak, sudot sorabotuva so cenatarot za socijalna rabota.

^len 245

 

Za odr`anoto ro~i{te za mirewe pretsedatelot na sovetot sostavuva slu`bena bele{ka.

 

^len 246

 

Ako obidot za mirewe ne uspee, pretsedatelot na sovetot, zaka`uva ro~i{te za glavna rasprava i na tu`eniot mu ja dostavuva tu`bata za razvod na brak, uka`uvaj}i na prisutnata stranka na posledicite od nedoa|awe utvrdeni vo ~len 254 od ovoj zakon.

 

^len 247

 

Vo pokanata za ro~i{te za glavna rasprava }e se navede deka za tu`itelot }e nastanat posledici od ~len 254 na ovoj zakon ako ne dojde na prvoto ro~i{te za glavnata rasprava.

Za nedoa|awe na narednite ro~i{ta }e se primenat odredbite za miruvawe na postapkata soglasno so Zakonot za procesnata postapka.

 

^len 248

 

Pretsedatelot na sovetot ne mora da zaka`e ro~i{te za glavna rasprava ako mireweto ne uspealo, a e povedena postapka za razvod na brak so predlog za spogodben razvod na brak na bra~nite drugari koi nemaat zaedni~ki deca.

Vo slu~aj na stav 1 od ovoj ~len, pretsedatelot na sovetot, otkako }e utvrdi deka bra~nite drugari, zaemnata soglasnost za razvod na brak ja donele slobodno, seriozno i nepokoleblivo, donesuva presuda so koja brakot }e go razvede.

 

 

^len 249

 

Ako vo brakorazvodniot spor se re{ava za ~uvawe, izdr`uvawe i vospitanie na decata, sudot }e go povika centarot za socijalna rabota da u~estvuva na ro~i{teto zaradi za{tita na interesite na decata i }e mu gi dostavi site odluki doneseni vo taa postapka.

Vo postapkata od stav 1 na ovoj ~len centarot za socijalna rabota }e dade predlog za ~uvawe, izdr`uvawe i vospitanie na decata, a mo`e vo granicite na ovoj predlog, da iznesuva novi fakti i dokazi {to strankite ne gi navele, da vlo`uva pravni sredstva i da prezema drugi procesni dejstvija vo interes na decata.

 

^len 250

 

Imotnite sporovi me|u bra~nite drugari osven sporovite za izdr`uvawe ne mo`at da se re{avaat zaedno so brakorazvodniot spor.

 

^len 251

 

Vo tekot na postapkata za brakorazvodnite sporovi sudot mo`e so re{enie da opredeli privremeni merki zaradi davawe izdr{ka na zaedni~kite deca i za nivno doveruvawe na ~uvawe i vospitanie.

Privremenite merki od stav 1 na ovoj ~len mo`at da se opredelat poslu`bena dol`nost, po predlog na edna od strankite, kako i na predlog na centarot za socijalna rabota.

Privremenite merki od stav 1 na ovoj ~len sudot mo`e da gi opredeli i vo korist na bra~niot drugar, po negov predlog.

@albata protiv re{enieto od stavovite 1, 2 i 3 na ovoj ~len ne go zadr`uva izvr{uvaweto na re{enieto.

 

^len 252

 

Privremenite merki traat do pravosilnoto zavr{uvawe na postapkata, no sudot mo`e po slu`bena dol`nost ili po barawe na edna od strankite niv da gi menuva.

 

 

 

 

 

^len 253

 

Koga brakot se razveduva po zaemna soglasnost na bra~nite drugari, a bra~nite drugari imaat maloletni ili polnoletni deca nad koi e prodol`eno roditelskoto pravo, spogodbata od stav 2 na ~len 39 od ovoj zakon za na~inot na vr{eweto na roditelskite prava i za doveruvawe na decata na ~uvawe i vospitanie, se podnesuva pismeno ili usno vo zapisnik kaj nadle`niot prvostepen sud.

Ako kon predlogot za spogodben razvod na brak, ne e dostavena i spogodbata od stav 1 na ovoj ~len, sudot }e postapi soglasno so odredbite od Zakonot za procesnata postapka za neuredni podnesoci.

 

^len 254

 

Ako tu`itelot, odnosno negoviot polnomo{nik ne dojde na prvoto ro~I{te za glavnata rasprava, }e se smeta deka tu`bata za razvod na brak e povle~ena.

Za nedoa|awe na strankite na narednite ro~i{ta }e se primenuvaat odredbite od Zakonot za procesnata postapka za miruvawe na postapkata.

 

^len 255

Koga postapkata za razvod e povedena po predlog za spogodben razvod, pa na ro~i{teto za glavna rasprava izostane eden ili dvajcata bra~ni drugari, a ne go opravdale izostanokot iako se uredno pokaneti, }e se smeta deka predlogot e povle~en.

 

^len 256

 

Pri ocena na spogodbata na bra~nite drugari sudot e dol`en da pribavi mislewe od centarot za socijalna rabota i dokolku oceni deka spogodbata e sprotivna na interesite na decata, }e donese svoja odluka.

Centarot za socijalna rabota e dol`en vo rok od 15 dena od priemot na baraweto od sudot da dade mislewe vo smisla na stav 1 na ovoj ~len.

Mislewe od stav 1 na ovoj ~len sudot }e pribavi od centarot za socijalna rabota i vo sporovite koga se bara razvod na brak so tu`ba.

 

 

 

^len 257

 

Faktite vrz koi strankite go zasnovaat tu`benoto barawe vo bra~niot spor, a strankite vo sporot imaat zaedni~ki maloletni deca i koga tie fakti se odnesuvaat na decata, sudot mo`e da gi utvrduva i koga tie ne sporni me|u strankite.

Sudot ne smee da se vpu{ti vo ispituvawe na vistinitosta na drugite fakti za koi doznal od iskazot na strankite ili na drug na~in, a koi bi mo`ele da pretstavuvaat druga brakorazvodna pri~ina kako osnova na tu`bata.

^len 258

Dokolku brakot se razveduva po predlog za spogodben razvod na brak obrazlo`enieto na presudata sodr`i samo konstatacija deka bra~nite drugari svojata soglasnost za razvod na brak ja donele slobodno, seriozno i nepokoleblivo.

 

^len 259

 

Presudata so koja se razveduva brakot po predlog za spogodben razvod na brak mo`e da se pobiva:

  1. poradi su{testvena povreda na odredbite na procesnata postapka od ~len 354 stav 2 na Zakonot za procesnata postapka;
  2. poradi pogre{na primena na materijalnoto pravo i
  3. poradi toa {to predlogot za razvod na brak po zaemna soglasnost bil daden vo zabluda, pod vlijanie na sila ili zakana i vo slu~aj ako za donesuvawe na ova presuda ne postoele uslovi odredeni so ovoj zakon.

Protiv prvostepenata presuda od stav 1 na ovoj ~len strankite mo`at da izjavat `alba vo rok od 15 dena.

@albata vo koja se izneseni pri~inite poradi koi `alba ne mo`e da se izjavi }e se otfrli kako nedozvolena.

Protiv odlukata na vtorostepeniot sud od stav 1 na ovoj ~len ne e dozvolena revizija.

 

 

^len 260

Ako so pravosilna presuda brakot e razveden ili poni{ten, odlukata za rzvod na brak , odnosno poni{tuvawe na brak ne mo`e da se pobiva so vonredni pravni lekovi.

 

^len 261

 

Odredbite od ~lenovite 252, 252 i 256 }e se primenuvaat ina sporovite so koi se bara poni{tuvawe na brakot.

 

III.POSTAPKA VO SPOROVITE ZA UTVRDUVAWE I OSPORUVAWE

NA TAKOVSTVOTO I MAJ^INSTVOTO

 

^len 262

 

Vo sporovite za utvrduvawe ili osporuvawe na tatkovstvo ili maj~instvo, maloletnoto dete mo`e da podnese tu`ba ili pred sudot od op{ta mesna nadle`nost ili pred sudot na ~ie podra~je ima `iveali{te odnosno prestojuvali{te. Pred sudot na svoeto `iveali{te, odnosno prestojuvali{te deteto mo`e da podnese tu`ba i po polnoletstvoto , no samo dokolku tu`eniot nema `iveali{te, odnosno prestojuvali{te na teritorijata na Republika Makedonija.

Odredbite od stav 1 na ovoj ~len se primenuvaat i vo slu~aite koga deteto podnesuva tu`ba zaedno so drugo lice.

 

^len 263

 

Kako stranki vo sporot za utvrduvawe na tatkovstvo se liceto ~ie tatkovstvo se utvrduva, deteto i majkata na deteto, a centarot za socijalna rabota samo koga soglasno so odredbite na ovoj zakon e ovlasten da povede postapka za utvrduvawe na tatkovstvo.

Kako stranki vo sporot za osporuvawe na tatkovstvo se liceto koe go osporuva tatkovstvoto, liceto ~ie tatkovstvo se osporuva, deteto i majkata na deteto.

Koga tatkovstvoto go osporuva ma`ot na majkata od podocne`niot brak, kako stranka vo postapkata e i ma`ot na majkata od porane{niot brak.

 

^len 264

 

Ako so tu`bata za utvrduvawe i osporuvawe na tatkovvstvo kako tu`iteli i tu`eni ne se opfateni site lica koi moraat da bidat stranki vo postapkata, sudot }e go podu~i tu`itelot da go tu`i i liceto koe so tu`bata ne e opfateno ili da go povika liceto da se priklu~i kon tu`bata kako nov tu`itel.

Ako tu`itelot vo rokot {to `e go odredi sudot ne ja pro{iri tu`bata na site lica koi moraat da bidat stranki vo postapkata ili ako tioe lica ne se priklu~at kon tu`bata, sudot po tu`bata }e postapi soglasno so odredbite od Zakonot za procesnata postapka za neuredni podnesoci.

 

^len 265

Strankite koi vo tu`bata za osporuvawe i utvrduvawe na tatkovstvoto ili maj~instvoto se ozna~eni kako tu`iteli ili tu`eni se edinstveni soprocesnici.

Koga tu`bata ja podnesuva ovlasteno lice vo zakonski rok, na tu`bata mo`e da i se pridru`i i lice na koe mu isteknal rokot za podnesuvawe na tu`ba.

 

^len 266

 

Ako deteto i roditelot, koj po zakonot go zastapuva deteto, imaat sprotivni interesi, centarot za socijalna rabota }e mu postavi na deteto staratel za posebni slu~ai.

 

^len 267

 

Vo sporovite za utvrduvawe ili osporuvawe na tatkovstvoto }e se primenuvaat odredbite na ~lenovite 234 stav 2, stav 251 i 252 od ovoj zakon.

Vo sporovite za utvrduvawe na maj~instvoto soodvetno }e se primenuvaat site odredbi kako vo sporovite za utvrduvawe ili osporuvawe na tatkovstvoto.

 

^len 268

 

Ako vo sporot za utvrduvawe na tatkovstvoto, tu`eniot go priznae tatkovstvoto postapkata se zapira, a sudot }e postapi soglasno so ~len 51 stav 2 na ovoj zakon.

 

 

 

 

 

^len 269

 

Postapkata za osporuvawe na maj~instvoto se vodi oddelno od postapkata za utvrduvawe na maj~instvto.

Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len dokolku postapkata ja poveduva `enata koja se smeta za majka na deteto se vodi edinstvena postapka.

 

^len 270

Odredbite od ~len 257 na ovoj zakon se primenuvaat i vo sporovite za utvrduvawe i osporuvawe na tatkovstvoto i maj~instvoto i za poni{tuvawe na tatkovstvoto utvrdeno so priznanie.

 

^len 271

 

Vo sporovite za utvrduvawe i osporuvawe na tatkovstvo i maj~instvo, protiv pravosilna presuva e dozvolena revizija.

 

 

IV.POSTAPKA VO SPOROVI ZA DOVERUVAWE

NA DECA NA ^UVAWE I VOSPITANIE

^len 272

 

Vo postapkata zaradi doveruuvawe na deca na ~uvawe i vospitanie sudot ne e vrzan so barawata na strankite.

 

^len 273

 

Protiv vtorostepenata odluka za doveruvawe na deca na ~uvawe i vospitanie edozvolena revizija.

Koga odlukata za doveruvawe na deca za ~uvawe i vospitanie se donesuva vo bra~en spor, pravnite posledici od ovaa odluka nastanuvaat onoj den koga }e nastanat i pravnite posledici od presudata so koja se utvrduva deka brakot ne postoi ili se poni{tuva ili se razveduva.

 

 

 

V.POSTAPKA VO SPOROVITE ZA IZDR@UVAWE

 

^len 274

 

So presudata so koja brakot se poni{tuva ili se razveduva, sudot }e donese odluka za izdr`uvawe na licata utvrdeni vo ~len 179 od ovoj zakon.

 

^len 275

 

Odluka za izdr`uvawe na deteto sudot mo`e da donese i vo sporovi za utvrduvawe ili osporuvawe na tatkovstvo ili maj~instvo, koga donesuvaweto na ovaa odluka, so gled na ishodot na sporot i okolnostite na slu~ajot e mo`no i potrebno.

 

^len 276

 

Vo sporot za izdr`uvawe nema da se primenuvat odredbite od Zakonot za procesnata postapka koi se odnesuvaat na postapkata vo sporovi od mala vrednost.

 

^len 277

 

Vo sporovite za izdr`uvawe na maloletno dete ili polnoletno dete nad koe e prodol`eno roditelskoto pravo se primenuva odredbata od ~len 272 na ovoj zakon.

 

^len 278

 

@albata izjavena protiv odlukata na sudot vo sporovite za izdr`uvawe ne go zadr`uva nejzinoto izvr{uvawe.

 

^len 279

 

Vo sporovite za izdr`uvawe e dozvolena revizija.

 

 

VI. POSTAPKA ZA IZVR[UVAWE

 

 

^len 280

 

Za odlu~uvawe po predlogot za izvr{uvawe na odlukata na sudot so koja se nalo`uva da se predade deteto na roditelot ili na drugo lice, odnosno ustanova na koja deteto e dovereno na ~uvawe i vospitanie , mesno nadle`en e sudot spored mestoto na `iveewe ili prestojuvawe na roditelot koj go bara izvr{uvaweto, kako i sudot na ~ija teritorija se nao|a deteto.

Za sproveduvawe na izvr{uvaweto mesno nadle`en e sudot na ~ija teritorija se zateknalo deteto.

 

^len 281

 

Pri sproveduvaweto na prisilno izvr`uvawe sudot vodi smetka za itnosta na postapkata i za potrebata da se za{titi li~nosta na deteto.

Sudot, otkako }e gi oceni site okolnosti na slu~ajot }e odlu~i dali izvr{uvaweto }e go sprovede so izrekuvawe na pari~na kazna protiv liceto kaj kogo se nao|a deteto ili so odzemawe na deteto od toa lice.

Ako celta na izvr{uvaweto ne mo`e da se postigne so izrekuvawe i izvr{uvawe na odlukata za pari~na kazna, izvr{uvaweto }e se sproveduva so odzemawe na deteto od liceto kaj kogo deteto se nao|a i so predavawe na deteto na roditelot, odnosno drugo lice ili ustanova na koja toa e dovereno na ~uvawe, odgleduvawe i vospitanie.

Vo postapkata za izvr{uvawe sudot }e pobara pomo{ od centarot za socijalna rabota.

 

 

 

VII. PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI

 

^len 282

 

Podzakonskite propisi predvideni so ovoj zakon }e se donesat vo rok od {est meseci od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

 

^len 283

 

Upravnite i sudskite postapki pokrenati pred vleguvaweto vo sila na ovoj zakon }e prodol`at spored odredbite od ovoj zakon.

^len 284

 

Staratelite postaveni spored dosega{nite propisi prodol`uvaat da rabotat spored odredbite od ovoj zakon.

 

^len 285

 

So vleguvawe vo sila na ovoj zakon prestanuvaat da va`at:

Zakonot za brak ( "Slu`ben vesnik na SRM" broj 35/ 73, 28/74 i 13/78), Zakonot za odnosite na roditelite i decata ( "Slu`ben vesnik na SRM" broj 5/73, 17/73) , Zakonot za posvojuvawe ( "Slu`ben vesnik na SRM" broj 5/73, 17/73), Zakonot za staratelstvo ( "Slu`ben vesnik na SRM " broj 5/73) i Zakonot za posebni procesni postapki vo semejnite sporovi ( "Slu`ben vesnik na SRM broj 13/78).

Podzakonskite propisi doneseni vrz osnova na zakonite od stav 1 na ovoj ~len }e se rimenuvaat do donesuvaweto na propisite od ~len 282 na ovoj zakon.

 

^len 286

 

Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".