ZAKON ZA STE^AJ

 

Del prvi

OP[TI ODREDBI

 

Predmet na zakonot

^len 1

So ovoj zakon se ureduvaat celite i pri~inite za otvorawe na ste~ajnata postapka, na~inot na vodeweto na ste~ajnata postapka, pravnite posledici od otvoraweto na ste~ajnata postapka, upravuvaweto i raspolagaweto so imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa, namiruvaweto na doveritelite vo ste~ajnata postapka, ste~ajniot plan, li~noto upravuvawe, osloboduvaweto od drugite obvrski, posebnite vidovi ste~ajni postapki za poedinci so status na trgovec, ste~ajni postapki so stranski element i drugi pra{awa vo vrska so ste~ajot.

 

Celi na ste~ajnata postapka

^len 2

(1) Ste~ajnata postapka ima za cel kolektivno namiruvawe na doveritelite na ste~ajniot dol`nik (vo natamo{niot tekst: dol`nik) preku likvidacija (vpari~uvawe) na dol`nikoviot imot i raspredelba na ostvarenite sredstva (prihodi) na doveritelite ili preku sklu~uvawe na poseben dogovor za poramnuvawe na pobaruvawata utvrdeni vo ste~ajniot plan {to e naso~en kon natamo{no odr`uvawe na dol`nikoviot deloven potfat (pretprijatieto).

(2) So zaklu~uvaweto na ste~ajnata postapka i so bri{eweto od trgovskiot registar dol`nikot kako pravno lice (vo natamo{niot tekst: dol`nik-pravno lice) prestanuva da postoi.

(3) Dol`nikot trgovec poedinec (vo natamo{niot tekst: dol`nik- poedinec) so zaklu~uvaweto na ste~ajnata postapka go gubi svojstvoto trgovec poedinec. Sovesniot dol`nik - poedinec so zaklu~uvaweto na ste~ajnata postapka mo`e da pobara osloboduvawe od preostanatite obvrski, pod uslovite predvideni so ovoj zakon.

 

Ste~aen dol`nik

^len 3

(1) Ste~ajna postapka mo`e da se sprovede nad imotot na dol`nikot - pravno lice, kako i nad imot na dol`nik - poedinec, osven ako so ovoj zakon ne e poinaku opredeleno.

(2) Ste~ajnata postapka mo`e da se sprovede i nad imotot na stopanska interesna zaednica, nad imot na umreno lice i nad zaedni~kiot imot na bra~nite drugari.

(3) Ste~ajna postapka se otvora i po likvidacijata na trgovsko dru{tvo, s# dodeka ne e izvr{ena raspredelba na likvidacionata masa.

(4) Ste~ajna postapka ne mo`e da se sprovede nad imot {to e vo sopstvenost na Republika Makedonija i na javno pravno lice ako tie pravni lica so zakon se izzemeni od ste~ajni postapki.

 

 

Pri~ini za otvorawe na ste~ajna postapka

^len 4

 

(1) Ste~ajnata postapka mo`e da se otvori samo ako se utvrdi postoewe na pri~ina.

(2) Nesposobnost za pla}awe (nelikvidnost), pretstavuva op{ta pri~ina za otvorawe na ste~ajna postapka.

(3) Dol`nikot e nesposoben za pla}awe (nelikviden) ako ne mo`e da gi namiri svoite pristignati pari~ni obvrski vo rok od 60 dena od denot na pristignuvaweto.

(4) Dol`nikot mo`e da predlo`i otvorawe na ste~ajna postapka dokolku neposredno mu pretstoi neizbe`na nesposobnost za pla}awe (nelikvidnost). Se smeta deka dol`nikot e soo~en so neposredno pretstojna nelikvidnost ako ja stori verojatna nemo`nosta da gi namiri svoite postojni pari~ni obvrski na denot na nivnoto pristignuvawe.

(5) Nad dol`nikot - pravno lice ste~ajnata postapka }e se otvori i vo slu~aj na negova prezadol`enost. Se smeta deka dol`nikot e prezadol`en ako negoviot imot ne gi pokriva postojnite obvrski, odnosno koga pasivata vo bilansot na sostojbata }e ja nadmine negovata aktiva. Pri procenata na vrednosta na imotot na dol`nikot za osnova }e se zeme pretpostavkata deka dol`nikoviot potfat (pretprijatie) }e prodol`i da raboti vo predvidliva bliska idnina, odnosno deka ne postoi nikakva namera, nitu nu`nost za likvidacija ili bitno namaluvawe na obemot na delovniot potfat. Vakvata pretpostavka }e va`i samo ako so ogled na okolnostite na slu~ajot natamo{noto postoewe na dol`nikovoto pretprijatie e ne{to mnogu verojatno.

 

 

 

Del vtori

STE^AJNA POSTAPKA

Glava prva

OSNOVNI ODREDBI ZA POSTAPKATA

 

Mesna nadle`nost

^len 5

Vo ste~ajnata postapka mesno nadle`en e osnovniot sud na ~ie podra~je se nao|a sedi{teto na dol`nikot (vo natamo{niot tekst: sudot).

 

Primena na odredbite na Zakonot

za parni~nata postapka

 

^len 6

Vo ste~ajnata postapka soodvetno se primenuvaat odredbite na Zakonot za parni~nata postapka, ako so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno.

 

Na~ela na postapkata

^len 7

(1) Ste~ajnata postapka se poveduva samo po predlog na ovlasteno lice.

(2) Ste~ajnata postapka e itna.

(3) Sudot po slu`bena dol`nost gi utvrduva site fakti {to se od zna~ewe za ste~ajnata postapka i poradi toa mo`e da gi izveduva site potrebni dokazi.

(4) Sudot odlukite mo`e da gi donesuva i bez usna rasprava.

(5) Sudot mo`e da se otka`e od soslu{uvawe na dol`nikot koga toa e propi{ano so ovoj zakon, ili ako licata ovlasteni za zastapuvawe na dol`nikot vrz osnova na zakonot, ili licata koi imaat udel ili akcii vo dol`nikot, odnosno samiot dol`nik - poedinec se so nepoznato prestojuvali{te ili se nao|aat vo stranstvo, pa nivnoto soslu{uvawe bi dovelo do prekumerno odolgovlekuvawe na postapkata. Namesto otsutniot dol`nik - poedinec mo`e da bide soslu{an negoviot zastapnik. Poradi za{tita na pravata na dol`nikot - poedinec, vo slu~aite vo koi odbil negovo soslu{uvawe, sudot mo`e na dol`nikot - poedinec da mu nazna~i privremen zastapnik.

(6) Predlozi, izjavi i prigovori ne mo`at da se davaat, odnosno da se podnesuvaat ako se propu{ti rokot ili ro~i{teto na koe trebalo da se dadat ili podnesat, osven ako so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno. Vo ste~ajnata postapka mo`e da se bara vra}awe vo porane{na sostojba samo vo slu~aite izri~no propi{ani so ovoj zakon.

(7) Tabelite i izve{taite mo`at da se izrabotuvaat i obrabotuvaat kompjuterski.

 

Dostavuvawe

^len 8

(1) Sudskite pismena {to se upateni na {irok krug lica se dostavuvaat, ako so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno, so prika~uvawe na pismenoto na oglasna tabla za ste~aj vo sudot (vo natamo{niot tekst: oglasna tabla), kako i na oglasnata tabla kaj dol`nikot . Dostavuvaweto se smeta za izvr{eno po istekot na tretiot den od denot na prika~uvaweto na pismenoto na oglasna tabla.

(2) Koga spored odredbite od ovoj zakon sudsko pismeno ili drugo pismeno na ste~aen organ treba da se dostavi na dol`nikot ili na nekoe drugo lice koe ima sedi{te zapi{ano vo trgovski registar, dostavuvaweto se vr{i na adresa na sedi{teto na toa lice vo registarot. Ako dostavuvaweto ne mo`e da se izvr{i na taa adresa, toga{ dostavuvaweto se vr{i so prika~uvawe na pismenoto na oglasna tabla.

Dostavuvaweto se smeta deka e izvr{eno po istekot na tretiot den smetano od denot na prika~uvaweto na pismenoto na oglasnata tabla.

(3) Na lice so nepoznato mesto na `iveewe ne mu se dostavuvaat pismenata. Ako toa lice ima polnomo{nik za primawe na sudskite pismena ili privremen zastapnik, dostavuvaweto se vr{i na adresa na polnomo{nikot, odnosno zastapnikot.

  1. Za dostavuvawata izvr{eni preku oglasnata tabla se vodi evidenten registar spored vremenskiot redosled na objavuvaweto, posebno sprema sekoj dol`nik. Ovoj registar e javen i mora da bide dostapen na sekoe zainteresirano lice vo tekot na celoto rabotno vreme na sudot.
  2. Ministerot za pravda }e ja propi{e sodr`inata i na~inot na vodewe na evidentniot registar.

(6) Dostavuvawata na sudskite pismena i drugite pismena na ste~ajnite organi {to treba da go izvr{i sudot , sudot mo`e da mu gi doveri na ste~ajniot upravnik.

 

 

Javno objavuvawe

^len 9

(1) Sudskite pismena (odluki, pokani, izvestuvawa i drugo) {to treba javno da se objavat se objavuvaat vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" i na oglasnata tabla, vo celost ili vo del {to go opredeluva sudot. Vo objavenoto pismeno treba to~no da se navede firmata, odnosno imeto i prezimeto na dol`nikot, negovoto sedi{te, adresata, `iro smetkata i predmetot na raboteweto. Javnoto objavuvawe proizveduva dejstvo po istekot na osum dena od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".

(2) Sudot mo`e da odredi objavuvaweto da se povtori i vo drugo javno glasilo. Vo slu~aj na povtorno objavuvawe treba da se nazna~i koga i kade e izvr{eno prvoto objavuvawe. Rokovite vrzani so povtornoto objavuvawe te~at osum dena od denot na izvr{enoto prvo objavuvawe.

(3) Javnoto objavuvawe na sudskite pismena e dokaz deka e izvr{eno nivno dostavuvawe do site u~esnici vo ste~ajnata postapka i toga{ koga ovoj zakon predviduva posebno dostavuvawe.

 

 

Odluki

^len 10

(1) Odlukite vo ste~ajnata postapka se donesuvaat vo forma na re{enie i zaklu~ok.

(2) So zaklu~okot se izdava nalog na slu`beno lice ili na organ na ste~ajnata postapka za vr{ewe na oddelni dejstvija, ako so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno.

 

@alba protiv re{enie

^len 11

(1) @alba protiv re{enie na ste~ajniot sud e dozvolena samo koga so ovoj zakon e opredeleno deka se dozvoluva izjavuvawe na posebna `alba.

(2) Rokot za `alba iznesuva osum dena, ako so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno.

(3) Ako spored ovoj zakon dostavuvaweto se vr{i so prika~uvawe na sudskoto pismeno na oglasnata tabla , rokot za `alba po~nuva da te~e po istekot na tretiot den od denot na prika~uvaweto na re{enieto na oglasnata tabla, osven ako dostavuvaweto ne e izvr{eno i so javno objavuvawe.

(4) Ako spored ovoj zakon re{enieto mora da im se dostavi na odredeni lica, rokot za podnesuvawe na `alba te~e od naredniot den od denot na dostavuvaweto na re{enieto, osven ako dostavuvaweto ne e izvr{eno i so javno objavuvawe.

(5) @albata protiv re{enieto ne go zadr`uva izvr{uvaweto na re{enieto, ako so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno.

 

 

Prigovor protiv zaklu~ok

^len 12

(1) Protiv zaklu~ok mo`e da se podnese prigovor vo rok od tri dena od denot na objavuvaweto, a ako zaklu~okot ne e objaven - od denot na negovoto dostavuvawe.

(2) Za prigovorot protiv zaklu~okot odlu~uva ste~ajniot sovet so re{enie protiv koe ne e dozvolena `alba.

(3) Prigovorot od stav 1 na ovoj ~len, ne go zadr`uva izvr{uvaweto na zaklu~okot.

 

 

Vonredni pravni lekovi

^len 13

(1) Vo ste~ajnata postapka ne mo`e da se podnese predlog za povtoruvawe na postapkata nitu da se izjavi revizija.

(2) Vo ste~ajnata postapka mo`e da se izjavi barawe za za{tita na zakonitosta.

 

Tro{oci na postapkata

^len 14

Sekoj doveritel gi podnesuva svoite tro{oci vo ste~ajnata postapka, osven ako so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno.

 

Glava vtora

STE^AEN SUD I DRUGI ORGANI NA STE^AJNATA POSTAPKA

 

Oddel prvi

 

Organi na ste~ajnata postapka

^len 15

Organi na ste~ajnata postapka se: ste~aen sovet, ste~aen sudija, ste~aen upravnik, odbor na doveriteli i sobranie na doveriteli

 

Oddel vtori

STE^AEN SOVET

 

Sostav na ste~ajniot sovet

^len 16

(1) Ste~ajniot sovet e sostaven od trojca sudii, od koi eden e pretsedatel na sovetot.

(2) Ste~ajniot sudija e ~len na ste~ajniot sovet. Ste~ajniot sudija ne mo`e da bide pretsedatel na ste~ajniot sovet.

 

Ovlastuvawa na ste~ajniot sovet

^len 17

(1) Ste~ajniot sovet:

1) odlu~uva za poveduvawe na prethodna postapka poradi utvrduvawe na postoewe na pri~ini za otvorawe na ste~ajna postapka i ja sproveduva taa postapka;

2) odlu~uva za otvorawe na ste~ajnata postapka;

3) go imenuva i razre{uva ste~ajniot upravnik i privremeniot ste~aen upravnik, vo soglasnost so ovoj zakon;

4) odlu~uva za prigovorite na ste~ajniot upravnik protiv zaklu~ocite i upatstvata na ste~ajniot sudija;

5) odlu~uva za prigovorite na doveritelot, odborot na doveriteli i sobranieto na doveriteli protiv zaklu~ocite na ste~ajniot sudija;

6) gi odreduva zapo~natite raboti {to treba da se zavr{at vo tekot na ste~ajnata postapka, vo soglasnost so ovoj zakon;

7) odobruva presmetka na tro{ocite na ste~ajnata postapka i opredeluva nagrada i nadomest na tro{oci na ste~ajniot upravnik;

8) odobruva isplata na doveritelite;

9) donesuva re{enie za zaklu~uvawe na ste~ajnata postapka i

10) vr{i drugi raboti opredeleni so ovoj zakon.

(2) Ste~ajniot sovet mo`e po slu`bena dol`nost, po prigovor ili po predlog, da gi menuva odlukite na ste~ajniot sudija ili na ste~ajniot upravnik, ako utvrdi deka se nezakoniti ili se necelesoobrazni.

 

 

Oddel treti

STE^AEN SUDIJA

 

Ovlastuvawa na ste~ajniot sudija

^len 18

(1) Ste~ajniot sudija e ovlasten da odlu~uva za site pra{awa na ste~ajnata postapka, osven za onie za koi po ovoj zakon odlu~uva ste~ajniot sovet ili nekoj drug organ na ste~ajnata postapka.

(2) Ste~ajniot sudija vr{i kontrola vrz rabotata na ste~ajniot upravnik i mu dava zadol`itelni upatstva.

(3) Ste~ajniot sudija ja sledi rabotata na odborot na doveritelite i na sobranieto na doveritelite.

 

Prigovor protiv odlukite na ste~ajniot sudija

^len 19

Protiv odlukite na ste~ajniot sudija mo`at da podnesat prigovor ste~ajniot upravnik, odborot na doveritelite, sobranieto na doveritelite i doveritelite do ste~ajniot sovet vo rok od tri dena od denot na dostavuvaweto na odlukata.

 

Oddel ~etvrti

STE^AEN UPRAVNIK

 

Koj mo`e da bide imenuvan za ste~aen upravnik

^len 20

(1) Za ste~aen upravnik mo`e da bide imenuvano fizi~ko lice koe raspolaga so potrebna stru~nost i delovno iskustvo i vo ~ija nepristrasnost i nezavisnost ne postoi nikakvo somnenie i koe soglasno ~len 2, stav 3 od Zakonot za trgovski dru{tva e trgovec i ako gi ispolnuva slednive uslovi:

1) da ima visoka stru~na podgotovka i najmalku pet godini rabotno iskustvo.

(2). Ste~ajniot upravnik ne mo`e da bide imenuvan istovremeno vo pove}e od edno golemo pretprijatie, edno sredno pretprijatie ili najmnogu vo dve mali pretprijatija.

 

Koj ne mo`e da bide imenuvan za ste~aen upravnik

^len 21

(1) Za ste~aen upravnik ne mo`e da bide imenuvano lice koe moralo da bide izzemeno kako sudija vo ste~ajnata postapka, lice koe e blizok rodnina na nekoj od ~lenovite na ste~ajniot sovet, lice odgovorno za obvrskite vo ste~ajot, upravitelot, odnosno upravitelite, ~lenovite na odborot na direktorite i na upravniot odbor i ~lenovite na drugite organi na dol`nikot, doveritelite, kako i licata koi se vo odnosi na konkurencija so dol`nikot.

(2) Za ste~aen upravnik ne mo`e da bide imenuvano lice koe vrz osnova na zakon ne mo`elo da bide imenuvano za upravitel, za ~len na odborot na direktori i na upravniot odbor na dol`nikot, nadzorniot odbor ili sli~en organ, nitu lice koe e vraboteno kaj dol`nikot ili bilo ~len na nekoj negov organ.

 

Lista na ste~ajni upravnici

^len 22

(1) Pretsedatelot na sudot, pred koj se vodi ste~ajnata postapka, po prethodno pribaveno mislewe od Ministerstvoto za stopanstvo, utvrduva lista na mo`ni ste~ajni upravnici. Utvrdenata lista edna{ godi{no se inovira.

(2) Po priemot na baraweto za davawe mislewe po listata, Ministerstvoto za stopanstvo e dol`no svoite mislewa i eventualni predlozi da gi dostavi do sudot od stav 1 na ovoj ~len, vo rok od 30 dena.

 

Imenuvawe na ste~ajniot upravnik

^len 23

(1) Ste~ajniot upravnik go imenuva ste~ajniot sovet so re{enie.

(2) Re{enieto za imenuvawe na ste~ajniot upravnik mo`e da se pobiva so `alba. Ste~ajniot sovet mo`e da ja uva`i `albata izjavena protiv re{enieto za imenuvawe ste~aen upravnik i da go izmeni svoeto re{enie. Ste~ajniot sovet e dol`en da donese re{enie po `albata vo rok od tri dena od denot na dostavuvaweto na `albata.

(3) Protiv re{enieto na ste~ajniot sovet za imenuvawe na nov ste~aen upravnik dozvolena e posebna `alba.

 

Imenuvawe na drug ste~aen upravnik

^len 24

(1) Na prvoto sobranie na doveriteli po imenuvaweto na ste~ajniot upravnik, doveritelite mo`at, namesto ste~ajniot upravnik koj e imenuvan od strana na ste~ajniot sovet, da izberat drugo lice za ste~aen upravnik.

(2) Ste~ajniot sovet mo`e da go odbie imenuvaweto na ste~ajniot upravnik izbran od sobranieto na doveritelite samo ako oceni deka izbranoto lice ne gi ispolnuva uslovite predvideni vo ~len 20 i ~len 21 od ovoj zakon. Ste~ajniot sovet so re{enie mo`e da go odbie imenuvaweto na ste~ajniot upravnik vo rok od tri dena od denot na negovoto imenuvawe.

(3) Protiv re{enieto na ste~ajniot sovet od stav 2 na ovoj ~len sekoj ste~aen doveritel ima pravo na posebna `alba.

(4) So imenuvaweto na ste~ajniot upravnik od strana na sobranieto na ste~ajnite doveriteli prestanuva da va`i re{enieto na ste~ajniot upravnik imenuvan od strana na ste~ajniot sovet.

(5) Porane{niot ste~aen upravnik e dol`en da ja predade svojata dol`nost na noviot ste~aen upravnik vo rok od tri dena.

(6) Ste~ajniot sudija opredeluva posebni merki poradi ostvaruvawe na primopredavaweto na dol`nostite me|u ste~ajnite upravnici.

 

Ovlastuvawa na ste~ajniot upravnik

^len 25

(1) Ste~ajniot upravnik ima prava i obvrski na organ na dol`nikot - pravno lice, ako so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno.

(2) Ako dol`nikot - pravno lice prodol`uva da raboti vo tekot na ste~ajnata postapka, raboteweto go vodi ste~ajniot upravnik.

(3) Ste~ajniot upravnik go zastapuva i pretstavuva dol`nikot.

(4) Ste~ajniot upravnik gi vodi samo onie raboti na dol`nikot - poedinec {to se odnesuvaat na ste~ajnata masa i go zastapuva kako ste~aen dol`nik so ovlastuvawa na zakonski zastapnik.

(5) Ste~ajniot upravnik mo`e na ste~ajniot sovet da mu podnese pismen prigovor protiv upatstvata i zaklu~ocite na ste~ajniot sudija vo rok od tri dena, a dokolku rokot za izvr{uvaweto na zaklu~ocite i upatstvata e pokratok od tri dena, vo ramkite na toj rok. Do donesuvaweto na odlukata na ste~ajniot sovet ste~ajniot upravnik mo`e da go odlo`i sproveduvaweto na upatstvata i zaklu~ocite na ste~ajniot sudija, osven ako poradi toa ne bi nastapile {tetni posledici.

 

Dol`nosti na ste~ajniot upravnik

^len 26

(1) Ste~ajniot upravnik e dol`en osobeno:

1) da ja a`urira smetkovodstvenata evidencija do denot na otvoraweto na ste~ajnata postapka;

2) da ja sostavi, so soglasnost na ste~ajniot sudija, presmetkata na tro{ocite na ste~ajnata postapka i da ja podnese na odobrenie na ste~ajniot sovet;

3) da opredeli lica za popis (inventar) na imotot;

4) da go sostavi po~etniot ste~aen bilans;

5) kako dobar trgovec da se gri`i za zavr{uvawe na zapo~natite, a nezavr{eni raboti na dol`nikot i za rabotite koi{to se potrebni za spre~uvawe na nastapuvawe {teta nad sredstvata na dol`nikot;

6) da se gri`i za namiruvawe na pobaruvawata na dol`nikot;

7) sovesno da go vodi natamo{noto rabotewe na dol`nikot dokolku toa prodol`uva;

8) da gi vpari~i, odnosno da gi naplati so vnimanie na dobar trgovec predmetite i pravata na dol`nikot {to vleguvaat vo ste~ajnata masa;

9) da ja podgotvi isplatata na doveritelite i po odobrenie na ste~ajniot sovet istata da ja izvr{i;

10) da mu podnese na sobranieto na doveritelite zavr{na smetka i zavr{en izve{taj;

11) da izvr{i natamo{ni isplati na doveritelite i

12) da ja a`urira rabotata okolu odbiraweto i evidentiraweto na arhivskata gra|a i nejzino predavawe na nadle`niot arhiv.

(2) Ste~ajniot upravnik e dol`en da podnesuva pismeni izve{tai do ste~ajniot sovet, ste~ajniot sudija, kako i odborot ili sobranieto na doveritelite, za tekot na ste~ajnata postapka i za sostojbata na ste~ajnata masa, i toa, najmalku edna{ na tri meseci ili koga toa tie }e go pobaraat.

 

Kontrola nad raboteweto na ste~ajniot upravnik

^len 27

(1) Rabotata na ste~ajniot upravnik ja kontroliraat ste~ajniot sudija i ste~ajniot sovet koi mo`at, vo sekoe vreme, da pobaraat od ste~ajniot upravnik informacija ili izve{taj za tekot na ste~ajnata postapka i za sostojbata i upravuvaweto so ste~ajnata masa.

(2) Ako ste~ajniot upravnik ne gi izvr{uva svoite obvrski utvrdeni so ovoj zakon, ste~ajniot sovet, otkako prethodno }e go opomene, mo`e pari~no da go kazni. Iznosot na poedine~nata pari~na kazna ne mo`e da bide pomal od 10.000 denari nitu pogolem od 300.000 denari. Protiv re{enieto so koe e izre~ena pari~nata kazna, ste~ajniot upravnik ima pravo na posebna `alba. Re{enieto za izre~enata pari~na kazna na ste~ajniot upravnik mu se dostavuva li~no.

(3) Ste~ajniot sovet mo`e vo re{enieto so koe go razre{uva ste~ajniot upravnik da mu nalo`i da go vrati ona {to go primil vo tekot na postapkata i istovremeno da mu izre~e pari~na kazna od stav 2 na ovoj ~len, dokolku ne postapi po nalogot na sudot. Ako ste~ajniot upravnik ne postapil po nalogot na sudot, ste~ajniot sudija po slu`bena dol`nost }e go sprovede izvr{uvaweto na re{enieto za izre~enata pari~na kazna.

(4) Rabotata na ste~ajniot upravnik ja kontroliraat i odborot i sobranieto na doveritelite.

Razre{uvawe na ste~ajniot upravnik

^len 28

(1) Ste~ajniot sovet mo`e, po slu`bena dol`nost ili na barawe na ste~ajniot sudija, odborot ili sobranieto na doveritelite, da go razre{i ste~ajniot upravnik ako svojata dol`nost ne ja vr{i soglasno so odredbite od ovoj zakon ili poradi druga zna~ajna pri~ina. Pred da ja donese odlukata ste~ajniot sovet }e go soslu{a ste~ajniot upravnik, osven ako zna~ajni pri~ini ne nalagaat poinaku da se postapi.

(2) Ste~ajniot upravnik ima pravo da izjavi posebna `alba protiv re{enieto so koe toj se razre{uva. Protiv re{enieto so koe ne se uva`uva predlogot za razre{uvawe na ste~ajniot upravnik pravo na posebna `alba imaat odborot na doveritelite ili, ako predlogot go podnelo sobranieto na doveritelite, sekoj od ste~ajnite doveriteli.

(3) Ste~ajniot upravnik se razre{uva od dol`nosta i na sopstveno barawe.

 

Odgovornost na ste~ajniot upravnik

^len 29

(1) Ste~ajniot upravnik e dol`en da ja nadomesti {tetata na sekoj u~esnik vo ste~ajnata postapka ako ja pri~inil so prekr{uvawe na koja bilo od svoite dol`nosti. Pri izvr{uvaweto na svoite dol`nosti vo postapkata, ste~ajniot upravnik e dol`en da postapuva sovesno i ~esno i so vnimanie na dobar ste~aen upravnik.

(2) Ste~ajniot upravnik ne odgovara za {tetata pri~ineta so dejstvie odobreno od ste~ajniot sovet ili ste~ajniot sudija, odnosno dejstvie {to go prezemal vo izvr{uvawe na nalog ili upatstvo na ste~ajniot sudija, osven ako odobrenieto ili upatstvoto gi izdejstvuval so izmama.

(3) Ako ste~ajniot upravnik za ispolnuvawe na svoite dol`nosti zadr`i lica vraboteni kaj dol`nikot za raboti {to tie i dotoga{ gi vr{ele, osven ako o~igledno za toa se nepodobni, ste~ajniot upravnik nema da odgovara za gre{kite storeni od strana na tie lica, tuku }e bide odgovoren samo za propustite vo kontrolata vrz niv.

(4) Ste~ajniot upravnik e dol`en da ja nadomesti {tetata na doveritelot na ste~ajnata masa {to ovoj ja pretrpel poradi neispolnuvawe na obvrskata od ste~ajnata masa prezemena so negovo zakonito pravno dejstvie, osven ako ste~ajniot upravnik vo vreme na prezemaweto na taa obvrska ne znael i ne moral da znae za mo`nata i verojatnata nedovolnost na ste~ajnata masa za ispolnuvaweto na prezemenata obvrska.

(5) Baraweto za nadomest na {teta pri~ineta so povreda na dol`nosta na ste~ajniot upravnik zastaruva po istekot na rokot od tri godini od soznanieto na o{teteniot za {tetata i okolnostite na koi se zasnova obvrskata na ste~ajniot upravnik za nadomest na {teta. Baraweto za obe{tetuvawe zastaruva najdocna po istekot na rokot od tri godini od pravosilnosta na odlukata za zaklu~uvawe na ste~ajnata postapka. Baraweto za nadomest na {teta pri~ineta so povreda na dol`nosta storena vo vrska so dopolnitelna delba ili so kontrola nad ispolnuvaweto na planot zastaruva po istekot na rokot od tri godini od sproveduvaweto na dopolnitelnata delba ili od zavr{uvaweto na nadzorot.

(6) Ste~ajniot upravnik e dol`en, vedna{ po priemot na dol`nosta, da se osigura od odgovornost vo smisla na odredbite od ovoj ~len. Visinata na sredstvata na osiguruvaweto ja opredeluva ste~ajniot sudija zemaj}i gi vo predvid goleminata na ste~ajnata masa, kako i slo`enosta na postapkata. Tro{ocite na osiguruvaweto se tro{oci na ste~ajnata postapka, osven ako ste~ajniot upravnik ne ja predizvikal {tetata po svoja vina.

 

Nagrada za izvr{enata rabota

i nadomestok na tro{ocite

 

^len 30

(1) Ste~ajniot upravnik ima pravo na nagrada za svojata rabota i pravo na nadomest na realno potrebnite tro{oci.

(2) Visinata na nagradata vo vremeto na zaklu~uvaweto na ste~ajnata postapka ja opredeluva ste~ajniot sovet zemaj}i gi predvid obemot na rabotite i rabotata na ste~ajniot upravnik, kako i vrednosta na ste~ajnata masa.

(3) Nagradata i nadomestot na ste~ajniot upravnik gi opredeluva ste~ajniot sovet so re{enie.

(4) Re{enieto od stav 3 na ovoj ~len posebno se dostavuva do ste~ajniot upravnik, do site ste~ajni doveriteli i do dol`nikot.

(5) Protiv re{enieto od stav 3 na ovoj ~len ste~ajniot upravnik, dol`nikot i sekoj ste~aen doveritel imaat pravo na posebna `alba.

Nagraduvawe i nadomestuvawe na tro{ocite

na ste~ajniot upravnik

 

^len 31

(1) Vladata na Republika Makedonija }e gi utvrdi osnovite za opredeluvawe na nagradata i nadomestokot za realno potrebnite tro{oci na ste~ajniot upravnik.

 

Podnesuvawe na zavr{na smetka

i zavr{en izve{taj

 

^len 32

(1) Po prestanuvaweto na dol`nosta, ste~ajniot upravnik podnesuva zavr{na smetka i zavr{en izve{taj za svoeto rabotewe pred sobranieto na doveritelite.

(2) Pred odr`uvaweto na sobranieto na doveritelite ste~ajniot sudija gi proveruva i gi verifikuva zavr{nata smetka i zavr{niot izve{taj na ste~ajniot upravnik. Po potreba ste~ajniot sudija mo`e da opredeli zavr{nata smetka i zavr{niot izve{taj da bidat pregledani od strana na ve{taci.

(3) Ako e osnovan odbor na doveriteli, ste~ajniot sudija pred da ja proveri zavr{nata smetka i zavr{niot izve{taj niv }e gi dostavi do toj odbor opredeluvaj}i rok vo koj odborot treba da se izjasni. Verifikuvanata zavr{na smetka i izve{taj, zaedno so dokazite i izjasnuvaweto na odborot na doveritelite, ste~ajniot sudija gi stava na uvid na doveritelite vo pisarnicata na sudot. Rokot od stavaweto na uvid na zavr{nata smetka i izve{tajot so prilozite i odr`uvaweto na sobranieto na doveritelite mora da iznesuva najmalku osum dena.

(4) Sobranieto na doveritelite mo`e da mu nalo`i na ste~ajniot upravnik vo odredeni vremenski periodi vo tekot na postapkata da prilo`i privremeni smetki i izve{tai. Na tie smetki i izve{tai soodvetno se primenuvaat odredbite od stavovite 1, 2 i 3 na ovoj ~len.

 

 

Oddel petti

ODBOR NA DOVERITELI

 

Osnovawe odbor na doveriteli od strana na ste~ajniot sovet

^len 33

(1) Poradi za{tita na interesite na doveritelite vo ste~ajnata postapka, pred odr`uvaweto na prvoto sobranie na doveritelite, ste~ajniot sovet mo`e da osnova odbor na doveriteli i da go opredeli negoviot sostav.

(2) Vo odborot na doveritelite moraat da bidat zastapeni razla~nite doveriteli, ste~ajnite doveriteli so najgolemi pobaruvawa i ste~ajnite doveriteli so mali pobaruvawa. Vo odborot treba da bide zastapen i pretstavnik na vrabotenite lica kaj dol`nikot, osven koga tie kako ste~ajni doveriteli u~estvuvaat samo so bezna~ajni pobaruvawa.

(3) Za ~lenovi na odborot mo`at da bidat nazna~eni i lica koi ne se doveriteli ako so nivnoto stru~no znaewe mo`at da pridonesat vo rabotata na odborot.

(4) Brojot na ~lenovite na odborot go opredeluva ste~ajniot sovet i toj broj mora da bide neparen.

(5) Koga so ovoj zakon e opredeleno deka odborot na doveritelite prezema opredeleni dejstvija vo postapkata, podnesocite vo ime na odborot na doveritelite gi podnesuva, odnosno izjavite gi dava pretsedatelot na odborot na doveritelite vrz osnova na odluka na odborot.

(6) Koga brojot na ste~ajnite doveriteli e pomal od pet, ovlastuvawata na odborot na doveritelite gi imaat site doveriteli.

 

 

Osnovawe odbor na doveriteli

^len 34

(1) Za potrebata od osnovawe odbor na doveriteli odlu~uva sobranieto na doveritelite. Ako ste~ajniot sovet ve}e osnoval odbor na doveriteli, sobranieto na doveritelite odlu~uva dali toj odbor }e ostane i ponatamu.

(2) Sobranieto na doveritelite mo`e od odborot da gi isklu~i ~lenovite koi gi imenuval ste~ajniot sovet i da izbere drugi ili dopolnitelni ~lenovi na odborot na doveritelite.

 

Prava i obvrski na odborot na doveritelite

^len 35

(1) Odborot na doveritelite e dol`en da vr{i kontrola nad raboteweto na ste~ajniot upravnik i da mu pomaga vo vodeweto na rabotite, da go sledi tekot na raboteweto, kako i da dava prethodna dozvola na site uplati i isplati na gotovina i da go kontrolira dostapniot iznos na gotovinata. Za vr{eweto na oddelni raboti od svojot delokrug odborot na doveritelite mo`e da ovlasti oddelni svoi ~lenovi.

(2) Vo ramkite na svojot delokrug odborot na doveritelite osobeno:

1) gi razgleduva izve{taite na ste~ajniot upravnik za tekot na ste~ajnata postapka i za sostojbata na ste~ajnata masa,

2) gi pregleduva trgovskite knigi i celokupnata dokumentacija {to ja prezel ste~ajniot upravnik,

3) mo`e da podnese prigovor do ste~ajniot sudija na rabotata na ste~ajniot upravnik,

4) dava mislewe na ste~ajniot sovet za vpari~uvawe na imotot na dol`nikot, koga sovetot toa }e go pobara,

5) dava mislewe na ste~ajniot sovet za prodol`uvawe na zapo~natite raboti, odnosno za rabotata na ste~ajniot dol`nik, koga sovetot toa }e go pobara i

6) dava mislewe na ste~ajniot sovet za priznavawe na opravdanite kusoci vo inventarot, koga sovetot toa }e go pobara.

(3) Odborot na doveritelite e dol`en, na barawe na sobranieto na doveritelite, da gi izvestuva doveritelite za tekot na ste~ajnata postapka i za sostojbata na ste~ajnata masa.

 

Razre{uvawe na ~lenovite na

odborot na doveritelite

^len 36

Ste~ajniot sovet mo`e da razre{i ~len na odborot na doveritelite zaradi zna~ajni pri~ini, i toa po slu`bena dol`nost ili na barawe na ~len na odborot ili na sobranieto na doveritelite. Pred da go donese re{enieto vo vrska so razre{uvaweto, ste~ajniot sovet }e go soslu{a ~lenot na odborot na doveritelite. Razre{eniot ~len na odborot ima pravo na posebna `alba protiv re{enieto na ste~ajniot sovet.

 

 

Odgovornost na ~lenovite na

odborot na doveritelite

^len 37

^lenovite na odborot na doveritelite se dol`ni da im ja nadomestat {tetata na razla~nite i na ste~ajnite doveriteli, ako namerno ili so krajno nevnimanie prekr{ile nekoja od svoite zakonski dol`nosti. Odredbite za zastaruvawe na baraweto za nadomest na {teta od ~len 29 stav 5 na ovoj zakon sprema ste~ajniot upravnik na soodveten na~in se primenuvaat i na zastaruvaweto na baraweto za nadomest na {teta prema ~lenovite na odborot na doveritelite.

 

 

 

Sednici na odborot na doveritelite i donesuvawe na odluki

^len 38

(1) Odborot na doveritelite za pra{awata od svojot delokrug odlu~uva na sednici. Prvata sednica na odborot na doveritelite ja svikuva ste~ajniot sudija po slu`bena dol`nost ili na predlog na ste~ajniot upravnik ili na mnozinstvoto ~lenovi na odborot na doveritelite. Na taa sednica ~lenovite na odborot izbiraat pretsedatel.

(2) ^lenot na odborot na doveritelite na sednicite mo`e da go zameni lice koe toj za toa }e go ovlasti so zavereno polnomo{no.

(3) Na sednicite na odborot na doveritelite mo`at da prisustvuvaat ste~ajniot sudija i ste~ajniot upravnik. Ste~ajniot sudija zadol`itelno se povikuva na sednicite na odborot na doveritelite. Odborot na doveritelite mo`e da odlu~i sednicata na odborot da se odr`i bez prisustvo na ste~ajniot upravnik.

(4) Odborot na doveritelite }e mo`e polnova`no da odlu~uva ako na sednicata prisustvuvaat mnozinstvoto ~lenovi na odborot, a odlukata }e se smeta za izglasana ako za nea glasalo mnozinstvoto od prisutnite ~lenovi so pravo na glas.

 

 

 

 

Nagrada za rabotata i nadomestok na tro{ocite

 

^len 39

(1) ^lenovite na odborot na doveritelite imaat pravo na nagrada za svojata rabota, kako i na nadomestok na realno potrebnite tro{oci.

(2) Na nagradata za rabotata i na nadomestokot na tro{ocite na ~lenovite na odborot na doveritelite soodvetno se primenuvaat odredbite od ~len 30 na ovoj zakon za nagradata i nadomestokot na tro{ocite na ste~ajniot upravnik.

 

 

Oddel {esti

SOBRANIE NA DOVERITELITE

 

Svikuvawe na sobranieto na doveritelite

^len 40

(1) Sobranieto na doveritelite go svikuva ste~ajniot sudija. Pravo na u~estvo imaat site doveriteli so pravo na odvoeno namiruvawe, site ste~ajni doveriteli, ste~ajniot upravnik i dol`nikot.

(2) Vremeto i mestoto na odr`uvaweto, kako i dnevniot red javno se soop{tuvaat. Javnoto soop{tuvawe mo`e da izostane, ako raspravata se odlo`i na sobranieto na doveritelite.

 

 

Predlog za svikuvawe na sobranieto na doveritelite

^len 41

(1) Sobranieto na doveritelite }e se svika i na predlog na:

1) ste~ajniot upravnik;

2) odborot na doveritelite;

3) najmalku pet razla~ni ili ste~ajni doveriteli koi ne se od ponizok isplaten red, pod uslov zbirot na razla~nite prava na razla~nite doveriteli i pobaruvawata na ste~ajnite doveriteli po procena na ste~ajniot sudija da nadminuva edna petina od iznosot na site razla~ni prava i od iznosot na pobaruvawata na site ste~ajni doveriteli koi ne spa|aat vo poniskite isplatni redovi i

4) eden ili pove}e razla~ni doveriteli ili ste~ajni doveriteli koi ne spa|aat vo poniskite isplatni redovi, pod uslov zbirot na nivnite razla~ni prava i pobaruvawa po procena na ste~ajniot sudija da nadminuva dve petini od iznosot nazna~en vo to~ka 3 na ovoj stav.

(2) Me|u priemot na predlogot za odr`uvawe na sobranieto i sednicata na sobranieto ne smeat da pominat pomalku od sedum i pove}e od 15 dena.

(3) Protiv re{enieto na ste~ajniot sudija so koe odbil da go svika sobranieto na doveritelite, podnositelot na predlogot ima pravo na posebna `alba. Ako ima pove}e predlaga~i, pravo na `alba ima sekoj od niv.

(4) Ako ste~ajniot sudija ne go svika sobranieto vo rokot od stav 2 na ovoj ~len nitu vo toj rok donese re{enie so koe se odbiva predlogot za svikuvawe na sobranieto, }e se smeta deka donel re{enie so koe go odbil predlogot. Vo toj slu~aj podnositelot na predlogot ima pravo na posebna `alba. Po `alba vtorostepeniot sud e dol`en da odlu~i vo rok od osum dena.

 

 

Sednici na sobranieto na doveritelite i odlu~uvawe

^len 42

(1) Sobranieto na doveritelite go vodi ste~ajniot sudija.

(2) Odlukata na sobranieto na doveritelite }e se smeta za donesena ako za nea glasale doveritelite ~ii pobaruvawa iznesuvaat pove}e od polovinata od vkupniot iznos na pobaruvawata na site doveriteli so pravo na glas. Kaj razla~nite doveriteli na koi dol`nikot ne im dolguva li~no, odlukata }e se smeta za donesena ako za nea glasale razla~nite doveriteli {to poseduvaat pove}e od polovinata od vkupnata vrednost na razla~nite prava.

 

 

Pravo na glas

^len 43

(1) Pravo na glas imaat doveritelite koi gi prijavile svoite pobaruvawa, a koi ne gi osporil nitu ste~ajniot upravnik nitu nekoj od doveritelite so pravo na glas. Doveritelite od poniskite isplatni redovi nemaat pravo na glas.

(2) Na doveritelite so osporeni pobaruvawa }e im se priznae pravo na glas, ako na sobranieto na doveritelite ste~ajniot upravnik i prisutnite doveriteli so pravo na glas taka se spogodat. Ako spogodba ne mo`e da se postigne, za toa odlu~uva ste~ajniot sudija, koj svojata odluka mo`e da ja izmeni na predlog na ste~ajniot upravnik ili na nekoj od prisutnite doveriteli so pravo na glas.

(3) Odredbata od stav 2 na ovoj ~len na soodveten na~in se primenuva i na doveritelite ~ii pobaruvawa se vrzani za odlo`en uslov, kako i na razla~nite doveriteli.

 

 

Ukinuvawe na odluka na sobranieto na doveritelite

^len 44

(1) Ako nekoja odluka na sobranieto na doveritelite e vo sprotivnost so zaedni~kite interesi na ste~ajnite doveriteli, ste~ajniot sovet, na barawe na nekoj od razla~nite doveriteli, na ste~aen doveritel koj ne e od poniskite isplatni redovi, ili na ste~ajniot upravnik, taa odluka }e ja ukine.

(2) Re{enieto so koe se ukinuva odlukata na sobranieto na doveritelite javno se objavuva. Protiv taa odluka pravo na posebna `alba ima sekoj razla~en doveritel, kako i sekoj ste~aen doveritel koj ne e od ponizok isplaten red. Pravo na posebna `alba ima i doveritelot ~ie barawe za ukinuvawe na odlukata na sobranieto na doveritelite bilo odbieno od strana na ste~ajniot sovet.

 

Ovlastuvawa na sobranieto na doveritelite

^len 45

(1) Sobranieto na doveritelite gi ima, pokraj ovlastuvawata koi izri~no se predvideni so ovoj zakon, i site ovlastuvawa {to po ovoj zakon gi ima odborot na doveritelite.

(2) Sobranieto na doveritelite ima pravo da pobara od ste~ajniot upravnik izvestuvawa i izve{tai za tekot na ste~ajnata postapka i za sostojbata i upravuvaweto so ste~ajnata masa. Ako ne e osnovan odbor na doveritelite, toga{ sobranieto na doveritelite mo`e da nalo`i samoto da dava prethodna dozvola na site uplati i isplati na gotovina i da go kontrolira dostapniot iznos na gotovinata.

 

Glava treta

POVEDUVAWE NA STE^AJNATA POSTAPKA

 

Predlog za otvorawe na ste~ajnata postapka

^len 46

(1) Ste~ajnata postapka se poveduva na predlog na doveritelot ili na dol`nikot (vo natamo{eniot tekst: predlaga~).

(2) Doveritelot e ovlasten da podnese predlog za otvorawe na ste~ajna postapka ako go napravi verojatno postoeweto na svoeto pobaruvawe i na nekoja od pri~inite za otvorawe na ste~ajna postapka.

(3) Predlog za otvorawe na ste~ajna postapka nad imotot na dol`nikot - pravno lice zaradi nesposobnost za pla}awe (nelikvidnost) i zaradi prezadol`enost, vo ime na dol`nikot, mo`e da podnese sekoj ~len na odborot na direktorite, na upravniot ili nadzorniot odbor, sekoj upravitel, sekoj neograni~eno odgovoren sodru`nik i sekoj likvidator. Predlogot za otvorawe na ste~ajna postapka nad imotot na dol`nikot - pravno lice zaradi neposredno pretstojna neizbe`na nesposobnost za pla}awe (nelikvidnost), vo ime na dol`nikot, mo`at da go podnesat samo onie lica i organi {to se ovlasteni da go zastapuvaat dol`nikot - pravno lice.

(4) Ako predlogot za otvorawe na ste~ajna postapka od stav 3 na ovoj ~len ne e podnesen od strana na site ~lenovi na odborot na direktorite, na site ~lenovi na upravniot ili nadzorniot odbor, od strana na site upraviteli, neograni~eno odgovorni sodru`nici ili likvidatori, predlogot }e bide dozvolen samo ako podnositelot na predlogot go napravi verojatno postoeweto na nekoja od pri~inite za ste~aj. Ste~ajniot sovet vo toj slu~aj }e gi soslu{a drugite ~lenovi na odborot na direktorite, na upravniot ili nadzorniot odbor, drugite upraviteli, neograni~eno odgovorni sodru`nici ili likvidatori.

(5) Ako predlogot za otvorawe ste~ajna postapka se odnesuva na javno trgovsko dru{tvo, komanditno dru{tvo ili na komanditno dru{tvo so akcii vo koi nitu eden neograni~eno odgovoren sodru`nik ne e fizi~ko lice, stavovite 3 i 4 od ovoj ~len soodvetno se primenuvaat na ~lenovite na odborot na direktorite, ~lenovite na upravniot ili nadzorniot odbor, na upravitelite, neograni~eno odgovornite sodru`nici ili likvidatorite na onie neograni~eno odgovorni sodru`nici (pravni lica) {to se ovlasteni za zastapuvawe na dol`nikot.

(6) Odredbata od stav 5 na ovoj ~len soodvetno se primenuva i koga i po podnesuvaweto na predlogot za otvorawe na ste~ajna postapka grupiraweto na pravnite lica prodol`ilo da postoi na nekoj drug sli~en na~in.

(7) Dol`nikot - poedinec li~no podnesuva predlog za otvorawe na ste~ajna postapka nad svojot imot.

(8) Predlaga~ot e dol`en predlogot za otvorawe na ste~ajna postapka da go podnese najdocna vo rok od 30 dena od denot na nastapuvaweto na pri~inite za otvorawe na ste~ajna postapka.

(9) Predlaga~ot od stav 8 na ovoj ~len li~no im odgovara na doveritelite za {tetata {to im ja pri~inil so propu{taweto na svojata dol`nost utvrdena so taa odredba.

 

Povlekuvawe na predlogot

^len 47

(1) Predlogot za otvorawe na ste~ajna postapka mo`e da se povle~e se do istekot na oglasot za otvorawe na ste~ajna postapka na oglasnata tabla, odnosno do donesuvaweto na re{enie za otfrlawe ili za odbivawe na predlogot.

(2) Ako predlaga~ot go povle~e predlogot za otvorawe na ste~ajna postapka, ste~ajniot sovet }e ja zapre postapkata. Vo toj slu~aj nastanatite tro{oci na postapkata gi podnesuva predlaga~ot.

 

Avansirawe na tro{ocite na prethodnata postapka

^len 48

(1) Predlaga~ot e dol`en da go avansira iznosot {to }e go odredi ste~ajniot sovet za pokrivawe na tro{ocite na prethodnata postapka.

(2) Ako predlaga~ot ne polo`i avans vo rokot {to mu e opredelen, ste~ajniot sovet predlogot so re{enie }e go otfrli.

(3) Ste~ajniot sovet po isklu~ok mo`e da odlu~i postapkata da prodol`i iako ne e polo`en avans.

(4) Ako ste~ajnata postapka bide otvorena, avansiraniot iznos vleguva vo tro{ocite na ste~ajnata postapka.

 

 

Glava ~etvrta

PRETHODNA POSTAPKA

Poveduvawe na prethodna postapka

^len 49

(1) Vrz osnova na predlogot za otvorawe na ste~ajna postapka ste~ajniot sovet }e donese re{enie za poveduvawe prethodna postapka na postapka za utvrduvawe na pri~inite za otvorawe na sta~ajna postapka (prethodna postapka) ili toj predlog so re{enie }e go otfrli.

(2) Vo re{enieto za poveduvawe na prethodnata postapka ste~ajniot sovet }e opredeli koj od ~lenovite na sovetot }e bide ste~aen sudija, a mo`e da imenuva i privremen ste~aen upravnik.

(3) Ako dol`nikot predlo`i otvorawe na ste~ajna postapka ili ako posle poveduvaweto na prethodnata postapka go priznae postoeweto na nekoja od pri~inite za otvorawe na ste~ajnata postapka, ste~ajniot sovet bez prethodna postapka, odnosno bez natamo{no vodewe na taa postapka }e donese re{enie za otvorawe na ste~ajna postapka.

(4) Protiv re{enieto za poveduvawe na prethodna postapka posebna `alba ne e dozvolena.

 

Obvrska za davawe na izvestuvawa vo tekot na prethodnata postapka

^len 50

(1) Po podnesuvaweto na predlogot za otvorawe na ste~ajna postapka, na ste~ajnite organi, dol`nikot }e im gi stavi na raspolagawe i }e im gi dade site podatoci i izvestuvawa potrebni za donesuvawe odluka vo vrska so podneseniot predlog. Na obvrskata za davawe na izvestuvawa od ovoj ~len soodvetno se primenuvaat odredbite od ~lenovite 107 i 108 na ovoj zakon.

(2) Ste~ajniot sudija mo`e so zaklu~ok da mu naredi na ste~ajniot dol`nik, odnosno na negovite organi vo opredelen rok da mu predadat na sudot pismen izve{taj za finansisko-ekonomskata sostojba na dol`nikot. Za vistinitosta na dadeniot izve{taj ~lenovite na organite na dol`nikot, odnosno dol`nikot - poedinec, odgovaraat krivi~no i materijalno.

 

Merki na obezbeduvawe

^len 51

(1) Ste~ajniot sovet, so re{enieto za poveduvawe na prethodna postapka ili so dopolnitelno posebno re{enie, na barawe na predlaga~ot ili po slu`bena dol`nost, }e gi opredeli site potrebni merki so koi, do donesuvaweto na odluka po predlogot za otvorawe na ste~ajna postapka, bi se spre~ilo da nastanat takvi promeni vo finansiskiot status i imotnata polo`ba na dol`nikot {to za doveritelite bi mo`ele da bidat nepovolni.

(2) Ste~ajniot sovet osobeno mo`e:

1) da imenuva privremen ste~aen upravnik, na koj na soodveten na~in se primenuvaat odredbite od ovoj zakon {to se odnesuvaat na ste~ajniot upravnik;

2) da odredi op{ta zabrana za raspolagawe so imotot na dol`nikot ili da odredi deka dol`nikot mo`e da raspolaga so svojot imot samo so prethodna dozvola na ste~ajniot sudija ili na privremeniot ste~aen upravnik;

3) da go zabrani ili privremeno da go odlo`i odreduvaweto ili sproveduvaweto na prisilnoto izvr{uvawe ili obezbeduvaweto protiv dol`nikot i

4) da gi zabrani isplatite od smetkata na dol`nikot.

(3) Ste~ajniot sovet mo`e, ako za toa postojat opravdani pri~ini, merkite od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len da gi opredeli i pred donesuvaweto na re{enie za poveduvawe na prethodna postapka.

(4) Ako drugite merki ne bidat dovolni, ste~ajniot sovet mo`e da opredeli dol`nikot prisilno da se privede.

 

 

Privremen ste~aen upravnik

^len 52

(1) Ako ste~ajniot sovet imenuva privremen ste~aen upravnik i ako na dol`nikot mu odredi op{ta zabrana za raspolagawe, ovlastuvaweto za upravuvawe i raspolagawe so imotot na dol`nikot preminuva na privremeniot ste~aen upravnik. Vo toj slu~aj privremeniot ste~aen upravnik e dol`en:

1) da go za{titi i odr`uva imotot na dol`nikot;

2) da prodol`i so vodeweto na pretprijatieto na dol`nikot se do donesuvaweto odluka za otvorawe na ste~ajna postapka, osven ako ste~ajniot sovet ne opredeli da se zapre vodeweto na dol`nikoviot deloven potfat so cel da se izbegne zna~itelno namaluvawe na imotot i

3) da ispita dali od imotot na dol`nikot mo`at da se namirat tro{ocite na postapkata.

(2) Ste~ajniot sudija mo`e da pobara od privremeniot ste~aen upravnik, kako stru~no lice, da ispita dali postoi pri~ina za otvorawe na ste~ajna postapka i kakvi se izgledite za natamo{noto odr`uvawe na dol`nikoviot deloven potfat (pretprijatie).

(3) Ako ste~ajniot sovet imenuva privremen ste~aen upravnik vo slu~aj vo koj ne e odredena op{ta zabrana za raspolagawe, sudot }e gi utvrdi dol`nostite na privremeniot ste~aen upravnik. Tie ne smeat da gi nadminat dol`nostite opredeleni vo stav 1 na ovoj ~len.

(4) Privremeniot ste~aen upravnik e ovlasten da vleze vo delovnite prostorii na dol`nikot i tamu da gi sprovede potrebnite dejstvija. Dol`nikot - poedinec, odnosno organite na dol`nikot - pravno lice se dol`ni na privremeniot ste~aen upravnik da mu dopu{tat uvid vo trgovskite knigi i delovnata dokumentacija na dol`nikot. Vo vakvi slu~ai soodvetno se primenuvaat odredbite od ~lenovite 108 i 109 na ovoj zakon.

 

Objava na ograni~uvaweto na raspolagawe

^len 53

(1) Re{enieto so koe se odredeni ograni~uvawata so raspolagaweto predvideni vo ~len 51 stav 2 to~ka 2 od ovoj zakon i so koe se postavuva privremen ste~aen upravnik javno }e se objavi. Sudskoto re{enie }e mu se dostavi na dol`nikot i na privremeniot ste~aen upravnik. Istovremeno }e se povikaat dol`nicite na dol`nikot svoite obvrski da gi ispolnuvaat vodej}i smetka za objavenoto re{enie, a dol`nikovite solidarni sodol`nici i garanti }e se povikaat, bez odlagawe, da gi ispolnat svoite obvrski kon dol`nikot na na~in {to }e bide precizno utvrden vo sudskoto re{enie.

(2) Re{enioto od stav 1 na ovoj ~len sudot }e go dostavi do registarskiot sud vo koj e zapi{an dol`nikot.

(3) Za upisot na ograni~uvaweto za raspolagawe vo javnite knigi vo koi se vr{i upis na pravata vrz nedvi`nostite (katastar), registarot na brodovi, registarot na brodovi vo izgradba i registarot na vozduhoplovi na soodveten na~in se primenuvaat odredbite od ovoj zakon za upisot na otvoraweto na ste~ajnata postapka vo tie registri.

 

Pravno dejstvo na ograni~uvaweto na raspolagawe

^len 54

(1) Vo slu~aj na povreda na ograni~uvaweto za raspolagawe od ~len 51 na ovoj zakon na soodveten na~in se primenuvaat odredbite od ovoj zakon za pravnite posledici od povredata na zabranata za raspolagawe posle otvoraweto na ste~ajnata postapka.

(2) Ako ovlastuvaweto za raspolagawe so imotot na dol`nikot preminalo na privremeniot ste~aen upravnik, na parnicite i na drugite postapki vo tek i na nivnoto prezemawe na soodveten na~in se primenuvaat odredbite od ovoj zakon za prezemawe na parnicite posle otvoraweto na ste~ajnata postapka.

 

Ukinuvawe na merkite na obezbeduvawe

^len 55

(1) Re{enieto za ukinuvawe na merkite na obezbeduvawe }e se objavi, odnosno }e se dostavi na na~in na koj e objaveno i re{enieto so koi se opredeleni.

(2) Ako ovlastuvaweto za upravuvawe i raspolagawe so imotot na dol`nikot preminalo na privremeniot ste~aen upravnik, toj pred da bide razre{en vo ime i za smetka na dol`nikot }e gi namiri nastanatite tro{oci i }e gi ispolni obvrskite {to gi prezel za ste~ajniot dol`nik. Istoto va`i i za obvrskite od traen obligacionen odnos, ako privremeniot ste~aen upravnik primil protiv~inidba za imotot so koj upravuva.

(3) Vo itni slu~ai ste~ajniot sovet mo`e da odredi rabotite od stav 2 na ovoj ~len namesto privremeniot ste~aen upravnik da gi izvr{i novoimenuvaniot ste~aen upravnik.

 

Ro~i{te poradi izjasnuvawe po predlogot

za otvorawe na ste~ajna postapka

 

^len 56

(1) Otkako }e donese re{enie za poveduvawe na prethodna postapka ste~ajniot sovet vedna{ }e zaka`e ro~i{te na koe }e gi povika zastapnicite na dol`nikot - pravno lice odnosno dol`nikot - poedinec, predlaga~ot, pravnoto lice koe za dol`nikot - pravno lice gi vr{i rabotite od platniot promet i privremeniot ste~aen upravnik, a po potreba i drugi lica.

(2) Na ro~i{teto od stav 1 na ovoj ~len povikanite lica }e se izjasnat po predlogot za otvorawe na ste~ajna postapka. Tie po predlogot mo`at da se izjasnat i pismeno.

 

 

Izjava za prezemawe na dolg

^len 57

(1) Ako na ro~i{teto od ~len 56 na ovoj zakon se dade izjava za prezemawe na dolg na ste~ajniot dol`nik, ste~ajniot sovet }e ja oceni dadenata izjava i po potreba }e ja proveri i }e pobara soodvetna garancija. Poradi toa mo`e i da go odlo`i ro~i{teto.

(2) Ako se poka`e deka izjavata za prezemawe na dolgot e bez solidno pokritie, nejziniot davatel odgovara za pri~inetata {teta i za tro{ocite na postapkata.

(3) Davatelot na izjavata za prezemawe na dolgot i negovite garanti, otkako ste~ajniot sovet }e go odobri prezemaweto na dolgot, odgovaraat solidarno so dol`nikot za negovite obvrski {to nastanale do davaweto izjava za prezemawe na dolgot.

(4) So re{enieto so koe se odobruva prezemaweto na dolgot ste~ajniot sovet }e ja zapre ste~ajnata postapka. Protiv toa re{enie pravo na `alba imaat predlaga~ot i dol`nikot.

 

 

 

Ispituvawe na ekonomsko-finansiskata

sostojba na dol`nikot

^len 58

Ste~ajniot sovet }e opredeli eden ili pove}e ve{taci koi vo odreden rok, zaedno so ste~ajniot sudija i so privremeniot ste~aen upravnik i po nivnite upatstva, }e ispitaat dali dol`nikot e nesposoben za pla}awe ili e prezadol`en.

 

 

 

Slu~ai vo koi nema da se opredeli ispituvawe na

ekonomsko-finansiskata sostojba na dol`nikot

^len 59

Ste~ajniot sovet nema da opredeli ve{taci ako postoi osnovano somnevawe deka ne se ispolneti uslovite za otvorawe na ste~ajna postapka i ako nesposobnosta na dol`nikot za pla}awe mo`e so sigurnost da se utvrdi od okolnosta deka go zaprel pla}aweto.

 

Glava petta

OTVORAWE NA STE^AJNATA POSTAPKA

 

Rasprava i odlu~uvawe za otvorawe na ste~ajna postapka

^len 60

(1) Otkako }e go primi izve{tajot na ste~ajniot sudija, odnosno na privremeniot ste~aen upravnik, kako i misleweto na ve{takot za nesposobnosta za pla}awe i za prezadol`enosta na dol`nikot, ste~ajniot sovet }e odredi ro~i{te poradi rasprava za uslovite za otvorawe na ste~ajnata postapka. Na ro~i{teto se povikuvaat predlaga~ot, dol`nikot, privremeniot ste~aen upravnik, a po potreba i ve{tacite.

(2) Na ro~i{teto od stav 1 na ovoj ~len mo`e da se ispita mo`nosta za prezemawe na dolgot.

(3) Ste~ajniot sovet na ro~i{teto, a najdocna vo rok od tri dena po negovoto zaklu~uvawe, }e donese re{enie za otvorawe na ste~ajna postapka ili za odbivawe na predlogot za otvorawe na taa postapka.

(4) Vo re{enieto za odbivaweto na predlogot za otvoraweto na ste~ajnata postapka, ste~ajniot sovet }e odredi koj e dol`en da gi podnese tro{ocite na postapkata.

(5) Protiv re{enieto za otvorawe na ste~ajna postapka dol`nikot ima pravo da izjavi posebna `alba.

(6) Ako se utvrdi deka do zavr{uvaweto na prethodnata postapka dol`nikot stanal sposoben za pla}awe, postapkata }e se zapre. Tro{ocite za sprovedenata postapka vo toj slu~aj gi podnesuva dol`nikot.

 

Sodr`ina na re{enieto za otvorawe ste~ajna postapka

^len 61

(1) Ako otvori ste~ajna postapka, ste~ajniot sovet vo toa re{enie }e go imenuva ste~ajniot upravnik.

(2) Vo re{enieto za otvorawe na ste~ajna postapka osobeno }e se navedat podatocite za:

1) firmata, predmetot na rabotewe, sedi{teto, adresata i brojot na `iro smetkata na dol`nikot,

2) prezimeto, imeto i adresata na ste~ajniot upravnik i

3) denot i ~asot na otvoraweto na ste~ajnata postapka. Ako vo re{enieto ne e utvrden denot i ~asot na otvoraweto na ste~ajnata postapka, kako moment na otvorawe na taa postapka }e se smeta 12,00 ~asot napladne na denot koga e doneseno re{enieto.

(3) So re{enieto za otvorawe na ste~ajnata postapka se povikuvaat doveritelite, vo opredelen rok i vo soglasnost so odredbite od ovoj zakon, da gi prijavat svoite pobaruvawa kaj ste~ajniot upravnik. Rokot za prijava na pobaruvawata ne mo`e da bide pokus od 15, nitu podolg od 30 dena.

(4) So re{enieto za otvorawe na ste~ajnata postapka }e se povikaat doveritelite koi na ste~ajniot upravnik vo rok od 15 dena mu gi prijavuvaat svoite razla~ni prava na podvi`nite predmeti i pravata na dol`nikot, kako i razla~nite prava na nedvi`nostite na dol`nikot {to ne se zapi{ani vo javnite knigi (katastarot), odnosno razli~nite prava na nedvi`nostite {to se zapi{ani vo javnite knigi (katastarot). Doveritelite ne se dol`ni da gi prijavat svoite razla~ni prava na podvi`nite predmeti i na pravata na dol`nikot {to se zapi{ani vo registrite vo koi tie predmeti, odnosno prava se vodat (na primer registri na brodovi i vozduhoplovi, registri (upisnici) na prava od intelektualna sopstvenost i sli~no). Vo prijavata moraat da se ozna~at predmetot na koj postoi razla~no pravo, na~inot i osnovata na zasnovawe na toa pravo,kako i obezbedenoto pobaruvawe. Doveritelot koj bez opravdana pri~ina namerno }e propu{ti da podnese ili }e odolgovlekuva so podnesuvaweto na prijavata, odgovara za {tetata koja poradi toa bi mo`ela da nastane.

(5) So re{enieto za otvorawe na ste~ajnata postapka se povikuvaat dol`nikovite dol`nici svoite obvrski da ne gi ispolnuvaat direktno na dol`nikot tuku na ste~ajniot upravnik za ste~ajniot dol`nik.

(6) Vo re{enieto za otvorawe na ste~ajnata postapka ste~ajniot sovet }e opredeli otvoraweto na ste~ajnata postapka da se zapi{e vo trgovskiot registar, vo javnite knigi vo koi se zapi{ani pravata vrz nedvi`nostite (katastarot), brodovite i vozduhoplovite , kako i pravata od industriska sopstvenost.

 

Zaka`uvawe na sobranieto i na sobirot na doveritelite

^len 62

(1) So re{enieto za otvorawe na ste~ajnata postapka ste~ajniot sovet }e zaka`e ro~i{te za:

1) sobirot na doveritelite, na koj se ispituvaat i utvrduvaat prijavenite pobaruvawa (ispitno ro~i{te), me|u posledniot den na rokot za prijavuvawe na pobaruvawata i ispitnoto ro~i{te ne smee da ima pomalku od osum dena nitu pove}e od dva meseci i

2) sobranieto na doveriteli, na koe vrz osnova na izve{tajot na ste~ajniot upravnik }e se odlu~uva za natamo{niot tek na ste~ajnata postapka (izve{tajno ro~i{te), ova ro~i{te ne mo`e da se odr`i pred sobirot na doveritelite, nitu po istekot na 15 dena od odr`uvaweto na sobirot na doveritelite.

(2) Ro~i{tata od stav 1 na ovoj ~len mo`at da se spojat. Vo toj slu~aj najnapred se ispituvaat prijavenite pobaruvawa, a potoa se odr`uva sobranieto na doveritelite.

 

Neposredno otvorawe na ste~ajnata postapka

^len 63

Ste~ajniot sovet mo`e da odlu~i ste~ajnata postapka da se otvori bez da se sprovede prethodna postapka i bez ispituvawe na postoeweto na pri~ini za otvorawe na taa postapka, ako predlogot za otvorawe na ste~ajnata postapka go podnel ste~aen dol`nik ili likvidator.

Slu~ai vo koi otvorenata ste~ajna

postapka ne se sproveduva

^len 64

(1) Ako vo tekot na prethodnata postapka se utvrdi deka imotot na dol`nikot {to bi vlegol vo ste~ajnata masa ne e dovolen ni za namiruvawe na tro{ocite za taa postapka ili e so nezna~itelna vrednost, ste~ajniot sovet }e donese re{enie za otvorawe i zaklu~uvawe na ste~ajnata postapka. Vo toj slu~aj ste~ajnata postapka nema da se sprovede.

(2) Re{enijata od stav 1 na ovoj ~len se objavuvaat vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".

(3) U~esnikot koj predlo`il otvorawe na ste~ajna postapka mo`e od sekoe lice koe e odgovorno za nenavremenoto podnesuvawe na predlogot za poveduvawe na ste~ajna postapka (~len 46, stav 7) da bara nadomest za avansiraniot iznos i za pretrpenata {teta. Na toa lice pa|a tovarot na doka`uvaweto deka ne postapuvalo sprotivno na svoite dol`nosti i deka za toa ne e odgovorno. Pravoto na u~esnikot sudski da bara nadomest na tro{ocite i na pretrpenata {teta zastaruva so istekot na rokot od pet godini od objavata od stav 2 na ovoj ~len.

(4) Vo slu~aite od stav 1 na ovoj ~len ste~ajniot sovet po slu`bena dol`nost, po pravilata na izvr{nata postapka, }e go vpari~i imotot na dol`nikot i dobienite sredstva }e gi upotrebi za namiruvawe na nastanatite tro{oci na ste~ajnata postapka, dodeka preostanatiot vi{ok }e go uplati vo Buxetot na Republika Makedonija.

 

Oglas za otvorawe na ste~ajnata postapka

^len 65

(1) Za otvoraweto na ste~ajnata postapka doveritelite se izvestuvaat so oglas.

(2) Oglasot se objavuva na oglasna tabla i so objavuvawe vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija". Oglasot mora da bide istaknat na oglasnata tabla istiot den koga e doneseno re{enieto za otvorawe na ste~ajnata postapka.

(3) Oglasot za otvorawe na ste~ajnata postapka sodr`i:

1) naziv na sudot {to go donel re{enieto za otvorawe na ste~ajnata postapka;

2) izvod od re{enieto za otvorawe na ste~ajnata postapka;

3) firma, sedi{te i broj na `iro smetkata na dol`nikot;

4) ime i sedi{te na ste~ajniot sudija;

5) ime i adresa na ste~ajniot upravnik;

6) povik do doveritelite vo soglasnost so odredbite na ~lenot 61 stav 3 od ovoj zakon da gi prijavat svoite pobaruvawa;

7) mesto, den i ~as na izve{tajnoto i ispitnoto ro~i{te;

8) povik na dol`nikovite dol`nici svoite dolgovi da gi namirat bez odlagawe i

9) denot na istaknuvaweto na oglasot na oglasnata tabla na sudot.

 

Dostavuvawe i objavuvawe na re{enieto

za otvorawe na ste~ajnata postapka

^len 66

(1) Re{enieto za otvorawe na ste~ajnata postapka se dostavuva do dol`nikot, doveritelite, bankite i nositelot na platniot promet kaj koi dol`nikot gi dr`i smetkite i do javnoto obvinitelstvo.

(2) Re{enieto za otvorawe na ste~ajnata postapka }e im se dostavi i na organite koi gi vodat registrite, odnosno javnite knigi od ~len 61 stav 6 na ovoj zakon. Na tie organi }e im se dostavi i re{enieto za otvorawe na ste~ajnata postapka od ~len 64 na ovoj zakon.

(3) Organite od stav 2 na ovoj ~len se dol`ni po slu`bena dol`nost vrz osnova na dostavenite re{enija da go zabele`at otvoraweto na ste~ajnata postapka.

(4) Ako dol`nikot e poedinec, ste~ajniot sovet }e go upati deka, vo soglasnost so ovoj zakon, mo`e da pobara osloboduvawe od svoite preostanati obvrski.

(5) Re{enieto za otvorawe na ste~ajnata postapka se objavuva so istaknuvawe na oglasnata tabla na sudot.

 

Pravni lekovi

^len 67

(1) Ako ste~ajniot sovet go odbie predlogot za otvorawe na ste~ajna postapka, predlaga~ot ima pravo na posebna `alba.

(2) Ako ste~ajnata postapka se otvori, samo dol`nikot ima pravo na posebna `alba.

 

 

Glava {esta

STE^AJNA MASA I STE^AJNI DOVERITELI

 

Oddel prvi

STE^AJNA MASA

Poim na ste~ajna masa

^len 68

(1) Ste~ajnata masa go opfa}a celokupniot imot na dol`nikot na denot na otvorawe na ste~ajnata postapka, kako i imotot {to toj }e go stekne vo tekot na ste~ajnata postapka.

(2) Ste~ajnata masa slu`i za namiruvawe na tro{ocite na ste~ajnata postapka, kako i za namiruvawe na doveritelite na ste~ajniot dol`nik, odnosno na pobaruvawata ~ie namiruvawe e obezbedeno so odredeni prava vrz imotot na dol`nikot.

 

 

Imot {to ne vleguva vo ste~ajnata masa

^len 69

Vo ste~ajnata masa ne vleguvaat predmetite i pravata na dol`nikot - poedinec nad koi ne bi mo`elo da se sprovede izvr{uvawe ako dol`nikot ne bil trgovec ili zanaet~ija.

 

 

 

Imot na bra~nite drugari

^len 70

(1) Koga bra~nite drugari pismeno se dogovorile upravuvaweto i raspolagaweto so zaedni~kiot imot ili so nekoj negov del da go vr{i edniot od niv i koga ste~ajnata postapka se otvora vrz imotot na toj bra~en drugar, zaedni~kiot imot na bra~nite drugari ili delot na koj se odnesuva dogovorot vleguva vo ste~ajnata masa.

(2) Koga bra~nite drugari zaedni~ki i spogodbeno upravuvale i raspolagale so zaedni~kiot imot i koga ste~ajnata postapka e otvorena vrz imotot na bilo koj bra~en drugar, zaedni~kiot imot na bra~nite drugari nema da vleze vo ste~ajnata masa.

(3) Vo ste~ajnata postapka nema da se vr{i podelba na zaedni~kiot imot na bra~nite drugari.

(4) Odredbata od stav 1 na ovoj ~len soodvetno }e se primenuva i na trajnata `ivotna zaednica.

 

 

 

Oddel vtori

STE^AJNI DOVERITELI

 

Poim za ste~aen doveritel

^len 71

Ste~ajnite doveriteli se li~ni doveriteli na dol`nikot koi na denot na otvoraweto na ste~ajnata postapka imaat nekoe imotnopravno pobaruvawe od nego.

Rangirawe na ste~ajnite doveriteli

^len 72

Ste~ajnite doveriteli spored svoite pobaruvawa se kategoriziraat vo isplatni redovi. Doveritelite od ponizok isplaten red mo`at da se namirat duri otkako vo celost }e bidat namireni doveritelite od prethodniot isplaten red. Ste~ajnite doveriteli od ist isplaten red se namiruvaat srazmerno na goleminata na svoite pobaruvawa.

 

Pobaruvawa od poniski isplatni redovi

^len 73

(1) Pobaruvawata od poniskite isplatni redovi, se namiruvaat po sledniov redosled:

1) kamatite na pobaruvawata na ste~ajnite doveriteli {to pristignale od otvoraweto na ste~ajnata postapka;

2) tro{ocite {to za oddelni doveriteli }e nastanat so nivnoto u~estvo vo postapkata;

3) pari~nite kazni za krivi~no delo ili prekr{ok, kako i takvi sporedni posledici od krivi~no delo ili prekr{ok so koi se nametnuva obrska za pla}awe pari;

4) pobaruvawata za besplatna ~inidba na dol`nikot i

5) pobaruvawata za povrat na zaem so koj se nadomestuva kapital, na nekoj neograni~eno odgovoren sodru`nik ili sli~ni pobaruvawa.

(2) Pobaruvawata od stav 1 na ovoj ~len {to spa|aat vo ist isplaten red se namiruvaat srazmerno.

(3) Pobaruvawata za koi dol`nikot i doveritelot prethodno se dogovorile deka pri eventualna ste~ajna postapka }e se tretiraat kako neprivilegirani pobaruvawa }e se namiruvaat po namiruvaweto na pobaruvawata navedeni vo stav 1 od ovoj ~len, osven ako dogovorot ne predviduva ne{to drugo.

(4) Kamatite na pobaruvawata na ste~ajnite doveriteli od poniskite isplatni redovi i tro{ocite {to za tie doveriteli }e nastanat so nivnoto u~estvo vo postapkata, se od ist red kako i pobaruvawata na tie doveriteli.

 

Nepristignati pobaruvawa

^len 74

(1) Nepristignatite pobaruvawa pristignuvaat so otvoraweto na ste~ajnata postapka.

(2) Ako na pobaruvawata od stav 1 na ovoj ~len ne se pla}ala kamata, }e se smeta kako na niv da se pla}ala zakonska kamata i pobaruvawata }e se namalat na iznos {to, po presmetuvaweto na zakonskite kamati za vremeto od otvoraweto na ste~ajnata postapka do pristignuvaweto, bi odgovaral na polniot iznos na pobaruvaweto.

 

Pobaruvawa podlo`ni na raskinliv ili odlo`en uslov

^len 75

(1) Pobaruvawata podlo`ni na raskinliv uslov }e se zemat predvid vo ste~ajnata postapka kako pobaruvawa {to ne podle`at na raskinliv uslov ako doveritelot dade sredstva za obezbeduvawe deka }e go vrati ona {to go primil od imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa koga }e nastapi toj uslov.

(2) Na doveritelot ~ie pobaruvawe e vrzano za odlo`en uslov mu se obezbeduvaat soodvetni sredstva od imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa. Ako odlo`niot uslov ne nastapi do kone~nata delba na imotot takvoto pobaruvawe se gasi, a obezbedenite sredstva }e im se rasporedat na drugite doveriteli.

 

Odgovornost na pove}e lica

^len 76

Doveritel na koj pove}e lica mu odgovaraat za ispolnuvawe na ista ~inidba vo celost, mo`e vo ste~ajnata postapka protiv sekoj od dol`nicite da go istaknuva do svoeto potpolno namiruvawe celiot iznos {to go pobaruval vo vremeto na otvoraweto na ste~ajnata postapka.

 

Prava na solidarnite sodol`nici i garanti

^len 77

(1) Solidarnite sodol`nici i garantite na dol`nikot mo`at da go prijavat svoeto pobaruvawe {to tie }e go steknat vo idnina protiv dol`nikot po osnov na pravoto na regres, samo ako relevantniot doveritel ne go prijavil svoeto pobaruvawe.

(2) Solidarnite sodol`nici i garantite na dol`nikot mo`at kako ste~ajni doveriteli da baraat da im se vrati ona {to za dol`nikot go platile pred ili posle denot na otvoraweto na ste~ajnata postapka, ako im pripa|a pravo na regres sprema dol`nikot.

(3) Solidarnite sodol`nici i garantite mo`at da podnesat i barawe da im se obezbedi i iznosot {to }e go platat za dol`nikot srazmerno na iznosot {to bi im pripadnal kako ste~ajni doveriteli.

(4) Odredbata od stav 3 na ovoj ~len soodvetno se primenuva i na barawata na bankite i na drugite lica za obezbeduvawe na sredstvata za naplata na mo`nite pobaruvawa i toa po osnova na bankarski garancii ili neotpoviklivi dokumentirani akreditivi {to }e bidat plateni za dol`nikot.

 

 

Presmetuvawe na pobaruvawata

^len 78

 

(1) Nepari~nite pobaruvawa ili pobaruvawata ~ij pari~en iznos e neopredelen se prijavuvaat vo vrednost {to mo`e da se proceni vo vreme na otvoraweto na ste~ajnata postapka.

(2) Pobaruvawata izrazeni vo stranska valuta ili vo presmetkovni edinici se presmetuvaat vo doma{na valuta po sredniot valuten kurs na denot na otvoraweto na ste~ajnata postapka vo mestoto odredeno za pla}awe.

 

 

Povremeni davawa

^len 79

 

Pobaruvawata {to imaat za predmet povremeni davawa ~ij iznos i traewe se opredeleni se prijavuvaat vo iznos {to se dobiva koga }e se dodadat site idni periodi~ni isplati namaleni za diskontot (kamatite) navedeni vo ~len 74 od ovoj zakon. Ako traeweto na davawata ne e opredeleno, na soodveten na~in }e se primeni odredbata od ~len 78 stav 1 na ovoj zakon.

 

 

 

Oddel treti

IZLA^NI DOVERITELI

Izla~ni prava. Pravo na izdvojuvawe na predmeti {to ne mu

pripa|aat na dol`nikot. Pravo na vra}awe na predmetite

 

^len 80

(1) Lice koe vrz osnova na nekoe svoe stvarno ili li~no pravo mo`e da doka`e deka nekoj predmet ne spa|a vo ste~ajnata masa, ne e ste~aen doveritel. Negovoto pravo na izdvojuvawe na predmetot }e se utvrduva spored pravilata {to va`at za ostvaruvawe na tie prava nadvor od ste~ajnata postapka.

(2) Ako pravoto na liceto od stav 1 na ovoj ~len e zapi{ano vo javna kniga, ste~ajniot dol`nik mora da doka`e deka predmetot na koj toa pravo se odnesuva spa|a vo ste~ajnata masa.

(3) Prodava~ot na koj kupovnata cena ne mu e isplatena vo celost mo`e da bara da mu se vrati stokata {to od drugo mesto mu e ispratena na dol`nikot pred denot na otvoraweto na ste~ajnata postapka, a do denot na otvoraweto na taa postapka ne pristignala vo odredi{noto mesto, odnosno ako do toj den dol`nikot ne ja prezel (pravo na prebaruvawe - potraga).

(4) Pravo na prebaruvawe - potraga ima i komisioner za kupuvawe stoka.

(5) Ako dol`nikot ja prezel stokata {to stignala vo odredi{noto mesto samo na ~uvawe pred denot na otvoraweto na ste~ajnata postapka, prodava~ot nema pravo na povrat (potraga), no ima pravo po redoven pat da gi ostvari svoite prava vo vrska so taa stoka kako izla~en doveritel.

 

 

 

Nadomest za izla~ni prava

^len 81

(1) Ako pred otvoraweto na ste~ajnata postapka dol`nikot neovlasteno go otu|il predmetot ~ie izdvojuvawe mo`elo da se bara, izla~niot doveritel mo`e da bara da mu se prenese pravoto na protiv~inidba ako taa se u{te ne e izvr{ena. Toj mo`e da bara protiv~inidba od ste~ajnata masa ako taa se u{te mo`e da se izdvoi od taa masa. Doveritelot mo`e da bara i nadomest na {teta {to ja pretrpel so neovlastenoto otu|uvawe, i toa kako ste~aen doveritel ako otu|uvaweto go izvr{il dol`nikot pred otvoraweto na ste~ajnata postapka, a kako doveritel na ste~ajnata masa ako otu|uvaweto go izvr{il privremeniot ste~aen uparavnik posle poveduvaweto na ste~ajnata postapka, odnosno ste~ajniot upravnik posle otvoraweto na ste~ajnata postapka.

(2) Ako ne se ispolneti uslovite od stav 1 na ovoj ~len, izla~niot doveritel mo`e kako ste~aen doveritel da bara nadomest za pretrpena {teta ako predmetot e neovlasteno otu|en pred otvoraweto na ste~ajnata postapka, a kako doveritel na ste~ajnata masa ako predmetot go otu|il privremeniot ste~aen upravnik posle poveduvaweto na ste~ajnata postapka, odnosno ste~ajniot upravnik posle otvoraweto na ste~ajnata postapka.

(3) Ako predmetot ~ie izdvojuvawe mo`elo da se bara go otu|il privremeniot ste~aen upravnik pred otvoraweto na ste~ajnata postapka ili ste~ajniot upravnik posle toa, izla~niot doveritel mo`e, po svoj izbor, da bara nemu da mu se prenese pravoto na protiv~inidba ako taa se u{te ne e izvr{ena, ili da bara protiv~inidba od ste~ajnata masa ako taa se u{te mo`e od taa masa da se izdvoi ili da bara nadomest na pretrpenata {teta kako doveritel na ste~ajnata masa.

 

 

Oddel ~etvrti

RAZLA^NI DOVERITELI

 

Pravo na odvoeno namiruvawe od predmetite i pravata

zapi{ani vo javnite knigi

^len 82

Doveritelite koi imaat zalo`no pravo ili pravo na namiruvawe na nekoj predmet ili pravo {to se zapi{ani vo javni knigi (katastar, registar na brodovi, vozduhoplovi, intelektualna sopstvenost i sli~no) imaat pravo na odvoeno namiruvawe na toj predmet ili pravo spored odredbite na Zakonot za izvr{nata postapka.

 

Pravo na odvoeno namiruvawe na drugite

zalo`ni doveriteli

^len 83

(1) Doveritelite koi na nekoj predmet od ste~ajnata masa imaat nekakvo zalo`no pravo {to ne e zapi{ano vo javna kniga, imaat, vo soglasnost so ovoj zakon, pravo na odvoeno namiruvawe na svoeto pobaruvawe, na kamatite i na tro{ocite od vrednosta na zalo`niot predmet.

(2) Po otvoraweto na ste~ajnata postapka, zakupodavecot na nedvi`nost mo`e da gi prijavi pobaruvawata na se u{te neisplatenata zakupnina, no najmnogu za poslednite 12 meseci pred otvoraweto na ste~ajnata postapka. Toj nema pravo da prijavi pobaruvawe na ime nadomest na {teta zaradi predvremenoto raskinuvawe na dogovorot za zakup od strana na ste~ajniot upravnik. Navedenite ograni~uvawa vo vrska so periodot na koj mora da se odnesuva pobaruvaweto na neplatenata zakupnina i vo vrska so pobaruvaweto nadomest na {teta zaradi predvremeno raskinuvawe na dogovorot od strana na ste~ajniot upravnik nema da se primenuvaat na zakupodavecot, ako predmetot na dogovorot za zakup e zemjodelsko zemji{te.

 

Drugi razla~ni doveriteli

^len 84

So doveritelite navedeni vo ~len 83 od ovoj zakon izedna~eni se:

1) doveritelite na koi dol`nikot poradi obezbeduvawe na nivnite pobaruvawa im predal nekoj podvi`en predmet ili im prenel nekoe pravo;

2) doveritelite koi imaat pravo na zadr`uvawe na nekoj predmet, bidej}i ne{to upotrebile vo korist na toj predmet, vo merka vo koja nivnoto pobaruvawe po taa osnova ne ja preminuva se u{te postoe~kata korist;

3) doveritelite koi pravoto na zadr`uvawe go imaat vrz osnova na zakon i

4) Republika Makedonija ili od nea ovlasteno javno pravno lice, ako predmetot za koj postoi obvrska za pla}awe carina ili danok po zakon slu`i za obezbeduvawe na javnite dava~ki.

 

 

Razla~ni doveriteli kako ste~ajni doveriteli

^len 85

 

Doveritelite so pravo na odvoeno namiruvawe se ste~ajni doveriteli ako dol`nikot im e i li~no odgovoren. Tie imaat pravo na srazmerno namiruvawe od ste~ajnata masa, kako ste~ajni doveriteli, samo ako se otka`at od odvoenoto namiruvawe ili ako ne uspeat odvoeno da se namirat.

 

Oddel petti

DOVERITELI NA STE^AJNATA MASA

 

Obvrski na ste~ajnata masa

^len 86

(1) Od ste~ajnata masa najnapred se namiruvaat tro{ocite na ste~ajnata postapka i drugite obvrski na ste~ajnata masa.

(2) Tro{ocite na ste~ajnata postapka se namiruvaat pred site drugi obvrski na ste~ajnata masa, i toa srazmerno na nivnata golemina.

(3) Drugite obvrski na ste~ajnata masa se namiruvaat srazmerno na nivnata golemina.

 

 

 

Tro{oci na ste~ajnata postapka

^len 87

Vo tro{oci na ste~ajnata postapka spa|aat:

1) sudskite tro{oci na ste~ajnata postapka;

2) nagradite i nadomestocite za tro{ocite na privremeniot ste~aen upravnik, na ste~ajniot upravnik i na ~lenovite na odborot na doveritelite i

3) drugi tro{oci za koi so ovoj zakon e opredeleno deka }e se namiruvaat kako tro{oci na ste~ajnata postapka.

 

 

 

Drugi obvrski na ste~ajnata masa

^len 88

(1) Vo drugite obvrski na ste~ajnata masa spa|aat obvrskite:

1) zasnovani so dejstvijata na ste~ajniot upravnik ili na drug na~in so upravuvaweto, so vpari~uvaweto i podelbata na ste~ajnata masa, a {to ne spa|aat vo tro{oci na ste~ajnata postapka;

2) pobaruvawata na advokatite za dadenite uslugi vo tekot na poslednite {est meseci pred otvoraweto na ste~ajnata postapka vo vrska so za{titata i ostvaruvaweto na pravata na dol`nicite {to vleguvaat vo ste~ajnata masa;

3) od dvostrano tovarni dogovori ako nivnoto ispolnuvawe se bara od ste~ajnata masa ili mora da usledi posle otvoraweto na ste~ajnata postapka;

4) vrz osnova na neosnovanoto zbogatuvawe na masata ili steknuvawe bez osnova i

5) vrz osnova na dogovorite za rabota na vrabotenite kaj ste~ajniot dol`nik za vreme posle otvoraweto na ste~ajnata postapka.

(2) Obvrskite {to gi prezel privremeniot ste~aen upravnik ovlasten da upravuva i raspolaga so imotot na dol`nikot do otvoraweto na ste~ajnata postapka se smetaat za obvrski na ste~ajnata masa. Istoto va`i i za obvrskite od nekoj traen obvrzen odnos, no samo ako privremeniot ste~aen upravnik primil protiv~inidba od drugata dogovorna strana za imotot so koj upravuval.

 

 

Del treti

PRAVNI POSLEDICI OD OTVORAWETO NA STE^AJNATA POSTAPKA

 

Glava prva

OSNOVNI PRAVNI POSLEDICI

 

Den na nastapuvawe na pravnite posledici

^len 89

(1) Pravnite posledici od otvoraweto na ste~ajnata postapka nastapuvaat na denot koga oglasot za otvorawe na ste~ajnata postapka }e bide istaknat na oglasnata tabla.

(2) Ako re{enieto za otvorawe na ste~ajnata postapka po povod `alba bide ukinato, a vo povtorna postapka ste~ajnata postapka bide odnovo otvorena, }e se smeta deka pravnite posledici od otvoraweto na ste~ajnata postapka nastapile na denot koga prvoto re{enie za otvorawe na ste~ajnata postapka bilo istaknato na oglasnata tabla.

 

 

Preminuvawe na pravata na dol`nikot

na ste~ajniot upravnik

^len 90

So otvoraweto na ste~ajnata postapka pravoto na dol`nikot da upravuva i da raspolaga so imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa preminuva na ste~ajniot upravnik.

 

Zabrana za otu|uvawe ili optovaruvawe

^len 91

(1) Zabranata za otu|uvawe ili optovaruvawe na imotot na dol`nikot koja e opredelena so odredbite na drugi zakoni samo poradi za{tita na interesite na opredeleni lica, vo ste~ajnata postapka e bez dejstvo.

(2) Odredbata od stav 1 na ovoj ~len ne se odnesuva na zabranata za otu|uvawe i optovaruvawe na imotot na dol`nikot do koe do{lo vo vrska so postapkata za izvr{uvawe ili obezbeduvawe.

 

Raspolagawe na dol`nikot

^len 92

Raspolagaweto na porane{nite zastapnici na dol`nikot - pravno lice, odnosno na dol`nikot - poedinec so imotot od ste~ajnata masa posle nastapuvaweto na pravnite posledici od otvoraweto na ste~ajnata postapka se bez pravno dejstvo. Na drugata strana }e i se vrati nejzinata protiv~inidba od ste~ajnata masa ako so nea e zgolemena vrednosta na ste~ajnata masa.

 

Ispolnuvawa vo korist na dol`nikot

^len 93

Ako posle otvoraweto na ste~ajnata postapka nekoe lice direktno ja ispolni obvrskata na zastapnikot na dol`nikot - pravno lice ili na dol`nikot - poedinec pred javnoto soop{tenie za otvorawe na ste~ajnata postapka, iako obvrskata trebalo da se ispolni vo korist na ste~ajnata masa, so takvoto ispolnuvawe se osloboduva od svojata obvrska ako doka`e deka vo vreme na ispolnuvaweto ne znael deka ste~ajnata postapka e otvorena.

 

Nasledstvo

^len 94

(1) Ako dol`nikot pred otvoraweto ili vo tekot na ste~ajnata postapka nasledil imot ili primil legat, samo toj ima pravo da go prifati ili da se otka`e od nasledstvoto ili legatot. Isto taka, samo dol`nikot ima pravo da bara ili da se otka`e od delovite od ostavinata za koi toj mo`e da bara izdvojuvawe vrz osnova na `iveeweto vo zaedni~ko doma}instvo ili vrz osnova na zaedni~koto stopanisuvawe so ostavitelot.

(2) Koga na mestoto na dol`nikot kako naslednik mo`e da stapi nekoe drugo lice, ste~ajniot upravnik ne smee da raspolaga so predmetite {to pretstavuvaat del od nasledeniot imot, ako spored propisite {to go reguliraat nasleduvaweto toj prenos bi bil nepolnova`en vo slu~aj soodvetniot naslednik da uspee vo svoeto nasledno-pravno barawe.

 

Podelba na imotot na pravnata zaednica

^len 95

(1) Ako dol`nikot so nekoe treto lice e vo sosopstveni~ka ili vo nekoja druga pravna zaednica ili ortaklak, podelbata na imotot }e se izvr{i nadvor od ste~ajnata postapka. Za obvrskite od takviot odnos mo`e da se bara odvoeno namiruvawe od udelot na dol`nikot.

(2) Vo ste~ajnata postapka bez dejstvo se odredbite od dogovorot so koj vo pravnite zaednici od stav 1 na ovoj ~len se isklu~uva trajno ili za opredeleno vreme pravoto na raskinuvawe na takvata zaednica ili so koi za toa se utvrduva poseben otkazen rok. Istoto va`i i za odredbite na testamentot na koj se temeli zaednicata kako i za soodvetniot dogovor na sonaslednicite.

 

Prezemawe na parnicite

^len 96

(1) Parnicite za imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa {to vo vremeto na otvoraweto na ste~ajnata postapka bile vo tek }e gi prezeme vo ime i za smetka na dol`nikot ste~ajniot upravnik.

(2) Ako ste~ajniot upravnik vedna{ po prodol`uvaweto na zaprenata parnica go priznae tu`benoto barawe ili se otka`e od tu`benoto barawe, sprotivnata stranka tro{ocite na parni~nata postapka }e mo`e da gi ostvari samo kako ste~aen doveritel. Vo sprotivno, tro{ocite od parnicata }e se namirat kako dolgovi na ste~ajnata masa.

 

Pobaruvawa na ste~ajnite doveriteli

^len 97

Ste~ajnite doveriteli svoite pobaruvawa sprema dol`nikot mo`at da gi ostvarat samo vo ste~ajnata postapka.

 

Prestanok na pravata steknati so izvr{uvawe ili obezbeduvawe

^len 98

Ako ste~ajniot doveritel vo tekot na poslednite 30 dena pred podnesuvaweto predlog za otvorawe na ste~ajna postapka ili posle toa so sudsko izvr{uvawe ili so obezbeduvawe stekne nekoe razla~no ili sli~no pravo nad imotot na dol`nikot {to vleguva vo ste~ajnata masa, toa pravo so otvoraweto na ste~ajnata postapka prestanuva.

 

Zabrana na izvr{uvawe i obezbeduvawe

^len 99

(1) Posle otvoraweto na ste~ajnata postapka oddelnite ste~ajni doveriteli ne mo`at protiv dol`nikot da baraat obezbeduvawe na pobaruvawata ili izvr{uvawe na delovi od imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa, nitu na drug imot na dol`nikot.

(2) Nitu doveritelite koi ne se ste~ajni doveriteli vo tekot na ste~ajnata postapka ne se ovlasteni da baraat prisilno izvr{uvawe ili obezbeduvawe na idnite pobaruvawa na dol`nikot - poedinec po osnova na dogovor za rabota, ili drugi sli~ni pravni raboti, osven prisilno izvr{uvawe ili obezbeduvawe poradi naplata na barawe za izdr{ka i na drugi pobaruvawa {to mo`at da se namirat od onoj del na prihodot na dol`nikot od rabotniot odnos od koj ne mo`at da se namirat pobaruvawata na drugite doveriteli.

(3) Postapkite na izvr{uvaweto i obezbeduvaweto od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len {to se vo tek vo vremeto na otvoraweto na ste~ajnata postapka se prekinuvaat. Otkako tie postapki }e bidat prodol`eni, izvr{niot sud }e gi zapre.

(4) Posle otvoraweto na ste~ajnata postapka izla~nite doveriteli mo`at poradi ostvaruvawe na svoite prava da povedat protiv dol`nikot postapki na izvr{uvawe i obezbeduvawe po op{tite pravila na izvr{nata postapka. Prekinatite postapki na izvr{uvawe i obezbeduvawe {to tie doveriteli gi povele pred otvoraweto na ste~ajnata postapka, }e gi prodol`i i sprovede izvr{niot sud po pravilata na izvr{nata postapka.

(5) Po otvoraweto na ste~ajnata postapka razla~nite doveriteli se ovlasteni da povedat postapka na izvr{uvawe ili obezbeduvawe po op{tite pravila na izvr{nata postapka. Prekinatite postapki na izvr{uvawe ili obezbeduvawe {to tie doveriteli gi povele pred otvoraweto na ste~ajnata postapka, }e gi prodol`i i sprovede izvr{niot sud po pravilata na izvr{nata postapka.

(6) Po otvoraweto na ste~ajnata postapka }e se dopu{ti i }e se sprovede upis vo javnite knigi, ako uslovite za upis se ostvareni pred toa.

 

 

Zabrana na izvr{uvawe poradi ostvaruvawe na pobaruvawa

sprema ste~ajnata masa

^len 100

(1) Vo periodot od {est meseci od momentot na otvoraweto na ste~ajnata postapka nema da se dozvoli prisilno izvr{uvawe poradi namiruvawe na pobaruvawa {to pretstavuvaat obvrski na ste~ajnata masa vo ste~ajnata postapka, osven vo slu~aite koga pobaruvaweto proizleguva od pravna rabota prezemena od strana na ste~ajniot upravnik.

(2) Odredbata od stav 1 na ovoj ~len ne se odnesuva i na:

1) obvrskite na ste~ajnata masa od dvostrano tovarni dogovori {to ste~ajniot upravnik odlu~il da gi ispolni;

2) obvrskite od traen obligacionen odnos za vremeto po prviot rok vo koj ste~ajniot upravnik mo`el da go otka`e dogovorot i

3) obvrskite od traen obligacionen odnos ako ste~ajniot upravnik primil protiv~inidba vo korist na ste~ajnata masa.

 

Isklu~uvawe na drugite oblici na pravno steknuvawe

^len 101

(1) Po otvoraweto na ste~ajnata postapka ne mo`at polnova`no da se steknuvaat prava na delovi od imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa i koga toa steknuvawe ne se zasnova na raspolagaweto na dol`nikot ili na prisilnoto izvr{uvawe ili obezbeduvawe vo korist na ste~ajniot doveritel.

(2) Odredbata od stav 1 na ovoj ~len ne se odnesuva na slu~aite na steknuvawe vrz osnova na raspolagaweto na ste~ajniot upravnik, na sudska proda`ba, raboti na izla~nite i na razla~nite doveriteli vo soglasnost so ovoj zakon, kako i na slu~aite na steknuvawe so doverba vo javnite knigi.

 

Op{ta {teta

^len 102

Barawata na ste~ajnite doveriteli za nadomest na {tetata {to zaedni~ki ja pretrpele poradi namaluvawe na imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa pred ili po otvoraweto na ste~ajnata postapka (op{ta {teta), vo tekot na ste~ajnata postapka mo`e da gi ostvaruva samo ste~ajniot upravnik. Ako barawata za nadomest na {tetata se naso~eni protiv ste~ajniot upravnik, takvite barawa mo`e da gi ostvaruva samo novoimenuvaniot ste~aen upravnik.

 

 

Li~na odgovornost na neograni~eno

odgovornite sodru`nici

^len 103

Ako ste~ajna postapka e otvorena nad imotot na gra|ansko pravno lice ili trgovsko dru{tvo vo koe postojat neograni~eno odgovorni sodru`nici, li~nata neograni~ena odgovornost na tie sodru`nici za obvrskite na dru{tvoto, vo tekot na ste~ajnata postapka, mo`e da ja pobara samo ste~ajniot upravnik.

 

Zadr`uvawe na pravoto na prebivawe

^len 104

Ako ste~ajniot doveritel vo vremeto na otvoraweto na ste~ajnata postapka imal, vrz osnova na zakon ili dogovor, pravo na prebivawe, otvoraweto na ste~ajnata postapka ne vlijae na toa negovo pravo.

Steknuvawe pravo na prebivawe vo tekot

na ste~ajnata postapka

^len 105

(1) Ako vo vremeto na otvoraweto na ste~ajnata postapka pobaruvawata ili edno od pobaruvawata {to treba da se prebijat, se s# u{te pod odlo`en uslov ili se u{te ne pristignale ili pobaruvawata ne se naso~eni na istorodni ~inidbi, do prebivawe }e dojde duri otkako }e bidat ispolneti za toa potrebnite uslovi. Vo vakvi slu~ai nema da se primenuvaat odredbite na ~lenovite 74 i 78 od ovoj zakon. Prebivaweto e isklu~eno ako pobaruvaweto so koe treba da se izvr{i prebivaweto stanalo bezuslovno i pristignalo pred prebivaweto da stane vozmo`no.

(2) Dozvoleno e prebivaweto na pobaruvawa {to glasat na razli~ni valuti ili presmetkovni edinici, ako vo mestoto na pla}aweto na pobaruvaweto tie valuti ili presmetkovni edinici mo`at slobodno da se zamenat. Presmetuvaweto se vr{i spored kursot {to va`i vo mestoto na pla}aweto vo vremeto na priemot na izjavata za prebivawe.

 

Nedopu{tenost na prebivawe

^len 106

 

Prebivawe ne e dopu{teno ako:

1) ste~ajniot doveritel stanal garant vo polza na ste~ajnata masa duri po otvoraweto na ste~ajnata postapka;

2) ste~ajniot doveritel svoeto pobaruvawe go steknal od drug doveritel duri po otvoraweto na ste~ajnata postapka;

3) ste~ajniot doveritel pobaruvaweto go steknal so cesija za poslednite {est meseci pred otvoraweto na ste~ajnata postapka, a znael ili moral da znae deka dol`nikot stanal nesposoben za pla}awe ili deka protiv nego e podnesen predlog za otvorawe na ste~ajna postapka. Isklu~itelno prebivawe }e bide dozvoleno ako se raboti za pobaruvawe koe e otstapeno vo vrska so ispolnuvawe na neispolneti dogovori, ili za pobaruvawe {to o`ivealo so uspe{no pobivawe na pravna rabota na dol`nikot;

4) ste~ajniot doveritel mo`nosta za prebivawe ja steknal so pravna rabota {to mo`e da se pobiva i

5) doveritelot ~ie pobaruvawe treba da se namiri od imotot na dol`nikot - poedinec {to ne vleguva vo ste~ajnata masa, go dolguva na ste~ajnata masa.

 

Obvrska na dol`nikot da sorabotuva i da gi stavi

na raspolagawe site neophodni informacii

^len 107

(1) Dol`nikot e dol`en na sudot, na ste~ajniot upravnik, na odborot na doveritelite i po nalog na sudot, na sobranieto na doveritelite da im gi dava site potrebni informacii za okolnostite {to se odnesuvaat na postapkata. Toj e dol`en da gi iznese site fakti {to mo`at da dovedat do negovo krivi~no gonewe. Me|utoa, faktite {to dol`nikot gi otkril poradi obvrskata nalo`ena so ovoj ~len ne mo`at da se koristat protiv dol`nikot bez negova soglasnost vo sudska, upravna ili druga postapka povedena protiv nego.

(2) Dol`nikot e dol`en da mu pomaga na ste~ajniot upravnik pri ispolnuvaweto na negovite zada~i.

(3) Dol`nikot e dol`en, po nalog na sudot, da dava informacii i da sorabotuva vo sekoe vreme. Dol`en e da se vozdr`uva od site aktivnosti so koi bi se ote`nalo ispolnuvaweto na tie obvrski.

 

Priveduvawe, pritvor i pari~na kazna

^len 108

(1) Ako poradi pribavuvawe na soodvetni izjavi e potrebno, sudot mo`e da odredi priveduvawe na dol`nikot.

(2) Sudot mo`e, po soslu{uvaweto, da go pritvori dol`nikot ako:

1) odbil da gi dade potrebnite informacii ili odbil da sorabotuva so ste~ajniot upravnik vo ispolnuvaweto na negovite zada~i;

2) izbegnuva ili ima namera da izbegne davawe na informacii i sorabotka, a osobeno ako se podgotvuva za begstvo ili

3) e toa potrebno za da se spre~i dol`nikot vo prezemaweto aktivnosti so koi bi se onevozmo`ilo ili ote`nalo pribiraweto na potrebni ispravi i informacii, a osobeno pribiraweto i za{titata na ste~ajnata masa.

(3) Na pritvorot na dol`nikot od stav 2 na ovoj ~len na soodveten na~in se primenuvaat odredbite za pritvor vo krivi~na postapka. Pritvorot se ukinuva po slu`bena dol`nost, {tom }e prestanat pri~inite poradi koi e opredelen.

(4) Sudot mo`e ispolnuvaweto na dol`nostite od ~len 107 na ovoj zakon na dol`nikot da mu gi uslovi so izrekuvawe na pari~na kazna. Poedine~no izre~enata pari~na kazna ne mo`e da bide pomala od 10.000 denari nitu pogolema od 100.000 denari. Na izrekuvaweto i na izvr{uvaweto na navedenata pari~na kazna od ovoj stav na soodveten na~in se primenuvaat pravilata na izvr{nata postapka za izvr{uvawe poradi ostvaruvawe na dejstvijata {to mo`e da gi izvr{i samo dol`nikot.

(5) Na dol`nikot koj ne gi ispolnuva svoite dol`nosti od ~len 107 na ovoj zakon ste~ajniot sovet mo`e, nezavisno od odredbite na stav 4 od ovoj ~len, da mu izre~e pari~na kazna do 500.000 denari.

 

Zabrana na primawe na po{tanski pratki

^len 109

(1) Ako e toa potrebno za da se razotkrijat ili za da se spre~at pravni raboti na dol`nikot na {teta na doveritelite, ste~ajniot sud, na barawe na ste~ajniot upravnik ili po slu`bena dol`nost, so obrazlo`eno re{enie }e naredi odredeni ili site po{tanski pratki ili pratkite na drugi soodvetni slu`bi za dol`nikot da mu se dostavuvaat na ste~ajniot upravnik. Sudot }e go donese vakvoto re{enie otkako }e go soslu{a dol`nikot, osven ako poradi posebnite okolnosti na slu~ajot takvoto soslu{uvawe bi mo`elo da ja zagrozi celta na donesuvaweto na takvata odluka. Ako dol`nikot prethodno ne bil soslu{an, sudot e dol`en da obrazlo`i za{to taka postapil i dopolnitelno da go soslu{a dol`nikot vedna{ {tom }e prestanat da postojat pri~inite poradi koi takvoto soslu{uvawe ne bilo sprovedeno.

(2) Ste~ajniot upravnik ima pravo da gi otvora pratkite {to }e mu se dostavuvaat, so toa {to e dol`en pratkite {to ne se odnesuvaat na ste~ajnata masa bez odlagawe da mu gi isprati na dol`nikot. Dol`nikot ima pravo na uvid vo drugite pratki.

(3) Protiv re{enieto za odreduvawe na zabrana za primawe na po{tenski pratki dol`nikot ima pravo na posebna `alba. Otkako }e go soslu{a ste~ajniot upravnik, sudot so re{enie }e ja ukine zabranata ako oceni deka taa pove}e ne e potrebna.

 

Izdr{ka od ste~ajnata masa

^len 110

(1) Sobranieto na doveritelite odlu~uva dali i vo koj obem na dol`nikot- poedinec i na negovoto semejstvo }e im se dava izdr{ka od ste~ajnata masa.

(2) Do odlukata na sobranieto na doveritelite ste~ajniot upravnik mo`e, vo soglasnost so odborot na doveritelite, odnosno ste~ajniot sovet ako toj odbor ne e osnovan, na dol`nikot da mu odredi nu`na izdr{ka. Na ist na~in izdr{kata im se garantira i na licata koi toj e dol`en po zakon da gi izdr`uva.

 

Zastapnici na dol`nikot po zakon - Vraboteni

^len 111

(1) Ako dol`nikot e pravno lice, odredbite od ~lenovite 107 do 109 na ovoj zakon na soodveten na~in }e se primenat na ~lenovite na odborot na direktorite, na ~lenovite na upravniot ili nadzorniot odbor, na upravitelot ili upravitelite, kako i na li~no odgovornite sodru`nici na dol`nikot koi imaat ovlastuvawe za zastapuvawe.

(2) Odredbite na ~len 107 stav 1 i ~len 108 od ovoj zakon na soodveten na~in }e se primenat i na licata od stav 1 na ovoj ~len koi svojstvoto go izgubile vo tekot na poslednite dve godini pred podnesuvaweto na predlogot za otvorawe na ste~ajnata postapka.

(3) Odredbite na ~len 110 od ovoj zakon na soodveten na~in }e se primenat na li~no odgovornite sodru`nici na dol`nikot koi imaat ovlastuvawe za zastapuvawe.

(4) Dol`nikot e dol`en da dade informacii vo smisla na ~len 107 stav 1 od ovoj zakon na vrabotenite i na porano vrabotenite kaj dol`nikot, osven na onie koi toa svojstvo go izgubile pred pove}e od dve godini pred podnesuvaweto na predlogot za otvorawe na ste~ajna postapka.

 

 

Glava vtora

ISPOLNUVAWE NA PRAVNITE RABOTI

Pravo na ste~ajniot upravnik na izbor

^len 112

(1) Ako dol`nikot i negoviot sodogovornik na denot na otvoraweto na ste~ajnata postapka ne ispolnile ili ne ispolnile vo celost nekoj dvostrano tovaren dogovor, ste~ajniot upravnik mo`e da go ispolni dogovorot namesto dol`nikot i da bara ispolnuvawe od drugata dogovorna strana.

(2) Ako ste~ajniot upravnik go odbie ispolnuvaweto, drugata dogovorna strana svoite pobaruvawa poradi neispolnuvawe mo`e da gi ostvaruva samo kako ste~aen doveritel. Ako drugata dogovorna strana e dol`na prva da go ispolni dogovorot i ako taa go povika ste~ajniot upravnik da se izjasni za svoeto pravo na izbor, upravnikot e dol`en vo rok od osum dena so prepora~ana pratka da ja izvesti taa dogovorna strana za toa dali ima namera da pobara ispolnuvawe na dogovorot. Ako ne postapi taka, ste~ajniot upravnik nema da mo`e da bara ispolnuvawe.

 

Fiksni dogovori i terminski dogovori

^len 113

(1) Ako isporaka na stokata {to ima pazarna ili berzanska cena e dogovorena za fiksno opredeleno vreme ili vo fiksen rok, a toa vreme ili istekot na rokot nastapi duri po otvoraweto na ste~ajnata postapka, drugata dogovorna strana ne mo`e da bara ispolnuvawe, tuku samo nadomest poradi neispolnuvawe na fiksnite dogovori.

(2) Ako za finansisko ispolnuvawe {to ima pazarna ili berzanska vrednost e opredeleno vreme ili rok, a toa vreme ili istekot na toj rok nastapi po otvoraweto na ste~ajnata postapka, drugata strana ne mo`e da bara ispolnuvawe, tuku samo nadomest poradi neispolnuvawe na fiksnite dogovori.

(3) Za finansisko ispolnuvawe od stav 2 na ovoj ~len osobeno se smetaat:

1) isporaka na blagorodni metali;

2) predavawe na hartii od vrednost ili sli~ni prava, ako steknuvawe na udel vo nekoe trgovsko dru{tvo ne e storeno so namera za vospostavuvawe na trajna vrska so toa dru{tvo;

3) pla}awa vo pari {to se ispolnuvaat vo stranska valuta ili vo nekoja presmetkovna edinica;

4) pla}awa vo pari ~ii iznosi se direktno ili indirektno odredeni so kursot na stranskata valuta ili presmetkovnata edinica, so kamatna stapka na pobaruvaweto ili so cenata na drugi stoki ili uslugi i

5) opciite i drugite prava na isporaka ili pari~ni ~inidbi vo smisla na odredbite od to~kite 1 do 4 na ovoj stav.

(4) Ako rabotite za finansisko ispolnuvawe se opfateni so eden ramkoven dogovor za koj e predvideno deka vo slu~aj na povreda na dogovornite odredbi toj mo`e da bide raskinat samo vo celost, site tie raboti }e se smetaat kako eden dvostrano tovaren dogovor vo smisla na odredbata od ~len 112 stavovi 1, 2 i 3 na ovoj ~len.

(5) Nadomestot poradi neispolnuvawe na rabotite navedeni vo ovoj ~len se sostoi vo razlikata me|u dogovorenata cena i pazarnata ili berzanskata cena, {to vtoriot raboten den po otvoraweto na ste~ajnata postapka vo mestoto na ispolnuvaweto va`i za dogovorite so dogovoreno vreme na ispolnuvawe. Drugata strana svoeto pobaruvawe na takviot nadomest mo`e da go ostvari samo kako ste~aen doveritel.

 

 

 

Delivi ~inidbi

^len 114

 

Ako dolguvanata ~inidba e deliva i ako drugata strana svojata ~inidba vo vremeto na otvoraweto na ste~ajnata postapka ve}e delumno ja ispolnila, taa svoeto pobaruvawe na protiv~inidbata {to odgovara na nejzinata delumno ispolneta ~inidba }e mo`e da go ostvari kako ste~aen doveritel, duri i ako ste~ajniot upravnik pobara ispolnuvawe na preostanatiot del od ~inidbata. Drugata strana nema pravo poradi neispolnuvawe na svoeto pobaruvawe na protiv~inidbata od ste~ajnata masa da bara vra}awe na ona {to so delumnoto ispolnuvawe na nejzinata ~inidba pred otvoraweto na ste~ajnata postapka preminalo vo imotot na dol`nikot.

 

Pribele{ka

^len 115

(1) Ako vo javnata kniga e zapi{ana pribele{ka poradi obezbeduvawe na baraweto za steknuvawe ili ukinuvawe na prava na nekoi od nedvi`nostite na dol`nikot ili na nekoe pravo zapi{ano vo korist na dol`nikot ili poradi obezbeduvawe na barawe za promena na sodr`inata ili na redot na toa pravo, doveritelot svoeto pobaruvawe mo`e da go namiri kako doveritel na ste~ajnata masa. Istoto va`i i ako dol`nikot prezel nekoi natamo{ni obvrski sprema doveritelot pa vo celost ili delumno ne gi ispolnil.

(2) Odredbata od stav 1 na ovoj ~len na soodveten na~in }e se primeni i na pribele{kite zapi{ani vo registarot na brodovite, registarot na brodovite vo izgradba ili vo registarot na vozduhoplovite.

 

 

Zadr`uvawe na pravoto na sopstvenost

^len 116

(1) Ako dol`nikot pred otvoraweto na ste~ajnata postapka prodal podvi`en predmet so zadr`uvawe na pravoto na sopstvenost i na kupuva~ot mu go predal predmetot vo vladenie, kupuva~ot mo`e da pobara ispolnuvawe na dogovort za proda`ba. Istoto va`i i ako dol`nikot prezel natamo{ni obvrski sprema kupuva~ot, pa vo celost ili delumno ne gi ispolnil.

(2) Ako pred otvoraweto na ste~ajnata postapka dol`nikot kupil podvi`en predmet, pri {to prodava~ot i po predavaweto na predmetot go zadr`al pravoto na sopstvenost, ste~ajniot upravnik ima pravo na izbor vo soglasnost so odredbite na ~len 112 od ovoj zakon. Ste~ajniot upravnik ne e obvrzan da ja dade izjavata vo vrska so svojot izbor do odr`uvaweto na izve{tajnoto ro~i{te, po {to toj toa mora da go stori bez odlagawe. Odredbata od ovoj stav nema da se primenuva ako do odr`uvaweto na izve{tajnoto ro~i{te se o~ekuva bitno namaluvawe na vrednosta na podvi`niot predmet, a doveritelot go izvestil ste~ajniot upravnik za taa okolnost.

 

Potrajno obvrzni odnosi

^len 117

(1) Dogovorite za zakup na nedvi`nosti ili na prostorii vo koi dol`nikot se pojavuva kako zakupodavec, dogovorite za rabota vo koi dol`nikot se pojavuva kako nara~uva~ na rabotata i dogovorite za rabota vo koi dol`nikot se pojavuva kako rabotodavec ostanuvaat vo sila, no za smetka na ste~ajnata masa.

(2) Pravata {to se odnesuvaat na vremeto pred otvoraweto na ste~ajnata postapka drugata dogovorna strana mo`e da gi ostvari samo kako ste~aen doveritel.

 

Dol`nikot kako zakupec

^len 118

(1) Dogovorite za zakup na nedvi`nost ili na prostorija vo koi dol`nikot e zakupec, ste~ajniot upravnik mo`e da gi otka`e pridr`uvaj}i se na zakonskiot otkazen rok, bez ogled na toa {to vo konkretniot dogovor bil dogovoren nekoj drug otkazen rok. Ako ste~ajniot upravnik izjavi otkaz, drugata dogovorna strana mo`e kako ste~aen doveritel da bara nadomest na {teta pri~ineta od predvremen prestanok na dogovoren odnos.

(2) Sekoja strana e dol`na vo rok od 15 dena da ja izvesti drugata strana za toa dali ima namera da se otka`e od dogovorot, a ako toa ne go stori go gubi pravoto na otka`uvawe.

(3) Ako dol`nikot vo vremeto na otvoraweto na ste~ajnata postapka se u{te ne ja prezel nedvi`nosta ili prostorijata, ste~ajniot upravnik i drugata dogovorna strana mo`at da se otka`at od dogovorot. Ako ste~ajniot upravnik go otka`e dogovorot, drugata strana mo`e kako ste~aen doveritel da bara nadomest na {teta pri~ineta od predvremeniot prestanok na dogovorot.

 

Dol`nikot kako zakupodavec

^len 119

(1) Ako dol`nikot kako zakupodavec na nedvi`nost ili prostorija pred otvoraweto na ste~ajnata postapka raspolagal so pobaruvawa od zakupen odnos za nekoe podocne`no vreme, toa raspolagawe e pravno polnova`no samo vo delot koj se odnesuva na zakupninata za kalendarskiot mesec {to te~e vo vremeto na otvoraweto na ste~ajnata postapka. Ako otvoraweto na postapkata nastapilo posle petnaesetiot den vo mesecot, raspolagaweto proizveduva pravno dejstvo i za sledniot kalendarski mesec.

(2) Raspolagaweto od stav 1 na ovoj ~len osobeno se odnesuva na naplatata na zakupninata. Raspolagaweto vrz osnova na prisilno izvr{uvawe e izedna~eno so dogovornoto raspolagawe.

(3) Zakupecot mo`e da gi prebie svoite pobaruvawa sprema dol`nikot so pobaruvawata na dol`nikot od zakupniot odnos vo smisla na odredbata od stav 1 na ovoj ~len. Odredbata od ovoj stav ne vlijae na primenata na odredbite od ~lenovite 105 i 106 to~ki 2 do 4 na ovoj zakon.

Otu|uvawe na predmetot na zakup

^len 120

Treto lice na koe ste~ajniot upravnik mu ja otu|il nedvi`nosta ili prostorijata {to dol`nikot ja dal prethodno pod zakup i koj poradi toa stapuva na mestoto na dol`nikot vo zakupniot odnos, mo`e da go otka`e toj odnos vo zakonskiot otkazen rok. Izvestuvaweto za otkazot na dogovorot za zakup, pribavuva~ot mora da go dade vedna{, prviot den po steknuvaweto na nedvi`nosta ili prostorijata. Ako vo navedeniot rok ne go stori toa }e se primenuva dogovorno utvrdeniot otkazen rok.

 

Zabrana na raskinuvawe na dogovorot za zakup

^len 121

Ako dol`nikot e zakupec, drugata dogovorna strana ne mo`e da go raskine dogovorot za zakup po podnesuvaweto na predlogot za otvorawe na ste~ajna postapka:

1) poradi docneweto na pla}aweto na zakupninata do koe do{lo pred otvoraweto na ste~ajnata postapka i

2) poradi vlo{uvaweto na imotnata sostojba na dol`nikot.

Dogovori za rabota

^len 122

(1) So otvoraweto na ste~ajnata postapka dogovorite za rabota sklu~eni me|u rabotnikot i rabotodavecot - dol`nik prestanuvaat na na~in i pod uslovi utvrdeni so ovoj zakon.

(2) Po otvoraweto na ste~ajnata postapka, na rabotnikot, soglasno so ste~ajniot plan so koj se predviduvaat ekonomski, tehnolo{ki, strukturalni ili sli~ni promeni, prezemeni zaradi otvorawe na ste~ajnata postapka, mo`e da mu prestane rabotniot odnos so otkaz daden od strana na ste~ajniot upravnik, kako rabotodavec, bez ogled dali rabotniot odnos e zasnovan na neopredeleno ili opredeleno vreme. Otkazniot rok vo ovoj slu~aj ne mo`e da bide pokratok od 30 dena, nitu podolg od tri meseci, so toa {to rokot zavr{uva posledniot den vo kalendarskiot mesec. Ste~ajniot upravnik e dol`en rabotnicite da gi izvesti najmalku eden mesec pred prestanokot na rabotniot odnos, a slu`bata nadle`na za posreduvawe pri vrabotuvaweto vo rok od tri dena od denot na donesuvaweto na odlukata za prestanok na rabotniot odnos.

(3) Protiv otkazot za prestanok na rabotniot odnos od stav 2 na ovoj ~len, rabotnikot ima pravo na prigovor do ste~ajniot upravnik, kako i pravo da povede spor pred nadle`niot sud, pri {to soodvetno se primenuvaat odredbite od Zakonot za rabotnite odnosi za prestanokot na rabotniot odnos so otkaz poradi ekonomski, tehnolo{ki, strukturalni ili sli~ni promeni, kako i za za{titata na pravata na rabotnicite.

(4) Ste~ajniot upravnik mo`e, po prethodno dobiena pismena soglasnost od ste~ajniot sudija, da sklu~uva novi dogovori za rabota za zasnovawe na raboten odnos za zavr{uvawe na zapo~natite raboti i otstranuvawe na mo`nite {teti.

(5) Platite i nadomestocite na rabotnicite gi opredeluva ste~ajniot upravnik soglasno so zakon i kolektiven dogovor, a vrz osnova na prethodno dobiena pismena soglasnost od ste~ajniot sudija.

(6) Platite i nadomestocite od stav 5 na ovoj ~len se namiruvaat kako obvrski na ste~ajnata masa.

 

Plati i nadomestoci od dogovori za rabota

^len 123

(1) Ako pred otvoraweto na ste~ajnata postapka dol`nikot otstapil ili zalo`il idni pobaruvawa na isplati na nadomestoci ili plati {to mu pripa|aat po osnova na dogovor za rabota ili otstapil ili zalo`il drugi takvi periodi~ni isplati {to niv gi zamenuvaat, vakvoto otstapuvawe ili zalo`uvawe }e bide polnova`no samo za nadomestocite i platite {to dol`nikot treba da gi primi vo period od tri godini od otvoraweto na ste~ajnata postapka. Navedeniot rok od tri godini zapo~nuva da te~e od istekot na kalendarskiot mesec vo koj bila otvorena ste~ajnata postapka.

(2) Liceto obvrzano da gi ispla}a nadomestocite ili platite navedeni vo stav 1 na ovoj ~len, tie dol`nikovi pobaruvawa mo`e da gi prebie so koe bilo svoe pobaruvawe {to go ima protiv dol`nikot. Vo ovoj slu~aj soodvetno se primenuvaat i odredbite od ~lenovite 105 i 106 to~ki 2 do 5 na ovoj zakon.

(3) Ako idnite nadomestoci ili plati bile preneseni pred otvoraweto na ste~ajnata postapka po pat na izvr{uvawe, polnova`nosta na takviot prenos }e bide ograni~ena na nadomestocite i platite {to dol`nikot }e gi primi za tekovniot kalendarski mesec vo koj e otvorena ste~ajnata postapka. Ako ste~ajnata postapka bila otvorena po istekot na petnaesetiot den od mesecot, za polnova`en }e se smeta i prenosot {to se odnesuva na nadomestocite i platite za sledniot kalendarski mesec. Vo ovoj slu~aj soodvetno se primenuvaat i odredbite od ~lenovite 98 i 99 stav 2 na ovoj zakon.

 

 

Prestanok na nalogot i na dogovorot

za izvr{uvawe na rabotite

^len 124

(1) Nalogot na dol`nikot {to se odnesuva na imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa prestanuva so otvoraweto na ste~ajnata postapka.

(2) Ako nalogoprima~ot, koj bez svoja vina ne doznal za otvoraweto na ste~ajnata postapka, prodol`i so izvr{uvaweto na rabotata, }e se smeta deka nalogot i ponatamu ostanuva vo sila. Pobaruvawata na nalogoprima~ot vo vrska so takvoto prodol`uvawe na izvr{uvaweto na rabotata se namiruvaat kako pobaruvawa na ste~aen doveritel.

(3) Nalogoprima~ot e dol`en poradi otstranuvawe na {tetata da prodol`i so izvr{uvaweto na rabotata {to ne trpi odlagawe i po otvoraweto na ste~ajnata postapka se dodeka ste~ajniot upravnik ne go prezeme izvr{uvaweto na rabotata. Pobaruvawata na nalogoprima~ot vo vrska so taka prodol`enoto izvr{uvawe na rabotata se namiruvaat kako pobaruvawa na doveritel na ste~ajnata masa.

 

 

Ponudi

^len 125

Ponudite storeni na dol`nikot ili ponudite koi gi napravil dol`nikot prestanuvaat da va`at na denot na otvoraweto na ste~ajnata postapka ako do toj den ne se prifateni.

 

 

Raskinuvawe na menaxerskite dogovori

^len 126

^lenot 124 od ovoj zakon soodvetno }e se primenuva i na licata koi spored dogovor za rabota se obvrzani da prezemaat razli~ni delovni pravni raboti za dol`nikot. Odredbite vo vrska so pobaruvawata za nadomest na tro{ocite proizlezeni od prodol`uvaweto na takviot menaxerski dogovor se primenuvaat i na pobaruvaweto plata za izvr{uvawe na doverenite raboti.

 

Prestanok na polnomo{noto

^len 127

(1) Polnomo{noto na dol`nikot koe se odnesuva na imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa prestanuva so otvoraweto na ste~ajnata postapka.

(2) Odredbite od ~len 124 na ovoj zakon na soodveten na~in se primenuvaat i na polnomo{noto.

 

 

Likvidacija

^len 128

Koga javno trgovsko dru{tvo, komanditno dru{tvo, komanditno dru{tvo so akcii ili drugo dru{tvo vo koe postojat neograni~eno odgovorni sodru`nici }e bidat likvidirani poradi otvorawe ste~ajna postapka vrz imotot na eden od neograni~eno odgovornite sodru`nici, sodru`nikot so pravo da go zastapuva soodvetnoto dru{tvo za svoite pobaruvawa {to proizlegle od privremenoto prodol`uvawe na rabotite {to ne trpat odlagawe ili ~ie neprezemawe mo`e da predizvika zna~itelni {teti }e se rangira me|u doveritelite na ste~ajnata masa. Koga navedeniot sodru`nik bez svoja vina ne doznal za otvoraweto na ste~ajnata postapka, za svoite pobaruvawa proizlezeni od prodol`uvaweto na delovniot potfat toj }e se rangira me|u doveritelite vo ste~ajnata postapka. Vo ovoj slu~aj soodvetno se primenuvaat i odredbite od ~len 95 stav 1 na ovoj zakon.

 

 

Ni{tovnost na dogovornite odredbi

^len 129

Dogovornite odredbi so koi odnapred se isklu~uva ili se ograni~uva primenata na odredbite od ~lenovite 112 do 128 na ovoj zakon se bez pravno dejstvo.

 

 

Raskinuvawe na dogovori za zakup na pretprijatie

ili del od pretprijatie

^len 130

(1) Ako dogovorot za zakup na pretprijatie ili na del od pretprijatie predviduva nekoi koristi za imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa, ste~ajniot upravnik }e gi konsultira pretstavnicite na vrabotenite vo toa pretprijatie ili vo delot od pretprijatieto vo vrska so dogovorot za namaluvawe na tie koristi. Dogovorot za zakup na pretprijatie ili na del od pretprijatie mo`e da bide raskinat so otkazen rok od tri meseci, duri i koga prethodno bil dogovoren nekoj podolg otkazen rok.

(2) I natamu }e postoi pravoto dogovorot za zakup na pretprijatie ili na del od pretprijatie da bide raskinat bez otkazen rok poradi osnovana pri~ina.

 

Ekonomski, tehnolo{ki, strukturalni i sli~ni

promeni vo ste~ajnata postapka

^len 131

(1) Koga po otvorawe na ste~ajnata postapka so ste~ajniot plan se predviduvaat ekonomski, tehnolo{ki, strukturalni ili sli~ni promeni, a so cel za natamo{no oddr`uvawe na dol`nikoviot deloven potfat (pretprijatie), ili na nekoj negov del, ili so cel na celosna likvidacija na dol`nikovoto pretprijatie, vo toj slu~aj ste~ajniot upravnik e dol`en da predlo`i socijalen plan za ubla`uvawe na negativnite posledici od prestanokot na rabotniot odnos na rabotnicite, vo koj plan osobeno }e bidat razraboteni kriteriumite i uslovite za prestanok na rabotniot odnos so otkaz pri {to soodvetno se primenuvaat odredbite od Zakonot za rabotnite odnosi i kolektivnite dogovori.

(2) Ste~ajniot upravnik i pretstavnicite na rabotnicite pra{awata vo vrska so prestanokot na rabotniot odnos vo smisla na stav 1 na ovoj ~len mo`at da gi re{at so me|usebno spogoduvawe na interesite, a ako spogoduvaweto ne uspee, se formira komisija za usoglasuvawe na interesite. Pri ova, vo zavisnost od osnovot za prestanok na rabotniot odnos, soodvetno se primenuvaat odredbite od Zakonot za rabotnite odnosi. Ste~ajniot upravnik i pretstavnicite na rabotnicite pred da zapo~ne postapkata za me|usebno spogoduvawe na interesite, do slu`bata nadle`na za posreduvawe pri vrabotuvaweto mo`at da podnesat zaedni~ko barawe za re{avawe na vrabotuvawe na rabotnicite na koi }e im prestane rabotniot odnos.

(3) Predlo`eniot socijalen plan od stav 1 na ovoj ~len mora da bide odobren od nadle`niot sud, koj }e ceni dali planot e vo soglasnost so odredbite na Zakonot za rabotnite odnosi i kolektivnite dogovori, kako vo odnos na osnovot za prestanok na rabotniot odnos taka i vo odnos na rokovite i za{titata na pravata na rabotnicite.

(4) Ste~ajniot sud ne mo`e da ja zaklu~i ste~ajnata postapka sé dodeka ne go dobie izve{tajot na nadle`niot sud, od koj }e mo`e da se zaklu~i deka prezemenite merki od socijalniot plan, se vo soglasnost so zakonot i kolektivnite dogovori.

 

 

 

Sudska soglasnost na predlo`enite promeni vo pretprijatieto

^len 132

(1) Ako po otvoraweto na ste~ajnata postapka, ste~ajniot plan predviduva ekonomski, tehnolo{ki, strukturalni ili sli~ni promeni naso~eni kon natamo{no odr`uvawe na dol`nikoviot deloven potfat (pretprijatie) ili na nekoj negov del, ste~ajniot upravnik i pretstavnicite na rabotnicite ne mo`at me|usebno da se spogodat, nitu da gi usoglasat interesite vo rok od tri nedeli od po~etokot na pregovorite ili od denot na podnesuvawe na pismenoto barawe za pregovori, i pokraj toa {to ste~ajniot upravnik na pretstavnicite na rabotnicite im obezbedil seopfatni i navremeni informacii vo smisla na Zakonot za rabotnite odnosi, ste~ajniot upravnik mo`e da pobara sporot da go razre{i nadle`niot sud. Ste~ajniot upravnik }e pobara od nadle`niot sud da go odobri predlo`eniot socijalen plan bez sproveduvawe na prethodnite postapki navedeni vo ~len 131 stavovi 1 i 2 od ovoj zakon.

(2) Sudot }e go odobri predlo`eniot socijalen plan, odnosno predlo`enata ekonomska, tehnolo{ka, strukturalna ili sli~na promena ako ekonomskite uslovi na pretprijatieto, zemaj}i ja predvid i socijalnata sostojba na rabotnicite, go garantiraat sproveduvaweto na ekonomskata, tehnolo{kata, strukturalnata ili drugata sli~na promena, bez prethodno sproveduvawe na postapkite navedeni vo ~len 131 stavovi 1 i 2 od ovoj zakon, a rabotnicite imaat pravo na prigovor i za{tita na svoite prava soglasno so Zakonot za rabotnite odnosi, so toa {to kako stranki vo postapkata mo`at da se pojavat samo ste~ajniot upravnik i pretstavnicite na rabotnicite. Vo vakvi slu~ai nadle`niot sud }e postapuva kako vo prioriteten predmet.

(3) Protiv re{enieto na sudot so koe se odobruva ili ne se odobruva predlo`eniot socijalen plan zainteresiranite strani mo`at vo rok od 15 dena da izjavat `alba.

 

Obem na socijalniot plan

^len 133

(1) Socijalniot plan utvrden po otvoraweto na ste~ajnata postapka mora da obezbedi edno od pravata koi proizleguvaat od rabotniot odnos so toa {to pri ostvaruvaweto na pravoto na ednokraten nadomest vo vid na ispratnina ne mo`e da iznesuva pomalku od dve mese~ni plati.

(2) Obvrskite {to }e proizlezat od vaka utvrdeniot socijalen plan }e pretstavuvaat obvrski na ste~ajnata masa. Me|utoa, koga po otvoraweto na ste~ajnata postapka nema da se donese ste~aen plan, odnosno koga nema da se utvrdat nikakvi ekonomski, tehnolo{ki, strukturalni ili drugi promeni naso~eni kon odr`uvawe na dol`nikoviot deloven potfat ili na nekoj negov del, za namiruvawe na pobaruvawata {to proizleguvaat od utvrdeniot socijalen plan mo`e da se upotrebi najmnogu edna tretina od imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa {to bil dostapen za raspredelba me|u doveritelite vo ste~ajnata postapka. Ako vkupniot iznos na site pobaruvawa od socijalniot plan go nadminuva ova utvrdeno ograni~uvawe }e se izvr{i srazmerno namaluvawe na sekoe pobaruvawe oddelno se dodeka nivniot zbir ne soodvetstvuva na utvrdenoto ograni~uvawe.

(3) Vedna{ {tom vo imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa }e bidat sobrani i dostapni soodvetni pari~ni sredstva, ste~ajniot upravnik so prethodna soglasnost na ste~ajniot sud }e izvr{i avansni isplati na pobaruvawata od socijalniot plan. Za namiruvaweto na pobaruvawata od utvrdeniot socijalen plan nema da se dozvoli nikakvo prisilno izvr{uvawe.

 

Socijalen plan utvrden pred otvoraweto na ste~ajnata postapka

^len 134

(1) Koga rabotodavecot zapo~nal da sproveduva ekonomski, tehnolo{ki, strukturalni ili drugi sli~ni promeni pred da bide otvorena ste~ajnata postapka i koga vo vrska so tie promeni, najmnogu tri meseci pred da bide podnesen predlogot za otvorawe na ste~ajnata postapka, bil utvrden socijalen plan vo vrska so tie promeni, takviot socijalen plan mo`e da bide otpovikan od strana na ste~ajniot upravnik ili od strana na pretstavnicite na rabotnicite. Otpovikuvaweto ne e mo`no za socijalnite planovi utvrdeni pred pove}e od tri meseci pred da bide podnesen predlogot za otvorawe ste~ajna postapka.

(2) Koga socijalniot plan bil otpovikan spored stav 1 na ovoj ~len, rabotnicite koi imale nekakvi pobaruvawa spored otpovikaniot socijalen plan mo`at da se zemat predvid pri utvrduvaweto na socijalniot plan vo ste~ajnata postapka.

(3) Koristite primeni od strana na rabotnicite vrz osnova na nivnoto pobaruvawe spored otpovikaniot socijalen plan pred otvoraweto na ste~ajnata postapka ne se vra}aat. Po utvrduvaweto na noviot socijalen plan, vakvite koristi primeni od strana na otpu{tenite rabotnici }e se prebijat vo odnos na vkupniot iznos na pobaruvawata od noviot socijalen plan spored ~len 133 stav 1 od ovoj zakon, pri {to i natamu mora da se zapazi najniskiot iznos od dve mese~ni plati.

 

Usoglasuvawe na interesite i za{tita

pri otpu{taweto od rabota

^len 135

Koga vo soglasnost so ste~ajniot plan se prezema ekonomska, tehnolo{ka, strukturalna ili druga sli~na promena naso~ena kon natamo{no odr`uvawe na dol`nikoviot deloven potfat ili na nekoj negov del, pri sostavuvaweto na socijalniot plan pokraj po~ituvaweto na soodvetnite odredbi od Zakonot za rabotnite odnosi i odredbite od drugite zakonski propisi, mora da se po~ituvaat i odredbite od kolektivnite dogovori vo vrska so kriteriumite za utvrduvawe na rabotnicite na koi }e im prestane rabotniot odnos so otkaz poradi ekonomski, tehnolo{ki, strukturalni ili drugi sli~ni promeni. Koga ste~ajniot upravnik i pretstavnicite na rabotnicite postignale dogovor za usoglasuvawe na interesite, ste~ajniot upravnik }e go objavi utvrdeniot socijalen plan so naveduvawe na imiwata i prezimiwata na otpu{tenite rabotnici i so naveduvawe na pravata i pobaruvawata {to tie gi imaat spored utvrdeniot socijalen plan pri {to soodvetno }e se primenuvaat i odredbite od Zakonot za rabotnite odnosi, odnosno ~lenot 126 od toj zakon.

 

Sudski re{enija {to se odnesuvaat na za{titata

od otpu{tawe od rabota

^len 136

(1) Koga vo pretprijatieto ili vo delot od pretprijatieto vo koe soglasno so utvrdeniot ste~aen plan se vr{at ekonomski, tehnolo{ki, strukturalni i drugi sli~ni promeni vrabotenite ne izbrale svoi pretstavnici ili koga poradi nekoi drugi pri~ini vo rok od tri nedeli od zapo~nuvaweto na pregovorite ili od priemot na pismenoto barawe za nivno zapo~nuvawe ne e postignato usoglasuvawe na interesite spored ~len 135 od ovoj zakon i pokraj toa {to ste~ajniot upravnik na pretstavnicite na rabotnicite im obezbedil navremeni i seopfatni informacii, ste~ajniot upravnik mo`e da pobara od nadle`niot sud da go odobri predlo`eniot socijalen plan i da donese re{enie za raskinuvawe na dogovorite za rabota na odredeni rabotnici. Vo svoeto barawe ste~ajniot upravnik po ime i prezime }e gi navede rabotnicite za koi predlaga raskinuvawe na dogovorite za rabota i svoeto barawe mora da go obrazlo`i i da go uveri sudot deka baraweto e usloveno od urgentnite operativni potrebi na predlo`enite promeni i deka odreduvaweto na rabotnicite koi }e bidat otpu{teni od rabota e vo soglasnost so kriteriumite utvrdeni so socijalniot plan, a prioritet e daden na rabotnicite samo vrz osnova na kriteriumot raboten sta`, starosta i obvrskite za izdr`uvawe na drugite ~lenovi na semejstvoto.

(2) Protiv sudskoto re{enie od stav 1 na ovoj ~len mo`e da se izjavi `alba vo rok od 15 dena. Ste~ajniot upravnik, pretstavnicite na rabotnicite i onie rabotnicite koi smetaat deka raskinuvaweto na nivnite dogovori za rabota ne e opravdano }e bidat stranki vo postapkata. Vo ovoj slu~aj se primenuva ~len 132 stavovi 2 i 3 od ovoj zakon.

(3) Na namiruvaweto na tro{ocite na postapkata soodvetno se primenuvaat odredbite od Zakonot za parni~nata postapka.

 

Tu`bi podneseni od strana na vraboten

^len 137

(1) Ako pred pravosilnosta na re{enieto doneseno vo postapkata navedena vo ~len 136 od ovoj zakon, ste~ajniot upravnik go izvesti rabotnikot za prestanokot na negoviot raboten odnos, toj rabotnik ima pravo da podnese individualna tu`ba so cel da doka`e deka negoviot raboten odnos ne e raskinat poradi predlo`enite ekonomski, tehnolo{ki, strukturalni ili drugi sli~ni pri~ini ili deka promenata na rabotnite uslovi e socijalno neopravdana. Individualnite tu`bi podneseni spored ovoj ~len mo`at da se razgleduvaat i vo postapkata navedena vo ~len 136 od ovoj zakon, no bez ogled na toa sudskoto re{enie doneseno vo taa postapka }e bide obvrzuva~ko za site stranki vo postapkata. Odredbata od ovoj stav nema da se primenuva ako od poslednoto usno ro~i{te okolnostite bitno se promenile.

(2) Koga pred pravosilnosta na re{enieto doneseno vo sudskata postapka navedena vo ~len 136 od ovoj zakon rabotnikot ve}e podnel individualna tu`ba, na barawe na ste~ajniot upravnik, sudot nadle`en da postapuva po tu`bata na rabotnikot, }e ja prekine postapkata po tu`bata do pravosilnosta na navedenoto re{enie.

 

Proda`ba na dol`nikovoto pretprijatie

^len 138

^lenovite od 135 do 137 na ovoj zakon se primenuvaat i' ako ekonomskite, tehnolo{kite, strukturalnite i drugite sli~ni promeni, usoglasuvaweto na interesite ili baraweto za donesuvawe socijalen plan bez sproveduvawe na prethodnite postapki se prezemeni duri po proda`bata na dol`nikovoto pretprijatie ili duri po proda`bata na nekoj negov del. Vo vakov slu~aj kako stranka vo postapkata, spored ~len 136 od ovoj zakon, }e se pojavi kupuva~ot na dol`nikovoto pretprijatie ili kupuva~ot na delot od pretprijatieto.

 

 

Glava treta

POBIVAWE NA PRAVNITE DEJSTVIJA NA STE^AJNIOT DOL@NIK

Op{ta odredba

^len 139

(1) Pravnite dejstvija prezemeni pred otvoraweto na ste~ajnata postapka so koi se naru{uva uedna~enoto namiruvawe na doveritelite (o{tetuvaweto na doveritelite), odnosno so koi oddelni doveriteli se stavaat vo popovolna polo`ba, ste~ajniot upravnik vo ime na ste~ajniot dol`nik i ste~ajnite doveriteli mo`e da gi pobiva vo soglasnost so odredbite od ovoj zakon.

(2) Nestoruvaweto }e se tretira na sosema podednakov na~in kako i storuvaweto, odnosno kako pravno dejstvie vo smisla na stav 1 od ovoj ~len }e se podrazbira i propu{taweto na vr{eweto na tie dejstvija.

 

Kongruentno namiruvawe

^len 140

(1) Pravna rabota, prezemena vo poslednite tri meseci pred podnesuvaweto na predlogot za otvorawe na ste~ajna postapka, so koja na eden ste~aen doveritel mu se dava ili mu se ovozmo`uva obezbeduvawe ili namiruvawe vo soglasnost so sodr`inata na negovite prava ( kongruentno namiruvawe), mo`e da se pobiva ako vo vremeto koga e prezemena dol`nikot bil nesposoben za pla}awe i ako doveritelot vo toa vreme znael ili moral da znae za taa nesposobnost.

(2) Mo`e da se pobiva i pravnata rabota so koja na eden ste~aen doveritel mu se dava ili mu se ovozmo`uva obezbeduvawe ili namiruvawe vo soglasnost so sodr`inata na negovite prava, ako pravnata rabota e prezemena po podnesuvaweto na predlogot za otvorawe na ste~ajna postapka i ako doveritelot vo vremeto na nejzinoto prezemawe znael ili moral da znae za nesposobnosta za pla}awe ili za predlogot za otvorawe na ste~ajna postapka.

(3) ]e se smeta deka doveritelot znael za nesposobnosta za pla}awe ili za predlogot za otvorawe na ste~ajna postapka ako znael za okolnostite od koi nu`no moralo da se zaklu~i deka postoi nesposobnost za pla}awe ili deka e podnesen predlog za otvorawe na ste~ajna postapka.

(4) Za lice koe so dol`nikot bilo blisko vo vremeto na prezemaweto na rabotata (~len 148) se pretpostavuva deka znaelo za nesposobnosta za pla}awe ili za predlogot za otvorawe na ste~ajna postapka.

 

Inkongruentno namiruvawe

^len 141

(1) Pravna rabota so koja na eden ste~aen doveritel mu se dava ili mu se ovozmo`uva obezbeduvawe ili namiruvawe, {to toj nemal pravo da go bara ili nemal pravo da go bara na toj na~in ili vo toa vreme, mo`e da se pobiva ako:

1) e prezemena vo poslednite 30 dena pred podnesuvaweto na predlogot za otvorawe na ste~ajnata postapka ili posle toa, ili

2) e prezemena vo tekot na 90 dena pred podnesuvaweto na predlogot za otvorawe na ste~ajnata postapka, a dol`nikot vo toa vreme bil nesposoben za pla}awe, ili

3) rabotata e prezemena vo tekot na devedeset dena pred podnesuvaweto na predlogot za otvorawe na ste~ajnata postapka, a doveritelot vo vremeto na nejzinoto prezemawe znael deka so nea se o{tetuvaat ste~ajnite doveriteli.

(2) ]e se smeta deka doveritelot znael deka so rabotata se o{tetuvaat doveritelite (stav 1 to~ka 3) ako znael za okolnostite vrz osnova na koi nu`no moralo da se zaklu~i deka so nea doveritelite se o{tetuvaat. Za lice koe so dol`nikot bilo blisko vo vremeto na prezemaweto na rabotata (~len 148) se pretpostavuva deka znaelo za o{tetuvaweto na ste~ajnite doveriteli.

 

Pravni raboti so koi doveritelite

neposredno se o{tetuvaat

^len 142

(1) Pravnata rabota na dol`nikot so koja ste~ajnite doveriteli neposredno se o{tetuvaat mo`e da se pobiva:

1. ako e prezemena vo tekot na poslednite 90 dena pred podnesuvaweto na predlogot za otvorawe na ste~ajnata postapka, ako vo vremeto na nejzinoto prezemawe dol`nikot bil nesposoben za pla}awe i ako drugata strana vo toa vreme znaela za taa nesposobnost, ili

2. ako e prezemena po podnesuvaweto na predlogot za otvorawe na ste~ajnata postapka, a drugata strana vo vremeto na pravnata rabota znaela ili morala da znae za nesposobnosta za pla}awe ili za predlogot za otvorawe na ste~ajnata postapka.

(2) So pravnata rabota so koja ste~ajnite doveriteli neposredno se o{tetuvaat se izedna~uva pravnoto dejstvie na dol`nikot so koe dol`nikot gubi nekoe od svoite prava ili zaradi {to pove}e ne mo`e da go ostvari, ili dejstvie vrz osnova na koe mo`e da ostane vo sila ili da se ostvari nekoe imotno-pravno pobaruvawe protiv dol`nikot.

(3) Vo slu~aite od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len na soodveten na~in se primenuvaat odredbite od ~len 140 stavovi 3 i 4 na ovoj zakon.

Namerno o{tetuvawe

^len 143

(1) Pravna rabota {to dol`nikot ja prezel vo poslednite deset godini pred podnesuvaweto na predlogot za otvorawe na ste~ajna postapka ili posle toa so namera da gi o{teti svoite doveriteli, mo`e da se pobiva ako drugata strana vo vremeto na prezemaweto na taa rabota znaela za namerite na dol`nikot. Znaeweto za namerata se pretpostavuva ako drugata strana znaela deka na dol`nikot mu se zakanuva nesposobnost za pla}awe i deka so taa rabota se o{tetuvaat doveritelite.

(2) Dvostrano tovaren dogovor sklu~en me|u dol`nikot i nemu blisko lice soglasno so ~len 148 od ovoj zakon, mo`e da se pobiva ako so nego neposredno se o{tetuvaat ste~ajnite doveriteli. Toj dogovor ne mo`e da se pobiva ako e sklu~en pred dve godini pred podnesuvaweto na predlogot za otvorawe na ste~ajna postapka ili ako drugata strana doka`e deka vo vremeto na sklu~uvaweto na dogovorot ne i bila poznata namerata na dol`nikot da gi o{teti doveritelite.

 

Pravni raboti bez nadomestok ili so bezna~aen nadomestok

^len 144

(1) Pravna rabota na dol`nikot bez nadomestok ili so bezna~aen nadomestok mo`e da se pobiva, osven ako e prezemena pred ~etiri godini pred podnesuvaweto na predlogot za otvorawe na ste~ajnata postapka.

(2) Ako se raboti za voobi~aen prigoden podarok so nezna~itelna vrednost, rabotata ne mo`e da se pobiva.

 

Zaem so koj se nadomestuva kapital

^len 145

Mo`e da se pobiva pravna rabota so koja za pobaruvawata na sodru`nik na dru{tvoto za vra}awe na zaem so koj se nadomestuva kapital ili za nekoe nemu soodvetno pobaruvawe ako:

1) se dava obezbeduvawe, i toa ako rabotata e prezemena vo poslednite deset godini pred podnesuvaweto na predlogot za otvorawe na ste~ajnata postapka ili posle toa i

2) se garantira namiruvawe, ako rabotata e prezemena vo poslednata godina pred podnesuvaweto na predlogot za otvorawe na ste~ajnata postapka ili posle toa.

 

Tajno dru{tvo

^len 146

(1) Mo`e da se pobiva pravna rabota so koja na tajniot sodru`nik na dru{tvoto vlogot vo celost ili delumno mu e vraten ili so koja vo celost ili delumno mu e prosten negoviot udel vo nastanatata zaguba, ako spogodbata vrz koja se temeli rabotata e sklu~ena vo poslednata godina pred podnesuvaweto na predlogot za otvorawe na ste~ajna postapka nad imotot na javniot sodru`nik ili posle toa. Ovaa odredba }e se primenuva duri i koga takvata spogodba predizvikala, odnosno dovela do likvidacija na tajnoto dru{tvo.

(2) Pravnata rabota od stav 1 na ovoj ~len ne mo`e da se pobiva ako pri~inata za otvoraweto na ste~ajnata postapka nastapila duri posle spogodbata.

 

Isplata na meni~ni i ~ekovni obvrski

^len 147

(1) Od primatelot vo slu~aj na kongruentno namiruvawe soglasno so ~len 140 od ovoj zakon ne mo`e da se bara vra}awe na ona {to dol`nikot mu go isplatil vrz osnova na menica, ako spored meni~noto pravo vo slu~aj da odbie da go primi pla}aweto primatelot bi go izgubil meni~noto barawe sprema drugite meni~ni dol`nici.

(2) Isplateniot meni~en iznos, mora da go namiri posledniot regresen dol`nik, ili, ako toj menicata ja prodal za smetka na treto lice, toa treto lice, ako posledniot regresen dol`nik ili tretoto lice vo vremeto koga menicata ja prodalo ili ja dalo da se prodade, znaele za nesposobnosta na dol`nikot za pla}awe ili za predlogot za otvorawe na ste~ajnata postapka. Odredbite od ~len 140 stavovi 3 i 4 na ovoj zakon se primenuvaat na soodveten na~in.

(3) Stavovite 1 i 2 na ovoj ~len na soodveten na~in se primenuvaat na isplatite na dol`nikot vrz osnova na ~ekovi.

 

Bliski lica

^len 148

(1) Za bliski lica na dol`nikot - poedinec vo smisla od ovoj zakon se smetaat:

1) bra~niot drugar na dol`nikot, duri i ako brakot e sklu~en po pravnata rabota ili ako prestanal vo poslednata godina pred prezemaweto na rabotata;

2) rodnini na dol`nikot ili na bra~niot drugar vo prava linija, bra}ata i sestrite, odnosno polubra}ata i polusestrite na dol`nikot ili bra~niot drugar od to~ka 1 na ovoj stav, kako i bra~nite drugari na tie lica i

3) lica koi `iveat vo zaedni~ko doma}instvo ili vo trajna `ivotna zaednica so dol`nikot ili `iveele so dol`nikot vo poslednata godina {to i prethodela na rabotata.

(2) Za bliski lica na dol`nikot - pravno lice vo smisla od ovoj zakon se smetaat:

1) upravitelot, odnosno upravitelite, ~lenovite na organite na upravuvaweto i ~lenovite na nadzornite organi i li~no odgovornite sodru`nici na dol`nikot i licata koi vo kapitalot na dol`nikot u~estvuvaat so pove}e od edna ~etvrtina;

2) lice ili dru{tvo koi poradi svojata statusno-pravna ili trudovo-dogovorna vrska so dol`nikot imaat mo`nost da bidat zapoznaeni so ekonomskata polo`ba na dol`nikot i

3) lica koi imaat li~ni vrski navedeni vo stav 1 od ovoj ~len so edno od licata navedeni pod to~ki 1 ili 2 na ovoj stav, osven ako licata navedeni pod to~ka 1 ili 2 se so zakon obvrzani da ja ~uvaat tajnosta na faktite vo vrska so raboteweto na dol`nikot.

 

Zasmetuvawe na rokovite pred podnesuvaweto

na predlogot za otvorawe na ste~ajna postapka

 

^len 149

(1) Rokovite opredeleni vo odredbite na ~lenovite 140 do 148 od ovoj zakon se presmetuvaat od po~etokot na denot vo mesecot {to po broj odgovara na denot na koj predlogot za otvorawe na ste~ajnata postapka e primen vo sudot. Ako toj den so toj broj ne postoi, rokot se presmetuva od po~etokot na sledniot den.

(2) Ako se podneseni pove}e predlozi za otvorawe na postapka, merodaven e prviot dozvolen i obrazlo`en predlog, duri i ako postapkata e otvorena po povod nekoj podocne`en predlog. Pravosilno odbieniot predlog se zema previd edinsteveno ako e odbien poradi nedostig na ste~ajna masa.

 

 

Vreme na prezemawe na pravnoto dejstvie

^len 150

(1) Se smeta deka pravnoto dejstvie e prezemeno koga }e nastapat negovite pravni dejstva.

(2) Koga zaradi polnova`nost na nekoja pravna rabota e potreben upis vo javna kniga, registar na brodovi, na brodovi vo izgradba ili na vozduhoplovi, }e se smeta deka pravnata rabota e prezemena {tom }e bidat ispolneti drugite pretpostavki za nejzinata polnova`nost, koga izjavata na voljata za upis }e stane obvrzuva~ka za dol`nikot i koga drugata strana }e podnese barawe za upis na pravnata promena.

(3) Ako e podneseno barawe za upis na pribele{ka zaradi obezbeduvawe na pravo na pravna promena, na soodveten na~in }e se primeni odredbata od stav 2 na ovoj ~len.

(4) Ako pravnoto dejstvie e so uslov ili rok, merodavno e vremeto na negovoto prezemawe, a ne vremeto na nastapuvawe na uslovot ili istekot na rokot.

 

 

Izvr{na isprava

^len 151

Mo`e da se pobiva i pravno dejstvie za koe e dobiena izvr{na isprava i dejstvie koe e prezemeno vo postapka za prisilno izvr{uvawe.

 

Pla}awe vo gotovo

^len 152

Ako dol`nikot za svojata ~inidba primil protiv~inidba so ednakva vrednost {to direktno (neposredno) vlegla vo negoviot imot, pravnoto dejstvie po povod na koe ~inidbata e izvr{ena mo`e da se pobiva samo pod uslovite od ~len 143 na ovoj zakon.

 

Pravni sredstva i pravni posledici od pobivaweto

^len 153

(1) Ste~ajnite doveriteli i ste~ajniot upravnik, vo ime na ste~ajniot dol`nik, mo`at da gi pobivaat pravnite dejstvija na ste~ajniot dol`nik.

(2) Tu`ba za pobivawe na pravnite dejstvija mo`e da se podnese vo rok od dve godini od otvoraweto na ste~ajnata postapka, a najdocna do zaklu~uvaweto na ste~ajnata postapka.

(3) Tu`bata od stav 2 na ovoj ~len se podnesuva protiv liceto sprema koe e prezemeno pobivanoto dejstvie i protiv dol`nikot ako toj ne e tu`itel.

(4) Ako baraweto za pobivawe na pravnoto dejstvie se prifati, pobienoto pravno dejstvie e bez dejstvo sprema ste~ajnata masa i sprotivnata strana e dol`na da gi vrati vo ste~ajnata masa site imotni koristi steknati vrz osnova na pobienoto dejstvie.

(5) Primatelot na ~inidbata bez nadomest ili so nezna~itelen nadomest mora da go vrati ona {to go primil samo ako so toa e zbogaten, osven ako znael ili moral da znae deka so takva ~inidba gi o{tetuva doveritelite.

(6) Pravnite dejstvija na dol`nikot mo`at da se pobivaat i so istaknuvawe na prigovor vo parnica bez vremenskoto ograni~uvawe od stav 2 na ovoj ~len.

 

Pravata na protivnikot na pobivawe

^len 154

(1) Ako protivnikot na pobivaweto go vrati nazad ona {to go primil, negovoto pobaruvawe povtorno mo`e da se namiruva (o`ivuva).

(2) Protivnikot na pobivaweto ima pravo da bara negovata protiv~inidba da mu se vrati od ste~ajnata masa ako od taa masa seu{te mo`e da se izdvoi ili ako masata e zbogatena so vrednosta na ~inidbata. Inaku protivnikot na pobivaweto mo`e svoeto pravo na vra}awe na protiv~inidbata da go ostvari kako ste~aen doveritel.

 

 

Pobivawe protiv pravnite sledbenici

^len 155

(1) Pravno dejstvie na dol`nikot mo`e da se pobiva i protiv naslednik ili drug univerzalen praven sledbenik na protivnikot na pobivaweto.

(2) Pravno dejstvie mo`e da se pobiva protiv drugite pravni sledbenici na protivnikot na pobivaweto ako:

1) pravniot sledbenik vo vremeto na steknuvaweto znael za okolnostite vrz koi se temeli mo`nosta za pobivawe na steknuvaweto na negoviot praven prethodnik;

2) pravniot sledbenik vo vremeto na steknuvaweto spa|al vo licata koi se bliski na dol`nikot soglasno so ~len 148 od ovoj zakon, osven ako doka`e deka vo toa vreme ne znael za okolnostite na koi se temeli mo`nosta za pobivawe na steknuvaweto na negoviot praven prethodnik i

3) na pravniot sledbenik ona {to e steknato mu e otstapeno bez nadomestok ili so nezna~itelen nadomestok.

 

 

 

Pravni dejstvija po otvoraweto na ste~ajnata postapka

^len 156

(1) Pravno dejstvie prezemeno po otvoraweto na ste~ajnata postapka {to ostanuva vo sila spored pravilata za verodostojnost na ona {to e zapi{ano vo javnite knigi, mo`e da se pobiva spored pravilata za pobivaweto na pravnite dejstvija prezemeni pred otvoraweto na ste~ajot.

(2) Rokot za tu`ba od ~lenot 153 na ovoj zakon po~nuva da te~e od nastapuvaweto na pravnite dejstva na dejstvieto.

 

 

Del ~etvrti

UPRAVUVAWE I RASPOLAGAWE SO IMOTOT [TO VLEGUVA VO STE^AJNATA MASA

Glava prva

 

OBEZBEDUVAWE NA IMOTOT [TO VLEGUVA VO STE^AJNATA MASA

 

Prezemawe na imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa

^len 157

(1) Po otvoraweto na ste~ajnata postapka, ste~ajniot upravnik vedna{ }e go prezeme vo vladenie i upravuvawe celiot imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa.

(2) Ste~ajniot upravnik mo`e vrz osnova na re{enieto za otvorawe na ste~ajna postapka da bara od sudot da mu nalo`i na dol`nikot da gi predade podvi`nite predmeti {to bile deponirani kaj dol`nikot na ~uvawe i da odredi izvr{ni dejstvija so koi taa naredba prisilno }e se ostvari. So nalogot za predavawe sudot mo`e po slu`bena dol`nost da opredeli i prisilni merki protiv zastapnikot koj go zastapuva dol`nikot - pravno lice ili dol`nikot - poedinec.

 

Smetki na dol`nikot

^len 158

(1) Na denot na otvoraweto na ste~ajnata postapka gasne smetkata na dol`nikot i prestanuvaat pravata na licata koi bile ovlasteni da raspolagaat so sredstvata na dol`nikot na tie smetki.

(2) Ste~ajniot upravnik vo isto vreme }e otvori nova denarska i nova devizna smetka, ako dol`nikot ima devizni sredstva i }e gi opredeli licata koi }e bidat ovlasteni za raspolagawe so sredstvata na tie smetki.

(3) Sredstvata od smetkite {to se ugasnale }e se prenesat na novite smetki.

 

Firma na dol`nikot

^len 159

Po otvoraweto na ste~ajnata postapka pokraj firmata ili imeto na dol`nikot se dodava oznakata "vo ste~aj" so nazna~uvawe na novite broevi na smetkite preku koi prodol`uva vr{eweto na rabotata na dol`nikot.

 

Pari, hartii od vrednost i predmeti od vrednost

^len 160

(1) Odborot na doveritelite mo`e da go utvrdi liceto (agencijata, bankata i sli~no) i uslovite pod koi }e bidat deponirani ili investirani parite, hartiite od vrednost i drugite predmeti od vrednost (skapocenosti). Ako ne bil osnovan odbor na doveriteli ili ako odborot na doveriteli se u{te ne donel odluka za toa, ste~ajniot sudija mo`e da dade nalozi za licata kaj koi ili preku koi }e se deponiraat ili investiraat parite i navedenite hartii od vrednost ili predmetite od vrednost (skapocenosti), kako i za uslovite pod koi toa }e bide storeno.

(2) Ako bil osnovan odborot na doveritelite, ste~ajniot upravnik }e bide ovlasten da prima pari, hartii od vrednost ili predmeti od vrednost od liceto (agencijata, bankata i sli~no) kaj koe ili preku koe e izvr{eno deponiraweto ili investiraweto, no samo ako potvrdata za priemot na tie uplati, hartii od vrednost ili predmeti ja potpi{al i ovlasteniot ~len na odborot na doveritelite. Nalogot izdaden od strana na ste~ajniot upravnik do navedenoto lice (agencija, banka i sli~no) mora da bide potpi{an i od ~lenot na odborot na doveritelite za da mo`e da proizveduva pravno dejstvo i da bide pravno obvrzuva~ki.

(3) Sobranieto na doveritelite mo`e so svoja odluka i poinaku da gi uredi na~inot i uslovite pod koi }e bidat deponirani ili investirani parite, hartiite od vrednost i drugite predmeti od vrednost (skapocenosti).

 

Zape~atuvawe

^len 161

So cel da gi obezbedi predmetite {to pretstavuvaat del od imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa, ste~ajniot upravnik mo`e da pobara od slu`beno lice od sudot ili od drugo ovlasteno lice da gi zape~ati tie predmeti. Zapisnikot {to go potvrduva i go doka`uva takvoto zape~atuvawe ili otpe~atuvawe, ste~ajniot upravnik go deponira vo ste~ajniot registar. Sudot zapisnikot go stava na uvid na sekoj u~esnik vo postapkata.

 

Popis na imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa

^len 162

(1) Ste~ajniot upravnik }e napravi popis (inventar) na site predmeti i prava {to pretstavuvaat del od imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa. Pri sostavuvaweto na ovoj popis }e prisustvuva i dol`nikot, osven koga negovoto prisustvo ja odol`uva postapkata so {tetni posledici po nea.

(2) Vo popisot }e bide navedena i vrednosta na sekoj predmet ili pravo oddelno. Koga vrednosta zavisi od toa dali pretprijatieto (delovniot potfat) na dol`nikot }e prodol`i da postoi vo predvidliva bliska idnina ili }e bide likvidirano, vo popisot }e bidat navedeni dvete vrednosti, odnosno vrednostite za dvata slu~aja.

(3) Procenata na vrednosta na predmetite mo`e da ja utvrdi ve{to lice.

(4) Na barawe na ste~ajniot upravnik, ste~ajniot sudija mo`e da nalo`i da ne se pravi popis, no vo takov slu~aj ste~ajniot upravnik vo baraweto mora da gi navede osnovite i pri~inite za toa. Ako bil osnovan odbor na doveriteli, ste~ajniot upravnik mo`e da podnese vakvo barawe, samo so prethodna soglasnost na odborot na doveritelite.

 

Spisok na doveritelite

^len 163

(1) Ste~ajniot upravnik }e napravi spisok na site doveriteli na dol`nikot za koi toj doznal preku pregledot na trgovskite knigi i drugite delovni dokumenti na dol`nikot, preku sekakva druga indikacija na dol`nikot, preku faktot {to tie gi istaknale svoite pobaruvawa ili na sekakov drug na~in.

(2) Vo spisokot naveden vo stav 1 od ovoj ~len, ste~ajniot upravnik }e napravi klasifikacija na doveritelite so pravo na odvoeno namiruvawe i na sekoja kategorija na ponisko rangiranite doveriteli vo ste~ajnata postapka vo isplatni redovi. Vo popisot }e bide navedena adresata na sekoj doveritel, kako i osnovot, pri~inite i iznosot na negovoto pobaruvawe. Za doveritelite so pravo na odvoeno namiruvawe posebno }e bide naveden predmetot od koj treba da se namiri razla~niot doveritel, kako i verojatniot iznos na delot od negovoto pobaruvawe {to eventualno nema da bide namiren. Vo ovoj slu~aj soodvetno }e se primenuva ~len 162, stav 2 od ovoj zakon.

(3) Pokraj toa, vo popisot }e bide navedena sekoja situacija {to ovozmo`uva da se izvr{i me|usebno prebivawe (kompenzacija) na pobaruvawata. Ako poradi okolnostite na slu~ajot ili poradi nejzinata priroda, pravoto na sopstvenost na dol`nikot treba da bide otu|eno na ekspeditiven na~in, ste~ajniot upravnik vedna{ }e napravi procena na iznosot na obvrskite povrzani so imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa.

 

Po~eten bilans na ste~ajot

^len 164

(1) Na denot koga e otvorena ste~ajnata postapka, ste~ajniot upravnik }e sostavi redosleden pregled na pravata i predmetite {to pretstavuvaat del od imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa (aktivata) i na obvrskite na dol`nikot (pasivata), i vrz osnova na toj pregled }e sostavi po~eten bilans na ste~ajot. Vo vrska so procenata na vrednosta na predmetite soodvetno }e se primenuva ~len 162 stav 2 od ovoj zakon. Vo vrska so kategorizacijata na obvrskite na dol`nikot soodvetno se primenuva ~len 163 stav 2 od ovoj zakon.

(2) Po sostavuvaweto na pregledot na aktivata i pasivata, na barawe na ste~ajniot upravnik ili na barawe na doveritelot, ste~ajniot sovet mo`e da mu naredi na dol`nikot da dade posebna pismena izjava vo vrska so seopfatnosta, celosnosta i verodostojnosta na taka sostaveniot pregled. Vo ovoj slu~aj na soodveten na~in se primenuvaat odredbite od ~lenovite 108 i 111 na ovoj zakon.

 

Deponirawe kaj registarot na ste~ajniot sud

^len 165

Popisot (inventarot) na imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa, spisokot na doveritelite i po~etniot bilans na ste~ajot }e bidat deponirani vo registarot na ste~ajniot sud i staveni na uvid na strankite najmalku osum dena pred odr`uvaweto na ro~i{teto za podnesuvawe izve{taj.

 

Smetkovodstvo spored zakonski propisi

^len 166

(1) So otvoraweto na ste~ajnata postapka dol`nikot spored zakonski propisi, gi vodi i ~uva trgovskite knigi, smetkite i drugite delovni dokumenti i izve{tai soglasno so zakon. Vo vrska so imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa, vakvite obvrski pretstavuvaat dol`nost na ste~ajniot upravnik.

(2) Novata delovna i smetkovodstvena godina }e zapo~ne na denot koga e otvorena ste~ajnata postapka. Me|utoa, periodot {to izminal pred odr`uvaweto na ro~i{teto za podnesuvawe izve{taj nema da se zeme predvid pri zasmetuvaweto na zakonskite rokovi propi{ani za sostavuvaweto ili objavuvaweto na godi{nite smetki i drugite finansiski izve{tai.

(3) Na nazna~uvaweto revizor na bilansot na sostojbata vo ste~ajnata postapka se primenuvaat soodvetnite zakonski propisi, so toa {to takviot revizor }e bide nazna~en od strana na registarskiot sud, po barawe na ste~ajniot upravnik. Koga za delovnata godina pred otvoraweto na ste~ajnata postapka bil nazna~en revizor, takvoto nazna~uvawe ostanuva polnova`no i po otvoraweto na ste~ajnata postapka.

 

 

Glava vtora

ODLUKA ZA NA^INOT NA RASPOLAGAWE

 

Ro~i{te za podnesuvawe izve{taj

^len 167

(1) Na ro~i{teto za podnesuvawe izve{taj, ste~ajniot upravnik }e podnese izve{taj za ekonomsko - finansiskata sostojba na dol`nikot i za pri~inite za takvata sostojba. Toj }e dade procena na site mo`ni izgledi za natamo{noto odr`uvawe na delovniot potfat (pretprijatieto) na dol`nikot, kako celina ili vo eden del, }e gi navede i obrazlo`i site mo`ni varijanti za sostavuvawe ste~aen plan i }e gi opi{e efektite na sekoe mo`no re{enie vrz mo`nosta za namiruvawe na doveritelite.

(2) Na samoto ro~i{te za podnesuvawe izve{taj, na dol`nikot, na odborot na doveritelite, na pretstavnicite na vrabotenite i na pretstavnicite na Ministerstvoto za stopanstvo i na Ministerstvoto za finansii }e im bide dadena mo`nost da se proiznesat po povod izve{tajot na ste~ajniot upravnik. Ako dol`nikot e trgovec, na ro~i{teto za podnesuvawe izve{taj isto taka mo`e da se dade mo`nost, po povod izve{tajot na ste~ajniot upravnik, da se proiznesat i nadle`nite pretstavnici na profesionalnoto reprezentativno telo na industrijata, trgovijata, zanaet~istvoto, zemjodelstvoto ili na relevantnoto profesionalno zdru`enie, odnosno na nadle`nite pretstavnici na soodvetnite komori vo koi ~lenuva dol`nikot.

 

Odluka za natamo{noto postapuvawe

^len 168

(1) Na ro~i{teto za podnesuvawe izve{taj, sobranieto na doveritelite }e re{i dali delovniot potfat (pretprijatieto) na dol`nikot }e bide zatvoren i likvidiran ili privremeno prodol`en. Sobranieto na doveritelite mo`e da go ovlasti ste~ajniot upravnik da sostavi ste~aen plan i vo negovo ime da gi utvrdi celite i zada~ite na planot. Na podocne`nite svoi sednici, sobranieto na doveritelite mo`e da gi menuva svoite sopstveni odluki.

(2) Sobranieto mo`e da gi odredi na~inot i uslovite za pretvorawe na imotot na dol`nikot vo pari (vpari~uvawe).

 

Merki pred da se donese odlukata

^len 169

(1) Ako ste~ajniot upavnik ima namera da go zatvori i likvidira delovniot potfat (pretprijatieto) na dol`nikot pred odr`uvaweto na ro~i{teto za podnesuvawe izve{taj, za vakvoto zatvorawe toj treba da dobie prethodna dozvola od odborot na doveritelite, ako takov odbor bil osnovan.

(2) Odborot na doveritelite, pred da ja donese svojata odluka, ili, ako takviot odbor ne bil osnovan, ste~ajniot upravnik, pred da go zatvori pretprijatieto, }e go informira dol`nikot za toa. Po barawe na dol`nikot i po soslu{uvaweto na ste~ajniot upravnik, ste~ajniot sovet }e odbie da go zatvori dol`nikoviot deloven potfat (pretprijatie) ako takvoto zatvorawe mo`e da bide odlo`eno do odr`uvaweto na ro~i{teto za podnesuvawe izve{taj, bez bitno namaluvawe na imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa.

 

Raspolagawe so imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa

ili pretvorawe na ste~ajnata masa vo pari (vpari~uvawe)

^len 170

Po odr`uvaweto na ro~i{teto za podnesuvawe izve{taj, ste~ajniot upravnik vedna{ }e gi likvidira, odnosno }e gi pretvori vo pari predmetite i drugite imotni prava {to pretstavuvaat del od imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa, osven ako takvoto raspolagawe bi bilo sprotivno na bilo koja odluka donesena od strana na sobranieto na doveritelite.

 

 

Pravni dejstvija od posebno zna~ewe

^len 171

(1) Ste~ajniot upravnik e dol`en da pribavi dozvola od odborot na doveritelite za pravni dejstvija od posebno zna~ewe za ste~ajnata postapka. Koga odborot na doveritelite voop{to ne bil osnovan, navedenata prethodna soglasnost za prezemaweto na pravni dejstvija od posebno zna~ewe ste~ajniot upravnik mora da ja dobie od sobranieto na doveritelite.

(2) Prethodnata dozvola navedena vo stav 1 od ovoj ~len osobeno }e bide potrebna ako:

1) takvoto pravno dejstvie vsu{nost pretstavuva predlog za proda`ba na pretprijatieto; na del od pretprijatieto; na site postojni zalihi; na del od nedvi`nostite {to treba da se prodadat na dol`nikovite udeli i akcii vo drugi pretprijatija, ako takvite udeli i akcii se naso~eni kon potrajno povrzuvawe so toa drugo pretprijatie; ili ovlastuvawe da se primaat periodi~ni prihodi;

2) takvoto pravno dejstvie vsu{nost pretstavuva predlog da se sklu~i dogovor za zaem {to bi pretstavuval bitno opteretuvawe na imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa i

3) takvoto pravno dejstvie vsu{nost pretstavuva predlog za podnesuvawe tu`ba ili vme{uvawe vo sudska postapka, koga se raboti za golema vrednost na sporot; ili predlog za nepodnesuvawe takva tu`ba; stapuvawe vo pregovori za vonsudsko re{avawe na sporot ili poramnuvawe ili predlog da se odbie takvata tu`ba.

 

Privremena zabrana za prezemawe pravni dejstvija

^len 172

Vo site slu~ai navedeni vo ~len 171 od ovoj zakon, ako toa e mo`no bez da se odlo`uva ste~ajnata postapka, na {teta na postapkata, ste~ajniot upravnik }e go izvesti dol`nikot za svojata namera da prezeme opredeleno pravno dejstvie, pred odborot na doveritelite ili sobranieto na doveritelite da donese odluka za toa. Ako sobranieto na doveritelite ne dalo prethodna soglasnost, na barawe na dol`nikot ili na barawe na mnozinstvoto doveriteli soglasno so ~len 41 stav 1 to~ka 3 od ovoj zakon po soslu{uvaweto na ste~ajniot upravnik, ste~ajniot sovet mo`e privremeno da go zabrani prezemaweto na predlo`enoto pravno dejstvie i da go svika sobranieto na doveritelite za da donese odluka vo vrska so prezemaweto na predlo`enoto pravno dejstvie.

 

Proda`ba na celoto ili na del na pretprijatieto na

lica so posebni interesi

^len 173

(1) Pretprijatieto ili del od pretprijatieto na dol`nikot mo`at da se prodadat samo so prethodna dozvola na sobranieto na doveritelite ako kupuva~ot ili liceto koe poseduva najmalku edna pettina od kapitalot na kupuva~ot:

1) im pripa|a na bliski lica na dol`nikot soglasno so ~len 148 od ovoj zakon i

2) ako e doveritel so pravo na odvoeno namiruvawe ili doveritel vo ste~ajnata postapka so povisoko rangirani pobaruvawa, za ~ii prava na odvoeno namiruvawe ili pobaruvawa ste~ajniot sovet procenil deka dostigaat vkupno edna pettina od iznosot na site prava na odvoeno namiruvawe ili edna pettina od vkupniot iznos na pobaruvawata na site doveriteli vo ste~ajnata postapka so povisoko rangirani pobaruvawa.

(2) Vo smisla na stav 1 od ovoj ~len isto taka }e se smeta deka liceto poseduva udeli ili akcii na kupuva~ot, ako pretprijatieto kontrolirano od strana na toa lice ili od strana na treto lice, poseduva udeli ili akcii na kupuva~ot za smetka na liceto ili za smetka na od nego kontroliranoto pretprijatie.

 

 

Proda`ba na celoto ili na del od pretprijatieto

pod negovata vrednost

^len 174

 

(1) Po barawe na dol`nikot ili po barawe na mnozinstvoto doveriteli od ~len 41 stav 1 to~ka 3 na ovoj zakon i po soslu{uvaweto na ste~ajniot upravnik, ste~ajniot sovet mo`e da odlu~i da se pobara prethodna dozvola od sobranieto na doveritelite za predlo`enata proda`ba na celoto dol`nikovo pretprijatie ili na nekoj negov del, pod negovata vrednost ako predlaga~ot {to go podnel baraweto go uveri sovetot deka proda`bata na nekoj drug kupuva~ bi bila mnogu popolezna za imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa.

(2) Ako predlaga~ot {to go podnel baraweto napravil tro{oci vo vrska so toa barawe, toj ima pravo na nadomest na tie tro{oci od ste~ajnata masa, vedna{ {tom sudot }e donese re{enie soglasno so stav 1 od ovoj ~len.

 

 

Polnova`nost na prezemenite pravni dejstvija

 

^len 175

(1) Povredata na odredbite od ~lenovite 171 do 174 na ovoj zakon ne vlijae vrz polnova`nosta na pravnite dejstvija prezemeni od strana na ste~ajniot upravnik.

(2) Pravnite dejstvija {to gi prezel ste~ajniot upravnik vo ime na ste~ajniot dol`nik mo`at da se pobivaat spored op{tite pravila za pobivawe na pravni dejstvija, odnosno pravni raboti von ste~aj.

 

 

 

 

Glava treta

VPARI^UVAWE NA PREDMETI VRZ KOI E STEKNATO PRAVO NA ODVOENO NAMIRUVAWE

Raspolagawe so nedvi`nosti

^len 176

(1) Ste~ajniot upravnik mo`e da predlo`i kaj sudot javna proda`ba na nedvi`nosta {to pretstavuva del od imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa, duri i koga vrz taa nedvi`nost e steknato pravo na odvoeno namiruvawe. Na proda`bata soodvetno }e se primenat odredbite od Zakonot za izvr{nata postapka so koj se regulira izvr{uvaweto vrz nedvi`nosti, osven odredbite za predlogot na dol`nikot, izvr{uvawe da se opredeli so drugi sredstva ili vrz druga nedvi`nost, pribele{ka za izvr{uvawe, pristapuvawe kon izvr{uvawe, li~ni slu`benosti i stvarni tovari zapi{ani vo javna kniga {to ne se gasnat so proda`ba na nedvi`nosta, izzemawe od izvr{uvawe, zapirawe na izvr{uvawe po predlog i pravo na dol`nikot vrz prodaden stan.

(2) Vo re{enieto za proda`ba na nedvi`nosti sudot }e nazna~i deka nedvi`nosta se prodava vo ste~ajna postapka. Vo javnite knigi }e se izvr{i pribele{ka na re{enieto za proda`ba na nedvi`nostite.

(3) Ako doveritelot so pravo na odvoeno namiruvawe povel postapka za izvr{uvawe na nedvi`nost za prisilno namiruvawe na svoeto pobaruvawe pred ste~ajniot upravnik da predlo`i nejzina proda`ba spored odredbata od stav 1 na ovoj ~len, nedvi`nosta }e se prodade vo izvr{nata postapka {to ja pokrenal doveritelot so pravo na odvoeno namiruvawe.

(4) Odredbite od stavovite 1, 2 i 3 na ovoj ~len soodvetno se primenuvaat na proda`bata na brodovi, brodovi vo izgradba i vozduhoplovi.

 

Raspolagawe so podvi`ni predmeti

^len 177

(1) Ste~ajniot upravnik, bez ograni~uvawa, mo`e da raspolaga so podvi`nite predmeti vrz koi e steknato pravo na odvoeno namiruvawe, ako soodvetniot podvi`en predmet se nao|a vo negovo vladenie.

(2) Ste~ajniot upravnik mo`e da gi naplatuva ili na drug na~in da raspolaga so pobaruvawata {to dol`nikot gi otstapil so cel da dade obezbeduvawe.

 

Izvestuvawe na doveritelot

^len 178

(1) Koga soglasno so ~len 177 stav 1 od ovoj zakon ste~ajniot upravnik e ovlasten da raspolaga so podvi`nite predmeti, po barawe na razla~niot doveritel, toj }e go izvesti za sostojbata vo koja se nao|a soodvetniot podvi`en predmet vrz koj postoi pravoto na odvoeno namiruvawe. Namesto izvestuvawe, ste~ajniot upravnik mo`e da mu dozvoli na razla~niot doveritel samiot da izvr{i pregled na predmetot.

(2) Koga soglasno so ~len 177 stav 2 od ovoj zakon ste~ajniot upravnik e ovlasten da prima uplati i na drug na~in da raspolaga so dol`nikovite pobaruvawa, po barawe na razla~niot doveritel, toj }e go izvesti za soodvetnoto pobaruvawe. Namesto izvestuvawe, ste~ajniot upravnik mo`e da mu dozvoli na doveritelot samiot da izvr{i pregled na trgovskite knigi i drugite delovni dokumenti na dol`nikot.

 

Izvestuvawe za predlo`enata proda`ba

^len 179

(1) Pred da izvr{i proda`ba na predmetot naveden vo ~len 177 od ovoj zakon na nekoe treto lice, ste~ajniot upravnik }e go izvesti doveritelot so pravo na odvoeno namiruvawe za na~inot na koj toj planira da ja izvr{i taa proda`ba. Ste~ajniot upravnik }e mu dade mo`nost na razla~niot doveritel, toj samiot, vo rok od osum dena, da predlo`i nekoj drug, za nego popovolen na~in za proda`ba na predmetot.

(2) Koga doveritelot vo rok od osum dena pred proda`bata, go dostavil baranoto izvestuvawe so koe toj predlaga nekoj drug za nego popovolen na~in za proda`ba, ste~ajniot upravnik }e ja iskoristi taa popovolna mo`nost ili }e go namiri doveritelot kako da ja iskoristil taa popovolna mo`nost za proda`ba na predmetot.

(3) Taa druga, popovolna mo`nost za raspolagawe, isto taka mo`e da se sostoi vo predavawe na predmetot na samiot doveritel. Kako popovolen na~in za proda`ba isto taka }e se tretira i predlogot so koj se za{teduva na tro{ocite vo vrska so proda`bata.

 

Za{tita na doveritelot od odolgovlekuvawe so proda`bata

^len 180

Ako ste~ajniot upravnik ne raspolagal so predmetot naveden vo ~len 177 od ovoj zakon, od ste~ajnata masa na doveritelot }e mu bide isplatena kamata zasmetana od denot na koj bilo odr`ano ro~i{teto za podnesuvawe izve{taj. Koga vrz osnova na ~len 51 od ovoj zakon, ste~ajniot sud donel re{enie so koe na soodvetniot doveritel do otvoraweto na ste~ajnata postapka mu zabranil da raspolaga so predmetot, na takviot doveritel }e mu bide isplatena kamata najdocna do istekot na 90 dena po donesuvaweto na re{enieto za otvorawe ste~ajna postapka. Odredbite od ovoj ~len nema da se primenuvaat koga, so ogled na iznosot na pobaruvaweto na razla~niot doveritel, vrednosta na samiot predmet vrz koj postoi razla~noto pravo i eventualnite drugi prava {to go teretat toj predmet, prihodite {to bi bile ostvareni so proda`bata na predmetot verojatno nema da bidat dovolni za namiruvawe na razla~niot doveritel.

 

Raspredelba na prihodite

^len 181

(1) Po raspolagaweto na ste~ajniot upravnik so podvi`niot predmet ili so pobaruvaweto navedeni vo ~len 177 od ovoj zakon, tro{ocite za opredeluvaweto i za raspolagaweto so predmetot }e bidat namireni od ste~ajnata masa, odnapred i so koristewe na prihodite ostvareni so raspolagaweto. Po namiruvaweto na tie tro{oci, preostanatiot iznos bez odlagawe }e bide upotreben za namiruvawe na doveritelot so pravo na odvoeno namiruvawe.

(2) Ako predmetot naveden vo ~len 179 stav 3 od ovoj zakon ste~ajniot upravnik go prenel na doveritelot so cel toj da raspolaga so nego, doveritelot }e bide obvrzan vo ste~ajnata masa, odnapred, koristej}i gi prihodite ostvareni so raspolagaweto, da gi uplati iznosite so koi }e bidat namireni tro{ocite za utvrduvawe na pobaruvaweto i za pla}aweto na danokot na promet od ~len 182 stav 3 na ovoj zakon.

 

Zasmetuvawe na tro{ocite

^len 182

(1) Pod "tro{oci za opredeluvawe na predmetot" se podrazbiraat tro{ocite za realnata identifikacija na predmetot i tro{ocite za utvrduvaweto na pravata {to go teretat toj predmet. Ovie tro{oci }e bidat utvrdeni pau{alno, vo iznos od pet otsto od prihodite ostvareni so proda`bata ili so drugiot na~in na raspolagawe so predmetot.

(2) Tro{ocite za raspolagaweto so predmetot }e bidat utvrdeni pau{alno, vo iznos od pet otsto od ostvarenite prihodi. Koga realno napravenite nu`ni tro{oci za raspolagaweto so predmetot bile mnogu pomali ili mnogu pogolemi od pau{alno utvrdeniot iznos, toga{ tie nu`no napraveni tro{oci }e se zemat kako osnova.

(3) Koga raspolagaweto so predmetot podle`i na danok na promet i koga toj danok pa|a na tovar na ste~ajnata masa, na pau{alno utvrdeniot iznos ili na iznosot na realno napravenite nu`ni tro{oci }e im se dodade i iznosot potreben za naplata na danokot na promet.

 

Druga upotreba na podvi`nite predmeti

^len 183

(1) Ste~ajniot upravnik podvi`niot predmet so koj toj e ovlasten da raspolaga, mo`e da go koristi za i vo vrska so imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa, ako doveritelot bide soodvetno obe{teten poradi zagubata vo vrednosta na toj predmet predizvikana so takvata negova upotreba. Obe{tetuvaweto se vr{i so tekovni isplati na doveritelot, po~nuvaj}i od otvoraweto na ste~ajnata postapka. Ovaa obvrska za obe{tetuvawe }e postoi samo do onoj stepen do koj zagubata vo vrednosta predizvikana od takvata upotreba na predmetot go zagrozuva obezbeduvaweto na doveritelot so pravo na odvoeno namiruvawe.

(2) Ste~ajniot upravnik e ovlasten da go prerabotuva, spojuva i transformira predmetot od stav 1 na ovoj ~len so drugi predmeti se dodeka taa promena na uslovite i sostojbata na predmetot ne go zagrozuva obezbeduvaweto na doveritelot so pravo na odvoeno namiruvawe. Ako pravoto na doveritelot se prenese na nekoj drug predmet, doveritelot }e go prenese takvoto novo obezbeduvawe na ste~ajniot upravnik do stepenot do koj vrednosta na toa novo obezbeduvawe ja nadminuva vrednosta na prethodnoto obezbeduvawe.

 

Raspolagawe na doveritelot

^len 184

(1) Ako ste~ajniot upravnik ne e ovlasten da raspolaga so podvi`niot predmet ili so pobaruvaweto vrz koi postoi pravoto na odvoeno namiruvawe, pravoto da raspolaga so takviot predmet ili pobaruvawe mu pripa|a na razla~niot doveritel.

(2) Na barawe na ste~ajniot upravnik i po soslu{uvaweto na doveritelot, ste~ajniot sovet }e utvrdi rok vo koj doveritelot mora da raspolaga so predmetot. Po istekot na toj rok, ste~ajniot upravnik }e bide ovlasten da raspolaga so toj predmet ili pobaruvawe.

 

 

Del petti

NAMIRUVAWE NA DOVERITELITE VO STE^AJNATA POSTAPKA

 

Glava prva

UTVRDUVAWE NA POBARUVAWATA

Prijavuvawe na pobaruvawata

^len 185

(1) Doveritelite vo ste~ajnata postapka svoite pobaruvawa gi prijavuvaat pismeno na ste~ajniot upravnik. Prijavata mora da bide pridru`ena so primeroci od dokumentite {to go doka`uvaat pobaruvaweto.

(2) Vo prijavata se nazna~uva pravnata osnova, iznosot na pobaruvaweto, firmata, odnosno imeto na doveritelot, sedi{teto, brojot na `iro smetkata i druga smetka ako takva ima.

(3) Ako se prijavuvaat pobaruvawa za koi se vodi parnica ili druga postapka, vo prijavata treba da se navede sudot ili drugiot organ pred koj se vodi parnicata so ozna~uvawe na brojot na spisot.

(4) Doveritelite koi imaat pravo na odvoeno namiruvawe vo prijavata go ozna~uvaat delot na imotot na dol`nikot na koj nivnoto pravo se odnesuva, kako i iznosot do koj nivnoto pobaruvawe nema da bide pokrieno so odvoenoto namiruvawe.

(5) Ponisko rangiranite doveriteli }e gi prijavat svoite pobaruvawa pismeno samo ako ste~ajniot sovet izri~no pobara tie da go storat toa. Po prijavuvaweto na svoite pobaruvawa }e im se uka`e na nivniot ponisko rangiran status i to~no }e bide utvrden poniskiot rang na doveritelot.

 

 

Tabela ({ema) na prijaveni pobaruvawa

^len 186

Site prijaveni pobaruvawa ste~ajniot upravnik }e gi registrira vo posebna tabela ({ema) so naveduvawe na elementite sodr`ani vo prijavata na pobaruvawata. Ovaa tabela ({ema), zaedno so pridru`nite dokumenti i prilo`enite ispravi i dokazi }e bide deponirana kaj registarot na ste~ajniot sud za uvid na zainteresiranite u~esnici vo prvata tretina od periodot {to po~nuva vo momentot koga istekol rokot za prijavuvawe na pobaruvawata, a zavr{uva na denot odreden za odr`uvawe na ispitnoto ro~i{te (ro~i{te za ispituvawe i utvrduvawe na pobaruvawata).

 

Postapka za ispitnoto ro~i{te

^len 187

(1) Za vreme na ro~i{teto za ispituvawe i utvrduvawe na pobaruvawata (ispitnoto ili verifikacionoto ro~i{te) }e bide utvrden (verificiran) iznosot i rangot na sekoe prijaveno pobaruvawe oddelno.

(2) Ste~ajniot upravnik e dol`en izri~no da se izjasni dali go priznava ili osporuva sekoe prijaveno pobaruvawe.

(3) Pobaruvawata {to bile osporeni od strana na ste~ajniot upravnik, dol`nikot ili ste~ajniot doveritel, }e se razgleduvaat poedine~no.

 

Podocne`ni prijavi na pobaruvawa

^len 188

(1) Na ispitno (verifikaciono) ro~i{te }e se ispituvaat i utvrduvaat i pobaruvawata {to bile prijaveni po istekot na rokot opredelen za prijavuvawe na pobaruvawata. Me|utoa, ako ste~ajniot upravnik ili doveritelot vo ste~ajnata postapka prigovorile na ispituvaweto i utvrduvaweto na tie pobaruvawa ili ako pobaruvaweto e prijaveno po zavr{uvaweto na ispitnoto (verifikacionoto) ro~i{te, ste~ajniot sovet ili }e svika posebno dopolnitelno ispitno (verifikaciono) ro~i{te ili }e naredi ispituvaweto i utvrduvaweto (verifikacijata) na pobaruvawata da se izvr{i vo pismena postapka, no vo dvata slu~ai tro{ocite }e gi snosi liceto koe zadocnilo so prijavuvaweto na svoeto pobaruvawe. Odredbite od ovoj stav soodvetno se primenuvaat i na podocne`nite izmeni na prijavenite pobaruvawa.

(2) Ako ste~ajniot sovet pobaral od ponisko rangiranite doveriteli da gi prijavat pobaruvawata za koi se vodi parnica ili druga postapka i ako periodot me|u denot na koj istekuva rokot opredelen za prijavuvaweto na ovie pobaruvawa i denot opredelen za odr`uvawe na ispitnoto (verifikacionoto) ro~i{te e pomal od osum dena, ste~ajniot sovet ili }e svika posebno dopolnitelno ispitno (verifikaciono) ro~i{te ili }e naredi verifikacija vo pismena forma. Tro{ocite za ovie dopolnitelni postapki }e bidat namireni od imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa.

(3) Datumot opredelen za odr`uvawe na posebnoto dopolnitelno ispitno (verifikaciono) ro~i{te }e bide objaven soglasno so ~len 9 od ovoj zakon. Ste~ajnite doveriteli {to gi prijavile svoite pobaruvawa, ste~ajniot upravnik i dol`nikot za odr`uvaweto na toa ro~i{te }e bidat izvesteni i li~no, so posebni pokani.

 

 

 

Preduslovi i pravno dejstvo na

utvrduvaweto na pobaruvawata

^len 189

(1) Pobaruvaweto }e se smeta za utvrdeno ako na ispitnoto (verifikacionoto) ro~i{te ili vo pismena forma toa pobaruvawe ne bilo osporeno nitu od strana na ste~ajniot upravnik, nitu od strana na ste~aen doveritel. Osporenite pobaruvawa }e se smetaat za utvrdeni ako bil odbien prigovorot ili osporuvaweto na strankata. Koga pobaruvaweto e osporeno od strana na dol`nikot, takvoto osporuvawe ne go zapira utvrduvaweto na toa pobaruvawe.

(2) Za sekoe prijaveno pobaruvawe, vo tabelata ({emata) na prijaveni pobaruvawa, ste~ajniot sudija }e go registrira stepenot do koj bil utvrden iznosot i rangot na toa pobaruvawe, faktot deka pobaruvaweto bilo osporuvano i podatoci za liceto koe go osporuvalo negovoto utvrduvawe. Vo tabelata isto taka }e se registrira faktot deka soodvetnoto pobaruvawe bilo osporuvano od strana na dol`nikot. Utvrdenoto pobaruvawe }e bide zabele`ano (inkorporirano) na menica ili na koj bilo drug dol`ni~ki instrument {to ste~ajniot sudija }e mu go predade na doveritelot ~ie pobaruvawe bilo utvrdeno.

(3) Vrz osnova na tabelata ({emata) od stav 2 na ovoj ~len ste~ajniot sovet donesuva re{enie so koe odlu~uva za toa vo koj iznos i vo koj isplaten red se utvrdeni, odnosno osporeni odredeni pobaruvawa. So toa re{enie ste~ajniot sovet odlu~uva i za upatuvawe na parni~na ili druga postapka za utvrduvawe ili osporuvawe na pobaruvawe.

(4) Re{enieto od stav 3 na ovoj ~len se objavuva na oglasnata tabla na sudot i se dostavuva, po pravilo vo forma na izvadok, na sekoj doveritel ~ie pobaruvawe e osporeno, odnosno koj e upaten na parnica ili druga postapka. Toa re{enie sekoj doveritel mo`e da go pobiva so posebna `alba vo delot {to se odnesuva do negovoto prijaveno pobaruvawe, odnosno pobaruvawe {to go osporil.

(5) Re{enieto od stav 4 na ovoj ~len mu se dostavuva i na ste~ajniot upravnik koj mo`e da go pobiva so posebna `alba.

(6) Na podocne{no ispitno (verifikaciono) ro~i{te ne mo`at da se osporuvaat pobaruvawata {to se utvrdeni vo prethodnite ispitni (verifikacioni) ro~i{ta.

 

Osporeni pobaruvawa

^len 190

(1) Ako pobaruvaweto bilo osporeno od strana na ste~ajniot upravnik ili od strana na ste~aen doveritel, doveritelot ~ie pobaruvawe bilo osporeno treba da povede postapka pred sud poradi utvrduvawe na osporenoto pobaruvawe protiv strankata koja go osporuvala vo rok od 30 dena od koga pobaruvaweto bilo osporeno.

(2) Ako osporenoto pobaruvawe se temeli na izvr{na isprava ili na kone~na presuda, postapkata za utvrduvawe na osporenoto pobaruvawe treba da ja povede strankata {to go osporuvala toa pobaruvawe.

(3) Na doveritelot ~ie pobaruvawe bilo osporeno, ste~ajniot sovet }e mu izdade zaveren izvod od tabelata ({emata) na prijavenite pobaruvawa. Vo slu~aite navedeni vo stav 2 od ovoj ~len, ste~ajniot sovet isto taka }e i izdade zaveren izvod od navedenata tabela na strankata {to go osporuvala pobaruvaweto. Doveritelite ~ii pobaruvawa bile utvrdeni nema da se izvestuvaat za toa, na {to }e im bide uka`ano pred odr`uvaweto na ispitnoto (verifikacionoto) ro~i{te.

(4) Ako lice koe e upateno da povede parnica ne ja povede vo rokot {to mu e opredelen so re{enieto na sudot za upatuvawe na parnica }e se smeta deka se otka`alo od pravoto na vodewe na parnica.

 

Nadle`nost za utvrduvawe na pobaruvawata

^len 191

(1) Sudot na ~ie podra~je se vodi ste~ajnata postapka ili na ~ie podra~je se o~ekuva taa da bide otvorena e isklu~itelno nadle`en za re{avawe po tu`bite za utvrduvawe na osporenite pobaruvawa.

(2) Ako na denot na otvoraweto na ste~ajnata postapka ve}e se vodi parni~na postapka vo vrska so toa pobaruvawe, utvrduvaweto na pobaruvaweto }e bide inicirano od strana na vme{uva~ot vo taa postapka.

 

Obem na utvrduvawe

^len 192

Utvrduvaweto na pravnata osnova, iznosot i rangot na pobaruvaweto mo`e da se pobara samo do stepenot {to bil naveden pri prijavuvaweto na toa pobaruvawe ili samo do stepenot {to bil naveden na ispitnoto (verifikacionoto) ro~i{te.

 

Vrednost na predmetot na sporot

^len 193

Koga e podnesena tu`ba za utvrduvawe na pobaruvaweto ~ija pravna osnova bila osporena od strana na ste~ajniot upravnik ili od strana na doveritel vo ste~ajnata postapka, vrednosta na predmetot na sporot nema da se utvrduva spored iznosot na pobaruvaweto, tuku taa }e zavisi od verojatniot iznos {to }e se dobie za toa pobaruvawe kako rezultat na raspredelbata na ste~ajnata masa.

 

Pravno dejstvo na presudata za utvrduvawe

^len 194

(1) Pravosilnata presuda so koja se utvrduva pobaruvaweto ili so koja se potvrduva osporuvaweto ima dejstvo sprema ste~ajniot upravnik i sprema site ste~ajni doveriteli.

(2) Strankata vo ~ija polza bila donesena presudata }e pobara izmena na iznosite vo tabelata ({emata) na prijaveni pobaruvawa kaj ste~ajniot sovet.

(3) Ako tu`bata bila podnesena samo od strana na individualni doveriteli, no ne i od strana na ste~ajniot upravnik, ovie doveriteli mo`at da baraat nadomestuvawe na tro{ocite od ste~ajnata masa, do stepenot do koj ste~ajnata masa imala polza od donesenata sudska presuda.

 

Tu`ba za utvrduvawe na pobaruvawe osporeno

od strana na dol`nikot

^len 195

Ako na ispitnoto (verifikacionoto) ro~i{te ili vo pismenata postapka (~len 188) dol`nikot osporuva nekoe pobaruvawe, doveritelot mo`e da podnese tu`ba za utvrduvawe na osporenoto pobaruvawe protiv dol`nikot. Ako na denot na otvoraweto na ste~ajnata postapka ve}e se vodi parni~na postapka vo vrska so toa pobaruvawe, doveritelot mo`e da ja prodol`i taa postapka protiv dol`nikot.

 

Posebna nadle`nost

^len 196

Koga tu`bata za utvrduvawe na pobaruvaweto ne mo`e da bide podnesena spored odredbite {to ja reguliraat redovnata parni~na postapka, za utvrduvawe na pobaruvaweto }e bide povedena upravna ili druga postapka pred nadle`niot organ. Vo ovoj slu~aj soodvetno se primenuvaat ~lenovite 191 stav 2, 192, 194 i 195 od ovoj zakon.

 

Vra}awe vo porane{na sostojba

^len 197

(1) Ako dol`nikot ne prisustvuval na ispitnoto (verifikacionoto) ro~i{te, na negovo barawe ste~ajniot sud }e mu dozvoli vra}awe vo porane{na sostojba. Na vra}aweto vo porane{na sostojba soodvetno se primenuvaat odredbite od Zakonot za parni~nata postapka.

(2) Na doveritelot ~ie pobaruvawe dopolnitelno bilo osporeno }e mu bide dostaveno i re{enieto so koe sudot dozvolil vra}awe vo porane{na sostojba. Ako sudot dozvolil vra}awe vo porane{na sostojba, vakvoto dopolnitelno izjaveno osporuvawe }e se smeta kako osporuvawe na pobaruvaweto izjaveno vo tekot na ispitnoto (verifikacionoto) ro~i{te.

 

 

Glava vtora

RASPREDELBA

Namiruvawe na ste~ajnite doveriteli

^len 198

(1) Ste~ajnite doveriteli mo`at da se namiruvaat duri po odr`uvaweto na glavnoto ispitno (verifikaciono) ro~i{te.

(2) Sredstvata mo`at da se raspredeluvaat me|u doveritelite vo ste~ajnata postapka vedna{ {tom vo ste~ajnata masa }e bidat pribrani dovolni pari~ni sredstva. Ponisko rangiranite ste~ajni doveriteli nema da se zemat predvid kaj ovaa avansna raspredelba.

(3) Raspredelbata ja vr{i ste~ajniot upravnik. Pred sekoja raspredelba toj mora da dobie prethodna dozvola od odborot na doveritelite, ako takov odbor bil osnovan. Ako takov odbor ne bil osnovan soglasnosta ja dava sobranieto na doveritelite.

 

Plan za raspredelba

^len 199

Pred raspredelbata na sredstvata, ste~ajniot upravnik }e sostavi plan za raspredelbata. Planot za raspredelbata sodr`i spisok na pobaruvawata {to }e se zemat predvid pri raspredelbata. Ovoj plan }e bide deponiran vo registarot na sudot za uvid na strankite. Ste~ajniot upravnik }e go objavi vkupniot iznos na pobaruvawata i iznosot na pari~nite sredstva dostapen za raspredelba od ste~ajnata masa.

 

Razgleduvawe na osporenite pobaruvawa

^len 200

(1) Doveritelot ~ie pobaruvawe ne bilo utvrdeno i ~ie pobaruvawe ne se zasnova vrz izvr{na isprava ili pravosilna presuda, najdocna vo rok od 15 dena od objavuvaweto navedeno vo ~len 199 od ovoj zakon, na ste~ajniot upravnik }e mu podnese dokaz deka podnel tu`ba za utvrduvawe na pobaruvaweto i za koj iznos, ili deka se vme{al vo postapkata {to ve}e se vodi vo vrska so toa pobaruvawe.

(2) Ako dokazot bil obezbeden navremeno, od ste~ajnata masa }e se izdvoi srazmeren del na sredstva za namiruvawe na soodvetnoto pobaruvawe. Vaka izdvoeniot del nema da se raspredeluva i toj }e bide zadr`an dodeka ne bide donesena pravosilna odluka vo vrska so osporenoto pobaruvawe.

(3) Ako dokazot ne bil navremeno obezbeden, pobaruvaweto nema da se zeme predvid pri raspredelbata.

 

 

Namiruvawe na doveritelite so

pravo na odvoeno namiruvawe

^len 201

(1) Doveritelot so pravo na odvoeno namiruvawe, najdocna vo rokot utvrden vo ~len 200 stav 1 od ovoj zakon, }e mu podnese dokazi na ste~ajniot upravnik deka se otka`al od pravoto na odvoeno namiruvawe i za koj iznos ili deka negovoto pobaruvawe ne bilo namireno vo celost so takvoto odvoeno namiruvawe. Ako navedenite dokazi ne bidat obezbedeni navremeno, pobaruvaweto na toj doveritel nema da bide zemeno predvid pri raspredelbata.

(2) ]e se smeta deka doveritelot ja izvr{il svojata obvrska spored stav 1 od ovoj ~len, ako toj, so cel da u~estvuva vo avansnata raspredelba, najdocna vo utvrdeniot rok mu podnese dokazi na ste~ajniot upravnik deka prezel opredeleni dejstvija vo vrska so raspolagaweto so predmetot vrz koj postoi pravoto na odvoeno namiruvawe i }e go izvesti za iznosot (delot) od negovoto pobaruvawe {to najverojatno nema da bide namiren. Vo takov slu~aj, pri raspredelbata }e bide izdvoen i zadr`an iznosot potreben za namiruvawe na negovoto pobaruvawe. Ako pri kone~nata raspredelba se u{te ne se ispolneti uslovite navedeni vo stav 1 od ovoj ~len, zadr`aniot del slobodno mo`e da bide prenesen vo sredstvata nameneti za kone~nata raspredelba.

(3) Stavovite 1 i 2 od ovoj ~len nema da se primenuvaat ako samo ste~ajniot upravnik e ovlasten da raspolaga so predmetot vrz koj postoi pravoto za odvoeno namiruvawe. Vo slu~aj na avansna raspredelba, ako ste~ajniot upravnik se u{te ne raspolagal so predmetot, toj }e go proceni delot od pobaruvaweto na doveritelot {to nema da bide namiren so odvoenoto namiruvawe i }e izdvoi i zadr`i odreden iznos (del) so koj se namiruva takvoto pobaruvawe.

 

Namiruvawe na pobaruvawata {to

podle`at na odlo`en uslov

^len 202

(1) Pri avansnata raspredelba }e bide zemen predvid celiot iznos na pobaruvaweto vrzano za odlo`en uslov. Pri taa raspredelba od sredstvata nameneti za raspredelba }e se izdvoi i }e se zadr`i delot potreben za namiruvawe na toa pobaruvawe.

(2) Pri kone~nata raspredelba nema da se zemat predvid pobaruvawata vrzani za odlo`en uslov ako mo`nosta za nastapuvaweto na toj uslov e tolku oddale~ena i neverojatna {to toa pobaruvawe na denot na raspredelbata e bezvredno. Vo takov slu~aj, delot {to spored stav 1 od ovoj ~len bil izdvoen i zadr`an za namiruvaweto na toa pobaruvawe slobodno mo`e da se prenese vo sredstvata nameneti za kone~nata raspredelba.

(3) Pobaruvawata vrzani za raskinliv uslov se zemaat predvid pri raspredelbata ako doveritelot dade sredstva za obezbeduvawe deka koga }e nastapi toj uslov }e go vrati ona {to go primil od ste~ajnata masa.

 

Dopolnitelno namiruvawe

^len 203

Na doveritelite koi ne bile zemeni predvid pri avansnata raspredelba, a koi gi ispolnuvaat uslovite navedeni vo ~lenovite 200 i 201 od ovoj zakon, pri slednata dopolnitelna raspredelba }e im bide avansiran iznos od ostatokot na ste~ajnata masa, na na~in {to niv }e gi stavi na isto ramni{te so drugite ve}e avansirani doveriteli. Duri potoa }e mo`e da se pristapi kon namiruvawe na drugite doveriteli.

Izmeni na planot za raspredelba

^len 204

Vo utvrdeniot plan za raspredelba ste~ajniot upravnik }e izvr{i izmeni i dopolnuvawa soglasno so ~lenovite 200 do 203 od ovoj zakon vo rok od tri dena po istekot na rokot naveden vo ~len 200 stav 1 od ovoj zakon.

 

Prigovori na planot za raspredelba

^len 205

(1) Vo slu~aj na avansna raspredelba, doveritelot mo`e vo rok od osum dena po istekot na rokot naveden vo ~len 200 stav 1 od ovoj zakon, do ste~ajniot sovet da podnese prigovor na planot za raspredelba.

(2) Sudskoto re{enie so koe se odbiva prigovorot }e bide dostaveno do doveritelot i do ste~ajniot upravnik. Protiv re{enieto na sudot so koe se odbiva prigovorot, doveritelot mo`e da izjavi `alba vo rok od osum dena.

(3) Sudskoto re{enie so koe se nalo`uva korekcija (izmena ili dopolnuvawe) na planot za raspredelba }e bide dostaveno do doveritelot i do ste~ajniot upravnik i deponirano vo registarot na sudot za uvid na strankite. Ste~ajniot upravnik i ste~ajnite doveriteli, vo rok od osum dena, mo`at da izjavat `alba protiv re{enieto na sudot so koe bil prifaten prigovorot i nalo`ena korekcijata. Rokot za izjavuvawe na ovaa `alba zapo~nuva da te~e od denot na deponiraweto na re{enieto vo sudskiot registar.

(4) Kon avansna raspredelba mo`e da se pristapi otkako re{enieto od stav 3 na ovoj ~len }e stane pravosilno.

 

Utvrduvawe na delot namenet za isplata

^len 206

(1) Po predlog na ste~ajniot upravnik, odborot na doveritelite }e go utvrdi delot (kvotata i iznosot) namenet za isplatuvawe na pobaruvawata {to }e se namiruvaat vo slu~aj na avansna raspredelba. Ako ne bil osnovan odbor na doveritelite, toj del }e go utvrdi ste~ajniot upravnik.

(2) Za taka utvrdeniot del namenet za isplatuvawe na pobaruvawata, ste~ajniot upravnik }e gi izvesti onie doveriteli {to bile zemeni predvid.

 

Kone~na raspredelba na sredstvata

^len 207

(1) Kone~nata raspredelba na sredstvata }e bide izvr{ena vedna{ po vpari~uvaweto (likvidacijata) na imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa.

(2) Kone~nata raspredelba na sredstvata se izvr{uva samo so prethodna dozvola na ste~ajniot sud.

 

Zavr{no sobranie na doveritelite

^len 208

(1) Pred da dade odobrenie za kone~nata raspredelba na sredstvata, ste~ajniot sovet svikuva zavr{no sobranie na doveritelite na koe:

1) se rasprava za zavr{nata smetka i zavr{niot izve{taj na ste~ajniot upravnik;

2) se istaknuvaat prigovori protiv zavr{nata smetka i zavr{niot izve{taj i

3) se re{ava za predmetite i pravata {to pretstavuvaat del od imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa {to ne bile otu|eni, naplateni ili pretvoreni vo pari.

(2) Periodot od objavuvaweto na denot na odr`uvaweto na zavr{noto sobranie, do denot na negovoto odr`uvawe, ne smee da bide pokratok od 15, nitu podolg od 30 dena. Vo pokanata na zavr{noto sobranie doveritelite }e se izvestat kade mo`at da gi razgledaat zavr{nata smetka i zavr{niot izve{taj i pod koi uslovi mo`at da dobijat niven prepis.

(3) Na re{enijata {to ste~ajniot sovet }e gi donese po povod prigovorite istaknati od strana na doveritelite na zavr{noto sobranie soodvetno }e se primenuva ~len 205 stavovi 2 i 3 od ovoj zakon.

 

 

Deponirawe na zadr`anite sredstva

^len 209

Sredstvata {to vo kone~nata raspredelba bile izdvoeni i zadr`ani, ste~ajniot upravnik so soglasnost na ste~ajniot sovet }e gi deponira kaj soodvetna banka za smetka na u~esnicite.

 

 

Vi{ok {to proizlegol od kone~nata raspredelba

^len 210

Ako pobaruvawata na site doveriteli vo ste~ajnata postapka mo`at da bidat namireni vo kone~nata raspredelba, ste~ajniot upravnik }e go prenese siot preostanat vi{ok na dol`nikot. Ako dol`nikot ne e fizi~ko lice, na site lica koi poseduvaat udeli ili akcii vo kapitalot na dol`nikot, ste~ajniot upravnik }e im go prenese delot od toj vi{ok {to bi im pripadnal na tie lica pri likvidacijata na dol`nikot nadvor od ste~ajnata postapka.

 

 

Glava treta

ZAKLU^UVAWE NA STE^AJNATA POSTAPKA

 

Re{enie za zaklu~uvawe na ste~ajnata postapka

^len 211

(1) Vedna{ po izvr{uvaweto na kone~nata raspredelba na sredstvata, ste~ajniot sovet }e donese re{enie za zaklu~uvawe na ste~ajnata postapka.

(2) Re{enieto od stav 1 na ovoj ~len se objavuva soglasno so ~len 9 od ovoj zakon i odredbite na ~lenovite 61, stav 6 i 66 stav 2 od ovoj zakon.

 

Prava na ste~ajnite doveriteli po

zaklu~uvaweto na postapkata

^len 212

(1) Po zaklu~uvaweto na ste~ajnata postapka, ste~ajnite doveriteli mo`at, bez ograni~uvawa, prisilno da baraat izvr{uvawe poradi namiruvawe na nenamireniot del od nivnite pobaruvawa protiv dol`nikot.

(2) Doveritelite vo ste~ajnata postapka ~ii pobaruvawa bile utvrdeni i ne bile osporeni od strana na dol`nikot za vreme na ispitnoto (verifikacionoto) ro~i{te mo`at prisilno da baraat izvr{uvawe zaradi namiruvawe na vakvite pobaruvawa protiv dol`nikot vrz osnova na nivnata registracija vo tabelata ({emata) prijaveni pobaruvawa navedeni vo ~len 186 od ovoj zakon. Registracijata na pobaruvaweto vo navedenata tabela ({ema) na prijaveni pobaruvawa }e se smeta za ekvivalent na izvr{na isprava. Pobaruvaweto ~ie osporuvawe pravosilno bilo odbieno }e se smeta za pobaruvawe {to voop{to ne bilo osporuvano.

(3) Odredbite od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len ne vlijaat na mo`nosta za osloboduvawe od preostanatiot dolg.

 

Nadle`nost

^len 213

(1) Za slu~aite navedeni vo ~len 212 od ovoj zakon, osnovniot sud na ~ie podra~je se vodi ili se vodela ste~ajnata postapka }e ima isklu~itelna nadle`nost za site tu`bi:

1) podneseni za da se dobie izvr{na isprava;

2) podneseni za da se ospori ispolnuvaweto na prethodnite uslovi potrebni za steknuvawe na navedenata izvr{na isprava, po nejzinoto steknuvawe i

3) podneseni za osporuvawe na samoto pobaruvawe.

(2) Za opredeluvawe i sproveduvawe na izvr{uvaweto isklu~itelno e nadle`en sudot {to ja vodel ste~ajnata postapka.

 

Re{enie za sproveduvawe dopolnitelna

(odlo`ena) raspredelba

^len 214

(1) Po barawe na ste~ajniot upravnik ili po barawe na ste~aen doveritel ili po slu`bena dol`nost, ste~ajniot sovet }e donese re{enie za sproveduvawe dopolnitelna ili odlo`ena raspredelba, ako po zavr{noto ro~i{te:

1) izdvoenite i zadr`anite sredstva stanale dostapni za raspredelba;

2) sredstvata isplateni od ste~ajnata masa povtorno bile vrateni nazad i

3) bile identifikuvani (opredeleni) predmetite i pravata {to pretstavuvale del na imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa (novopronajden imot).

(2) Zaklu~uvaweto na ste~ajnata postapka ne go popre~uva ste~ajniot sovet da donese re{enie za sproveduvawe odlo`ena raspredelba.

(3) Sudot mo`e da se vozdr`i od donesuvawe na vakvo re{enie i da gi prenese dostapnite sredstva ili identifikuvanite predmeti na dol`nikot, ako smeta deka so ogled na malata vrednost na iznosot ili na predmetot i tro{ocite na eventualnata dopolnitelna raspredelba, predavaweto na dol`nikot bi bilo mnogu posoodvetno. Donesuvaweto re{enie za odlo`ena (dopolnitelna) raspredelba ste~ajniot sud mo`e da go uslovi so avansirawe na sredstva za namiruvawe na tro{ocite na takvata dopolnitelna raspredelba.

 

@alba

^len 215

(1) Re{enieto so koe se odbiva sproveduvawe dopolnitelna raspredelba ste~ajniot sovet }e go dostavi na strankata {to nea ja pobarala. Protiv takvoto re{enie na ste~ajniot sovet strankata vo rok od osum dena mo`e da izjavi `alba.

(2) Re{enieto so koe se dozvoluva sproveduvawe dopolnitelna raspredelba ste~ajniot sovet }e go dostavi na ste~ajniot upravnik, na dol`nikot i na sekoj doveritel koj pobaral takva dopolnitelna raspredelba. Protiv ova re{enie dol`nikot mo`e da izjavi `alba vo rok od osum dena.

 

Sproveduvawe na dopolnitelnata raspredelba

^len 216

Koga ste~ajniot sovet donel re{enie za sproveduvawe dopolnitelna raspredelba, ste~ajniot upravnik }e ja raspredeli dostapnata suma ili prihodite ostvareni od raspolagaweto so identifikuvaniot (opredeleniot) predmet, vrz osnova na zavr{niot izve{taj. Za takvata raspredelba, ste~ajniot upravnik }e mu podnese poseben izve{taj i posebna smetka na ste~ajniot sovet.

 

Isklu~uvawe na doveritelite na ste~ajnata masa

^len 217

Doveritelite na ste~ajnata masa za ~ii pobaruvawa ste~ajniot upravnik doznal:

1) duri po utvrduvaweto na delot namenet za avansna raspredelba;

2) duri po odr`uvaweto na zavr{noto ro~i{te, a za vreme na kone~nata raspredelba ili

3) koga bilo doneseno re{enie za sproveduvawe dopolnitelna (odlo`ena) raspredelba, duri po nejzinoto objavuvawe, mo`at da pobaraat namiruvawe na svoite pobaruvawa samo od sredstvata {to preostanale vo ste~ajnata masa, za koi pobaruvawa ste~ajniot upravnik doznal.

 

Glava ~etvrta

ZAPIRAWE NA STE^AJNATA POSTAPKA

 

Zapirawe poradi nepostoewe imot

{to vleguva vo ste~ajnata masa

^len 218

(1) Ako po otvoraweto na ste~ajnata postapka se utvrdi deka imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa nema da bide dovolen za namiruvawe na tro{ocite na postapkata, ste~ajniot sovet }e ja zapre taa postapka. Ste~ajniot sovet nema da ja zapre postapkata ako bide avansiran dovolen iznos na sredstva.

(2) Pred da ja zapre ste~ajnata postapka, ste~ajniot sovet }e gi soslu{a sobranieto na doveritelite, ste~ajniot upravnik i doveritelite na ste~ajnata masa.

(3) Site pari~ni sredstva dostapni vo ste~ajnata masa, pred zapiraweto na taa postapka, ste~ajniot upravnik }e gi upotrebi za namiruvawe na dotoga{ napravenite tro{oci vo postapkata, srazmerno na nivnite iznosi. Ste~ajniot upravnik ve}e nema da bide obvrzan da raspolaga so imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa, odnosno toj ve}e nema da bide obvrzan toj imot da go pretvori vo pari.

 

Izvestuvawe za nedovolnosta na imotot

{to vleguva vo ste~ajnata masa

^len 219

(1) Ako tro{ocite na ste~ajnata postapka se pokrieni, no imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa ne e dovolen za namiruvawe na drugite pristignati obvrski na ste~ajnata masa, ste~ajniot upravnik }e go izvesti ste~ajniot sud za nedovolnosta na imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa. Ovaa odredba }e se primenuva i toga{ koga postoi samo verojatnost deka, na denot na nivnoto pristignuvawe, imotot nema da bide dovolen za namiruvawe na drugite postojni obvrski na ste~ajnata masa.

(2) Obvrskite na ste~ajniot upravnik da upravuva i da raspolaga so imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa prodol`uvaat da postojat i po izvestuvaweto za nedovolnosta na imotot.

(3) Sudot go objavuva izvestuvaweto soglasno so ~len 9 od ovoj zakon za nedovolnosta na imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa. Na doveritelite na ste~ajnata masa ova izvestuvawe }e im bide dostaveno li~no.

 

Namiruvawe na doveritelite na ste~ajnata masa

^len 220

(1) Ste~ajniot upravnik }e gi namiruva obvrskite na ste~ajnata masa po sledniov redosled, a podednakvo rangiranite obvrski srazmerno na nivniot iznos:

1) tro{oci na ste~ajnata postapka;

2) obvrski na ste~ajnata masa {to stanale pravno obvrzuva~ki po izvestuvaweto za nedovolnosta na imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa, {to ne se klasifikuvaat kako tro{oci na ste~ajnata postapka i

3) drugi obvrski na ste~ajnata masa, vklu~uvaj}i ja kako posledna izdr{kata dadena spored ~lenovite 110 i 111 od ovoj zakon.

(2) Za obvrski na ste~ajnata masa vo smisla na stav 1 to~ka 2 od ovoj ~len se smetaat:

1) obvrski od dvostrano tovarni dogovori, za ~ie ispolnuvawe ste~ajniot upravnik se izjasnil duri po dostavuvaweto na izvestuvaweto za nedovolnosta na imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa;

2) obvrski {to proizleguvaat od dogovori za zakup, dogovori za delo, dogovori za rabota ili od drugi sli~ni potrajni obvrzni odnosi, za periodot po prviot den na koj ste~ajniot upravnik imal pravo da go raskine takviot dogovor, po izvestuvaweto za nedovolnosta na imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa i

3) obvrski {to proizleguvaat od dogovori za zakup, dogovori za delo, dogovori za rabota ili od drugi sli~ni potrajni obvrzni odnosi, ako i do merkata do koja ste~ajniot upravnik baral nivno ispolnuvawe za smetka na ste~ajnata masa, po izvestuvaweto za nedovolnosta na imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa.

 

Zabrana za izvr{uvawe

^len 221

Ako ste~ajniot upravnik dal izvestuvawe za nedovolnosta na imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa, vedna{ po toa izvestuvawe nema da se dozvoli izvr{uvawe poradi namiruvawe na pobaruvawata od imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa navedeni vo ~len 220 stav 1 to~ka 3 od ovoj zakon.

 

Zapirawe na postapkata po izvestuvaweto deka ne postoi

imot {to vleguva vo ste~ajnata masa

^len 222

(1) Ste~ajniot upravnik otkako }e go raspredeli imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa, spored odredbite na ~len 220 od ovoj zakon, ste~ajniot sovet vedna{ }e ja zapre ste~ajnata postapka.

(2) Za svoeto rabotewe po dostavenoto izvestuvawe za nedovolnosta na imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa, ste~ajniot upravnik }e podnese posebna zavr{na smetka i poseben zavr{en izve{taj.

(3) Ako po zapiraweto na ste~ajnata postapka bile identifikuvani (opredeleni) odredeni predmeti ili prava {to pretstavuvale sostaven del na imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa, ste~ajniot sovet, po barawe na ste~ajniot upravnik ili po barawe na doveritel Ivan Bojkov na ste~ajnata masa ili po slu`bena dol`nost }e naredi odlo`ena, odnosno dopolnitelna raspredelba. Na ovaa odlo`ena raspredelba soodvetno se primenuvaat ~len 214 stav 3 od ovoj zakon, kako i ~lenovite 215 i 216 od ovoj zakon.

 

Zapirawe na postapkata poradi dopolnitelno nepostoewe

na osnovi za otvorawe ste~ajna postapka

^len 223

Po barawe na dol`nikot, sudot mo`e da ja zapre ste~ajnata postapka ako dol`nikot tvrdi deka po zapiraweto na taa postapka toj nema da doa|a vo sostojba na nelikvidnost, neposredno pretstojna nelikvidnost ili prezadol`enost, ako ste~ajnata postapka e otvorena poradi prezadol`enost. Ste~ajniot sovet }e go prifati dol`nikovoto barawe za zapirawe na ste~ajnata postapka ako dol`nikot go uveri sudot, podnesuvaj}i soodvetni dokazi, deka pove}e ne postojat nikakvi pri~ini za otvorawe ste~ajna postapka.

 

Zapirawe na postapkata so soglasnost na doveritelite

^len 224

(1) Na barawe na dol`nikot, ste~ajniot sovet }e ja zapre ste~ajnata postapka, ako dol`nikot, po istekot na rokot za prijavuvawe na pobaruvawata podnese javno zavereni pismeni izjavi za soglasnost za zapirawe na postapkata na site ste~ajni doveriteli {to gi prijavile svoite pobaruvawa. Za doveritelite ~ii pobaruvawa bile osporeni od strana na dol`nikot ili od strana na ste~ajniot upravnik i za doveritelite so pravo na odvoeno namiruvawe (razla~nite doveriteli), ste~ajniot sovet }e re{i po svoe nao|awe dali tie doveriteli treba da dadat sopstveni izjavi za soglasnost i so kakva sodr`ina i dali }e im se dade nekoe posebno obezbeduvawe za nivnite pobaruvawa i kakvo.

(2) Na barawe na dol`nikot, ste~ajniot sovet mo`e da ja zapre ste~ajnata postapka duri i pred istekot na rokot za prijavuvawe na pobaruvawata, ako osven onie doveriteli ~ii izjavi za soglasnost bile podneseni od strana na dol`nikot ne e poznat nitu eden drug doveritel.

 

Postapka po predlogot za zapirawe na ste~ajnata postapka

^len 225

(1) Ste~ajniot sovet }e go objavi baraweto za zapirawe na ste~ajnata postapka {to dol`nikot go podnel spored ~lenovite 223 i 224 od ovoj zakon. Podnesenoto barawe }e bide deponirano vo registarot na sudot i staveno na uvid na strankite. Vo slu~aite navedeni vo ~len 224 od ovoj zakon, baraweto }e bide pridru`eno so izjavite za soglasnost dadeni od strana na doveritelite. Sekoj ste~aen doveritel mo`e da izjavi prigovor protiv baraweto za zapirawe na postapkata vo rok od osum dena po negovoto objavuvawe. Prigovorot mo`e da se izjavi vo pismena forma ili so posebna izjava dadena vo sudskiot registar.

(2) Pred da ja donese svojata odluka vo vrska so podnesenoto barawe za zapirawe na ste~ajnata postapka, ste~ajniot sovet }e ja soslu{a strankata {to go podnela baraweto, ste~ajniot upravnik i odborot na doveritelite, ako takov odbor bil osnovan. Ako nekoj od ste~ajnite doveriteli izjavil prigovor protiv takvoto barawe, pred da ja donese svojata odluka ste~ajniot sovet }e go soslu{a i toj doveritel.

 

 

 

(3) Pred zapiraweto na ste~ajnata postapka, ste~ajniot upravnik }e gi ispolni site obvrski i }e gi namiri site neosporeni pobaruvawa {to pretstavuvaat obvrski na ste~ajnata masa. Za site osporeni pobaruvawa ste~ajniot upravnik }e dade soodvetno obezbeduvawe.

 

Objavuvawe i pravno dejstvo na

zapiraweto na ste~ajnata postapka

^len 226

(1) Ste~ajniot sovet }e go objavi re{enieto so koe toj ja zaprel ste~ajnata postapka spored ~lenovite 218, 222, 223 ili 224 od ovoj zakon i pri~inite za zapiraweto na taa postapka. Ste~ajniot sovet odnapred }e gi izvesti dol`nikot, ste~ajniot upravnik i ~lenovite na odborot na doveritelite za datumot od koj zapiraweto na ste~ajnata postapka }e zapo~ne da proizveduva pravno dejstvo soglasno so ~len 9 stav 1 od ovoj zakon. Vo ovoj slu~aj soodvetno }e se primenuva ~len 211 od ovoj zakon.

(2) Po zapiraweto na ste~ajnata postapka dol`nikot povtorno go steknuva pravoto slobodno da upravuva i da raspolaga so imotot {to vlegol vo ste~ajnata masa. Vo toj slu~aj soodvetno se primenuvaat ~lenovite 212 i 213 od ovoj zakon.

 

@alba

^len 227

(1) Protiv re{enieto so koe ste~ajniot sovet ja zaprel ste~ajnata postapka soglasno so ~lenovite 218, 223 ili 224 od ovoj zakon sekoj doveritel mo`e da izjavi `alba vo rok od osum dena. Dol`nikot isto taka mo`e da izjavi `alba vo rok od osum dena ako negovata ste~ajna postapka e zaprena vrz osnova na ~len 218 od ovoj zakon.

(2) Dol`nikot mo`e da izjavi `alba i protiv re{enieto na ste~ajniot sovet so koe se odbiva negovoto barawe za zapirawe na ste~ajnata postapka, podneseno spored ~lenovite 223 ili 224 od ovoj zakon. @albata navedena vo ovoj stav se izjavuva vo rok od osum dena.

 

Del {esti

STE^AEN PLAN

Glava prva

SOSTAVUVAWE NA PLANOT

Osnovna odredba

^len 228

(1) Po otvoraweto na ste~ajnata postapka mo`e vo soglasnost so odredbite na ovoj zakon, vrz osnova na izgotven ste~aen plan, da se pristapi kon reorganizacija na dol`nikot.

(2) Ste~aen plan vo smisla na odredbite na ovoj del od zakonot, mo`e da se sprovede taka {to:

1) }e mu se prepu{ti na dol`nikot upravuvawe ili raspolagawe so celiot ili eden del od negoviot imot, osven ako so ovoj zakon ne e poinaku uredeno;

2) }e se prenese cel ili eden del od imotot na dol`nikot na edno ili pove}e lica koi postojat ili koi }e bidat osnovani;

3) dol`nikot }e se spoi so edno ili so pove}e lica;

4) }e se prodade cel ili del od imotot na dol`nikot, so ili bez pravata na odvoeno namiruvawe;

5) }e se podeli celiot ili del od imotot na dol`nikot me|u doveritelite;

6) }e se opredeli na~inot na namiruvawe na ste~ajnite doveriteli;

7) }e se namirat ili izmenat pravata na odvoeno namiruvawe;

8) }e se namalat ili odlo`at isplatite na obvrskite na dol`nikot;

9) obvrskite na dol`nikot }e se pretvorat vo kredit i

10) }e se prezeme garancija ili }e se dade drugo obezbeduvawe za ispolnuvawe na obvrskite na dol`nikot.

 

Podnesuvawe ste~aen plan

^len 229

(1) Ste~ajniot upravnik i dol`nikot imaat pravo na ste~ajniot sovet da mu podnesat ste~aen plan. Podnesuvaweto ste~aen plan od strana na dol`nikot mo`e da bide pridru`eno i so predlog za otvorawe ste~ajna postapka. Ste~ajniot sovet nema da go zeme predvid ste~ajniot plan {to ste~ajniot upravnik ili dol`nikot go podnele duri po zavr{noto ro~i{te na doveritelite.

(2) Koga sobranieto na doveritelite go zadol`ilo ste~ajniot upravnik da podgotvi ste~aen plan, ste~ajniot upravnik }e bide obvrzan vo rok od 30 dena na ste~ajniot sovet da mu go podnese toj plan.

(3) Ste~ajniot plan izgotven od strana na ste~ajniot upravnik }e bide dostaven na razgleduvawe i za mislewe do odborot na doveritelite, ako takov odbor bil osnovan, do pretstavnicite na vrabotenite, do Ministerstvoto za stopanstvo i do Ministerstvoto za finansii, do soodvetnoto profesionalno zdru`enie vo koe ~lenuva dol`nikot i do samiot dol`nik. Site navedeni subjekti }e go izjavat svoeto mislewe po povod dostaveniot ste~aen plan.

 

 

Sodr`ina na planot

^len 230

Ste~ajniot plan sodr`i podgotvitelen (deklarativen) i sprovedben (sodr`inski) del. So ste~ajniot plan se prilagaat i ispravite navedeni vo ~lenovite 240 i 241 od ovoj zakon.

 

 

Podgotvitelen (deklarativen) del

^len 231

(1) Podgotvitelniot (deklarativniot) del na ste~ajniot plan }e gi opi{e merkite {to se prezemeni i merkite {to se u{te treba da se prezemat po otvoraweto na ste~ajnata postapka so cel da se sozdade osnova za zadovoluvawe na pravata na u~esnicite.

(2) Podgotvitelniot (deklarativniot) del }e sodr`i i podatoci za osnovite i za efektite na ste~ajniot plan i }e gi sodr`i site drugi informacii {to bi mo`ele da bidat relevantni za odlukata na doveritelite vo vrska so prifa}aweto na planot i za negovoto odobruvawe od strana na ste~ajniot sovet.

 

Sprovedben (sodr`inski) del

^len 232

Sprovedbeniot (sodr`inskiot) del na ste~ajniot plan na sosema jasen i nedvosmislen na~in }e utvrdi i precizira na koj na~in predlo`eniot ste~aen plan }e vlijae vrz postojniot praven status na dol`nikot i na drugite u~esnici vo postapkata i to~no }e gi utvrdi promenite vo nivniot praven status.

 

Grupirawe na doveritelite

^len 233

(1) Pri utvrduvaweto na pravata na u~esnicite vo ste~ajniot plan }e se formiraat grupi vo koi na razli~nite tipovi doveriteli }e im bide daden razli~en praven status. ]e se napravi razlika me|u:

1) doveriteli so pravo na odvoeno namiruvawe, ako nivnite prava se zasegnati od planot;

2) povisoko rangirani doveriteli i

3) sekoja grupa na ponisko rangiranite doveriteli vo ste~ajnata postapka, osven ako nivnite pobaruvawa verojatno nema da bidat zemeni predvid spored ~len 236 od ovoj zakon.

(2) Doveritelite so ednakvi prava mo`at da formiraat grupi vo koi zaedni~ki }e bidat grupirani doveritelite so ekvivalentni ekonomski interesi. Vakvite grupi soodvetno }e bidat razdvoeni edna od druga. Kriteriumite za nivnoto razdvojuvawe }e bidat navedeni vo ste~ajniot plan.

(3) Vrabotenite }e formiraat posebna grupa, ako tie vo svojstvo na doveriteli vo ste~ajnata postapka pobaruvaat pogolemi sumi. Za pomalite doveriteli mo`at da se formiraat posebni grupi.

 

Doveriteli so pravo na odvoeno namiruvawe

^len 234

(1) Osven ako ste~ajniot plan ne utvrduva ne{to drugo, so planot nema da se zafati vo pravoto na razla~nite doveriteli da se namiruvaat od predmetite vrz koi postoi relevantnoto razla~no pravo.

(2) Ako planot utvrduva ne{to drugo, vo sprovedbeniot (sodr`inskiot) del na ste~ajniot plan }e bide utvrden procentot vo koj }e se isplatuvaat ovie doveriteli, odnosno stepenot do koj }e bidat namaleni nivnite prava, detali za rokovite na pla}aweto, odnosno za rokot do koj se odlo`uva naplatata na nivnite pobaruvawa i sekakvi drugi odredbi {to }e bidat obvrzuva~ki za ovoj tip doveriteli.

 

Prava na doveritelite vo ste~ajnata postapka

^len 235

Za povisoko rangiranite doveriteli, sprovedbeniot (sodr`inskiot) del na ste~ajniot plan }e go navede utvrdeniot procent vo koj }e se isplatuvaat doveritelite, rokovite na pla}aweto, obezbeduvaweto {to }e bide dadeno za tie pobaruvawa i sekakvi drugi odredbi {to }e bidat obvrzuva~ki za ovoj tip doveriteli.

 

Prava na ponisko rangiranite doveriteli

vo ste~ajnata postapka

^len 236

(1) Pobaruvawata na ponisko rangiranite doveriteli vo ste~ajnata postapka nema da bidat zemeni predvid, osven ako ste~ajniot plan ne predviduva ne{to drugo.

(2) Ako ste~ajniot plan predviduva ne{to drugo, sprovedbeniot (sodr`inskiot) del na planot za sekoja grupa ponisko rangirani doveriteli }e gi precizira detalite navedeni vo ~len 235 od ovoj zakon.

(3) Ste~ajniot plan nema da ja isklu~uva, nitu ograni~uva odgovornosta na dol`nikot po zaklu~uvaweto na ste~ajnata postapka za isplatata na pari~nite kazni i drugite obligacii ekvivalentni na vakvite sankcii spored ~len 73 stav 1 to~ka 3 od ovoj zakon.

 

Ramnopraven tretman na u~esnicite

^len 237

(1) Vo ramkite na sekoja grupa doveriteli, na site u~esnici mora da im bidat dadeni ednakvi prava.

(2) Sekoj razli~en tretman na u~esnicite koi formiraat edna grupa }e bara soglasnost na site zainteresirani u~esnici. Vo takov slu~aj, ste~ajniot plan }e bide pridru`en so izjavi za soglasnost na site u~esnici vo vrska so taka utvrdeniot razli~en tretman.

(3) Sekoj dogovor sklu~en od strana na ste~ajniot upravnik, od strana na dol`nikot ili od strana na koe bilo treto lice i oddelen doveritel ili doveriteli, so koi se predviduvaat nekoi pogodnosti ili imotni i drugi koristi {to ne se navedeni vo ste~ajniot plan vo zamena za na~inot na koj toj doveritel ili doveriteli }e glasaat vo vrska so predlo`eniot ste~aen plan i site drugi dogovori {to na nekoj drug na~in se povrzani so ste~ajnata postapka }e bidat ni{tovni i neva`e~ki.

 

Odgovornost na dol`nikot

^len 238

(1) Ako ste~ajniot plan ne utvrduva ne{to drugo, po namiruvaweto na doveritelite vo ste~ajnata postapka spored odredbite na sprovedbeniot (sodr`inskiot) del od ste~ajniot plan dol`nikot }e bide osloboden od negovite preostanati obvrski kon tie doveriteli.

(2) Koga dol`nikot e trgovsko dru{tvo vo koe postojat neograni~eno odgovorni sodru`nici, stavot 1 od ovoj ~len soodvetno }e se primenuva i na li~nata neograni~ena odgovornost na tie sodru`nici.

 

Sopstveni~ki i drugi stvarni prava

^len 239

Koga vo vrska so sproveduvaweto na ste~ajniot plan treba da bidat pribaveni, izmeneti, preneseni ili otu|eni sopstveni~ki ili drugi stvarni prava vrz podvi`ni predmeti ili vrz nedvi`nosti, sprovedbeniot (sodr`inskiot) del na ste~ajniot plan mora da bide pridru`en so site potrebni pravni izjavi na volja na u~esnicite. Koga ste~ajniot plan se odnesuva na nedvi`nosti i prava vrz nedvi`nosti toj mora da gi sodr`i neophodnite upatstva za site ~ekori {to treba da bidat prezemeni vo vrska so registracijata na tie prava ili tereti vo soodvetnite javni knigi vo koi se ukni`eni pravata vrz nedvi`nostite. Ovaa odredba soodvetno }e se primenuva i koga se raboti za prava registrirani vo registarot na brodovite, registarot na brodovite vo izgradba ili vo registarot na vozduhoplovite.

 

Pregled na imotot - Prihodi i finansiski plan

^len 240

Koga ste~ajniot plan predviduva deka doveritelite }e bidat namireni od prihodite {to }e proizlezat od natamo{noto vodewe na dol`nikoviot deloven potfat (pretrijatie), bez ogled na toa dali pretprijatieto }e prodol`i da go vodi samiot dol`nik ili nekoe treto lice, ste~ajniot plan }e bide pridru`en so popis na dol`nikoviot imot, so naveduvawe na vrednosta na sekoja stavka od aktivata i pasivata i so oddelno naveduvawe na obvrskite {to treba da se namirat ako bide odobren predlo`eniot ste~aen plan. Pokraj toa, planot }e utvrdi koi prihodi i rashodi se o~ekuvaat ili planiraat vo periodot predviden za namiruvawe na obvrskite kon doveritelite i koj sled na prihodi i rashodi vo tekot na toj period }e mo`e da ja odr`uva likvidnosta na delovniot potfat (pretprijatieto).

 

Natamo{ni prilozi

^len 241

(1) Koga ste~ajniot plan predviduva deka dol`nikot }e prodol`i da go vodi svojot deloven potfat (pretprijatieto) i ako dol`nikot e poedinec, planot }e bide pridru`en so izjava na dol`nikot za negovata podgotvenost da prodol`i da go vodi delovniot potfat (pretprijatieto) na na~inot i pod uslovite utvrdeni vo predlo`eniot ste~aen plan. Ako dol`nikot e trgovsko dru{tvo vo koe postojat neograni~eno odgovorni sodru`nici, ste~ajniot plan }e bide pridru`en so sli~ni izjavi na site neograni~eno odgovorni sodru`nici. Vakvata dol`nikova izjava ne e potrebna vo situaciite vo koi samiot dol`nik go podnel ste~ajniot plan.

(2) Koga ste~ajniot plan predviduva deka doveritelite na dol`nikot }e steknat akcii, udeli, prava ili interesi vo trgovsko dru{tvo, bez ogled na toa dali se raboti za akcii, udeli, prava ili interesi vo dol`nikot ili vo treto lice, ste~ajniot plan }e bide pridru`en so izjavi za soglasnost na site takvi doveriteli.

(3) Koga nekoe treto lice se soglasilo da gi prezeme obvrskite sprema doveritelite po prifa}aweto na ste~ajniot plan, ste~ajniot plan }e bide pridru`en so izjava za soglasnost na toa treto lice.

(4) Koga so ste~ajniot plan se predvideni statusni promeni na dol`nikot soodvetno se primenuvaat i odredbite od Zakonot za trgovskite dru{tva.

 

Odbivawe na planot

^len 242

(1) Ste~ajniot sovet po slu`bena dol`nost }e go odbie ste~ajniot plan:

1) koga ne bile po~ituvani odredbite {to go reguliraat pravoto da se podnese ste~ajniot plan i odredbite {to ja reguliraat negovata sodr`ina, a liceto koe go podnelo planot ne mo`e da gi otstrani tie nedostatoci ili ne mo`e da go stori toa vo rok utvrden od strana na ste~ajniot sovet;

2) ako planot e podnesen od strana na dol`nikot i sosema e o~igledno deka ne postojat nikakvi izgledi takviot plan da bide prifaten od strana na doveritelite nitu pak da bide odobren od strana na ste~ajniot sovet i

3) ako planot e podnesen od strana na dol`nikot i sosema e o~igledno deka ne e vozmo`no pobaruvawata da bidat namireni na na~inot i pod uslovite utvrdeni vo sprovedbeniot (sodr`inskiot) del na ste~ajniot plan.

(2) Ako vo ste~ajnata postapka dol`nikot ve}e podnel plan koj ne bil prifaten od strana na doveritelite, ne bil odobren od strana na sovetot ili bil povle~en od strana na samiot dol`nik po objavuvaweto na datumot na koj trebalo da se odr`i ro~i{teto za rasprava po predlo`eniot ste~aen plan, ste~ajniot sovet }e odbie da primi nov plan podnesen od strana na dol`nikot ako takvoto odbivawe go bara ste~ajniot upravnik, so soglasnost na odborot na doveritelite, ako takov odbor bil osnovan.

(3) Protiv re{enie so koe se odbiva predlo`eniot ste~aen plan, u~esnikot koj go podnel planot mo`e da izjavi `alba vo rok od osum dena.

 

Izjasnuvawe za planot

^len 243

(1) Ako ste~ajniot plan ne e odbien, ste~ajniot sovet }e go dostavi planot na slednive lica za nivno mislewe:

1) do odborot na doveritelite, ako bil osnovan, do pretstavnicite na vrabotenite i do Ministerstvoto za stopanstvo i Ministerstvoto za finansii;

2) do dol`nikot, ako ste~ajniot plan bil podnesen od strana na ste~ajniot upravnik i

3. do ste~ajniot upravnik, ako ste~ajniot plan bil podnesen od strana na dol`nikot.

(2) Ste~ajniot sovet, isto taka, predlo`eniot ste~aen plan mo`e da go dostavi do oficijalnite reprezentativni tela na industrijata, trgovijata, zanaet~istvoto ili zemjodelstvoto vo koi ~lenuva dol`nikot ili do nekoe drugo profesionalno zdru`enie i da im dade mo`nost i tie da go iska`at svoeto mislewe po predlo`eniot ste~aen plan.

(3) Sudot }e utvrdi rok za dostavuvawe na mislewe.

 

Zapirawe na raspolagaweto i na namiruvawata

^len 244

Po barawe na dol`nikot ili po barawe na ste~ajniot upravnik, ste~ajniot sovet }e naredi da se zapre so raspolagaweto ili so raspredelbata na imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa, do stepenot do koj takvoto raspolagawe ili raspredelba mo`at da go zagrozat ili da mu na{tetat na sproveduvaweto na podneseniot ste~aen plan. Ste~ajniot sud }e ja ukine ili zapre ovaa svoja naredba ako taa povlekuva rizik od zna~itelni {teti za imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa ili ako ste~ajniot upravnik, so prethodna dozvola na odborot na doveritelite ili sobranieto na doveritelite pobara prodol`uvawe na raspolagaweto i raspredelbata na toj imot.

 

Deponirawe na ste~ajniot plan

^len 245

 

Ste~ajniot plan zaedno so site svoi prilozi i zaedno so site primeni mislewa }e bide deponiran vo sudskiot registar za uvid na u~esnicite.

 

 

Glava vtora

PRIFA]AWE I ODOBRUVAWE NA STE^AJNIOT PLAN

 

Ro~i{te za raspravawe i glasawe po

predlo`eniot ste~aen plan

^len 246

(1) Ste~ajniot sovet }e svika ro~i{te na koe }e se razgleduva predlo`eniot ste~aen plan, }e se utvrdat glasa~kite prava na doveritelite i kone~no }e se glasa po predlo`eniot ste~aen plan ("ro~i{te za raspravawe i glasawe"). Od denot na svikuvaweto do denot na odr`uvaweto na ova ro~i{te ne smee da izminat pove}e od 30 dena.

(2) Ste~ajniot sovet }e go objavi datumot na odr`uvaweto na ova ro~i{te za raspravawe i glasawe i }e nazna~i deka predlo`eniot ste~aen plan i primenite izjasnuvawa se dostapni za uvid na u~esnicite vo sudskiot registar.

(3) Ste~ajnite doveriteli koi gi prijavile svoite pobaruvawa, doveritelite so pravo na odvoeno namiruvawe, ste~ajniot upravnik, dol`nikot, pretstavnicite na vrabotenite i pretstavnicite na Ministerstvoto za stopanstvo i Ministerstvoto za finansii }e dobijat li~ni izvestuvawa (pokani). Na gore navedenite lica zaedno so pokanata }e im bide dostaveno i rezime na osnovnata sodr`ina na ste~ajniot plan, a po barawe na koe bilo od navedenite lica }e mu bide dostaven i primerok od ste~ajniot plan.

 

Spojuvawe so ispitnoto (verifikacionoto) ro~i{te

^len 247

Ro~i{teto za raspravawe i glasawe po predlo`eniot ste~aen plan ne smee da bide svikano pred da se odr`i ispitnoto (verifikacionoto) ro~i{te. Me|utoa, ovie dve ro~i{ta mo`at da se odr`at istovremeno.

 

Glasa~ki prava na ste~ajnite doveriteli

^len 248

(1) Pri glasaweto za ste~ajniot plan, na glasa~kite prava na ste~ajnite doveriteli soodvetno }e se primenuva ~len 43 stavovi 1, 2 i 3 od ovoj zakon. Doveritelite so pravo na odvoeno namiruvawe mo`at da glasaat samo kako ste~ajni doveriteli ako dol`nikot im e li~no odgovoren i ako tie se otka`ale od svoeto pravo na odvoeno namiruvawe ili ako nivnite pobaruvawa ne bile celosno namireni preku pravoto za odvoeno namiruvawe i samo za se u{te nenamireniot del. Se dodeka ne bide utvrden nivniot se u{te nenamiren del, razla~nite doveriteli }e bidat zemeni predvid za verojatnata vrednost na nivniot se u{te nenamiren del.

(2) Doveritelite ~ii prava ne se zasegnati, nitu zagrozeni od predlo`eniot ste~aen plan nemaat pravo na glas.

 

Glasa~ki prava na doveritelite so

pravo na odvoeno namiruvawe

^len 249

(1) Ako pravniot status na doveritelite so pravo na odvoeno namiruvawe e sodr`an vo ste~ajniot plan, na ro~i{teto }e se rasprava i za glasa~kite prava na sekoj od ovie doveriteli oddelno. Na sekoj doveritel so pravo na odvoeno namiruvawe }e mu bide dadeno pravo na glas ako toa pravo ne bilo osporeno nitu od strana na ste~ajniot upravnik, nitu od strana na doveritelite so pravo na odvoeno namiruvawe, nitu od strana na ste~ajnite doveriteli. Na osporenite, na odlo`enite i na se u{te nepristignatite prava na odvoeno namiruvawe soodvetno }e se primenuvaat ~lenovite 43 stavovite 2 i 3 i 75 od ovoj zakon.

(2) Vo ovoj slu~aj soodvetno }e se primenuva i ~len 248 stav 2 od ovoj zakon.

 

 

 

 

Spisok na glasa~ki prava

^len 250

Nadle`niot slu`benik vo sudskiot registar }e sostavi poseben spisok na glasa~kite prava na doveritelite na na~inot i pod uslovite utvrdeni na ro~i{teto.

 

Izmeni i dopolnuvawa na predlo`eniot ste~aen plan

^len 251

U~esnikot koj go podnel ste~ajniot plan ima pravo da vr{i izmeni i dopolnuvawa na sodr`inata na oddelnite odredbi od planot, vo soglasnost so ishodot i rezultatite na ro~i{teto na koj bil razgleduvan predlo`eniot ste~aen plan. Na istoto ro~i{te mo`e da se glasa i za taka izmenetiot plan.

 

Posebno ro~i{te za glasawe

^len 252

(1) Ste~ajniot sovet mo`e da svika i posebno ro~i{te na koe samo }e se glasa po predlo`eniot ste~aen plan. Vo takov slu~aj, periodot od odr`uvaweto na ro~i{teto na koj bil razgleduvan planot do odr`uvaweto na ro~i{teto na koj }e se glasa po toj plan ne smee da bide podolg od 30 dena.

(2) Doveritelite so pravo na glas i dol`nikot, na ro~i{teto za glasawe }e bidat povikani so posebni, li~no dostaveni pokani. Ako planot bil izmenet ili dopolnet, vakvite izmeni ili dopolnuvawa }e bidat vidno ozna~eni, na sosema jasen i nedvosmislen na~in.

 

Glasawe po pismen pat

^len 253

(1) Ako bilo svikano posebno ro~i{te za glasawe, glasa~koto pravo mo`e da se vr{i i po pismen pat.

(2) Po odr`uvaweto na ro~i{teto na koe se razgleduval predlo`eniot ste~aen plan, ste~ajniot sovet na doveritelite so pravo na glas }e im dostavi glasa~ko liv~e informiraj}i gi za nivnite glasa~ki prava. Koga doveritelite glasale po pismen pat, }e se brojat samo onie glasovi {to ste~ajniot sovet gi primil najdocna eden den pred odr`uvaweto na ro~i{teto za glasawe. Pri dostavuvaweto na glasa~kite liv~iwa, ste~ajniot sovet na doveritelite so pravo na glas izri~no }e im uka`e na toj fakt i na posledicite od nenavremenoto dostavuvawe na glasa~koto liv~e.

 

Glasawe po grupi

^len 254

Za predlo`eniot ste~aen plan, sekoja grupa doveriteli so pravo na glas }e glasa oddelno.

 

 

Potrebno mnozinstvo

^len 255

(1) ]e se smeta deka predlo`eniot ste~aen plan e prifaten, ako vo sekoja grupa doveriteli:

1) mnozinstvoto doveriteli so pravo na glas glasale za predlo`eniot ste~aen plan i

2) iznosot na pobaruvawata na doveritelite koi glasale za predlo`eniot ste~aen plan iznesuva pove}e od polovinata od vkupniot iznos na pobaruvawata na site doveriteli so pravo na glas.

(2) Doveritelite koi do pojavuvaweto na pri~inata za otvorawe na ste~ajnata postapka edno odredeno pravo go poseduvale zaedni~ki ili ~ii prava pretstavuvale edno edinstveno pravo pri glasaweto }e se smetaat kako eden doveritel. Odredbata od ovoj stav }e se primenuva i koga vrz pravoto postoi pravo na zaloga ili pravo na plodou`ivawe.

 

Zabrana na opstrukcija

^len 256

(1) Koga i pri glasaweto ne bilo postignato potrebnoto mnozinstvo, }e se smeta deka glasa~kata grupa ja dala svojata soglasnost ako:

1) doveritelite koi ja formiraat taa grupa ne trpat nikakvi zagubi ili {teti so prifa}aweto na ste~ajniot plan, vo sporedba so nivnata situacija bez toj plan;

2) doveritelite koi ja formiraat taa grupa, do edna razumna merka u~estvuvaat vo ekonomskata vrednost {to otpa|a na u~esnicite spored odredbite na ste~ajniot plan i

3) mnozinstvoto glasa~ki grupi glasale za planot so potrebnite mnozinstva.

(2) Za celite na stav 1 to~ka 2 od ovoj ~len, }e se smeta deka razumnoto u~estvo na doveritelite koi ja formiraat grupata postoi ako spored predlo`eniot ste~aen plan:

1) nitu eden drug doveritel nema da primi imotni koristi ili drugi pogodnosti {to go nadminuvaat polniot iznos na negovoto pobaruvawe;

2) nitu eden doveritel so ponisko rangirano pobaruvawe {to treba da se namiri nadvor od ste~ajniot plan, sporedeno so doveritelite koi ja formiraat negovata grupa, nitu dol`nikot, nitu pak liceto koe poseduva akcii ili udeli na dol`nikot nema da primat imotna korist ili drugi pogodnosti i

3) nitu eden doveritel koj treba da bide namiren nadvor od planot na isto ramni{te so doveritelite {to ja formiraat negovata grupa, nema da primi imotni koristi ili drugi pogodnosti vo sporedba so tie doveriteli.

 

Soglasnost na ponisko rangiranite doveriteli vo ste~ajnata postapka

^len 257

(1) Grupite rangirani na na~inot naveden vo ~len 73 stav 1 to~ki 1 i 2 od ovoj zakon, }e se smeta deka ja dale svojata soglasnost ako so predlo`eniot ste~aen plan ne bile zemeni predvid relevantnite pobaruvawa na kamatite ili tro{ocite, ili ako ovie pobaruvawa ne bile zemeni predvid soglasno so ~len 236 stav 1 od ovoj zakon i ako spored odredbite na ste~ajniot plan vo celost nema da bidat namireni duri ni osnovnite pobaruvawa (glavninata) na ste~ajnite doveriteli.

(2) Grupite rangirani na na~inot naveden vo ~len 73 stav 1 to~ka 3 od ovoj zakon }e se smeta deka ja dale svojata soglasnost ako spored odredbite na ste~ajniot plan nitu eden od ste~ajnite doveriteli nema da primi kakva bilo imotna korist ili druga pogodnost vo sporedba so doveritelite {to ja formiraat taa grupa.

(3) ]e se smeta deka soodvetnata grupa ja dala svojata soglasnost ako po predlo`eniot ste~aen plan ne glasal nitu eden od doveritelite {to ja formiraat taa grupa.

 

Soglasnost na dol`nikot

^len 258

(1) ]e se smeta deka dol`nikot se soglasil so predlo`eniot ste~aen plan, ako toj najdocna do denot na odr`uvaweto na ro~i{teto za glasawe vo pismena forma ne se sprotistavil na planot, nitu dal posebna pismena izjava vo sudskiot registar.

(2) Sprotivstavuvaweto na dol`nikot spored stav 1 od ovoj ~len nema da se zeme predvid i }e se smeta za nebitno ako:

1) so prifa}aweto na ste~ajniot plan dol`nikot ne e staven vo ponepovolna polo`ba vo sporedba so negovata situacija bez toj plan i

2) nitu eden doveritel nema da primi imotna korist ili druga pogodnost {to go nadminuva polniot iznos na negovoto pobaruvawe.

 

Odobruvawe na ste~ajniot plan

^len 259

(1) Po prifa}aweto na ste~ajniot plan od strana na doveritelite i po dobivaweto na soglasnosta od strana na dol`nikot, predlo`eniot ste~aen plan treba da bide odobren od strana na ste~ajniot sovet.

(2) Pred da go donese re{enieto so koe go odobruva predlo`eniot ste~aen plan, ste~ajniot sovet }e go soslu{a ste~ajniot upravnik, odborot na doveritelite, ako takov odbor bil osnovan i dol`nikot.

(3) Re{enieto so koe se odobruva ste~ajniot plan go sodr`i sprovedbeniot (sodr`inskiot) del od planot {to doveritelite go prifatile.

 

Usloven plan

^len 260

Koga ste~ajniot plan predviduva ispolnuvawe na nekoi specifi~ni davawa ili storuvawa ili sproveduvawe na nekoi drugi merki pred sudskoto odobruvawe na planot, planot ne mo`e da bide odobren se dodeka ne bidat ispolneti tie predvideni uslovi. Ste~ajniot sovet po slu`bena dol`nost }e odbie da go odobri predlo`eniot ste~aen plan ako predvidenite uslovi ne bile ispolneti duri i po istekot na soodvetniot dopolnitelen rok utvrden od strana na sudot za nivnoto ispolnuvawe.

 

Povreda na postapkata

^len 261

Ste~ajniot sovet po slu`bena dol`nost }e odbie da go odobri predlo`eniot ste~aen plan ako:

1) vo osnova ne bile po~ituvani odredbite {to ja reguliraat sodr`inata na ste~ajniot plan i postapkata za negovoto donesuvawe, kako i odredbite {to go reguliraat prifa}aweto na planot od strana na doveritelite i od strana na dol`nikot, a soodvetnite nedostatoci ne mo`at da se otstranat ili

2) predlo`eniot plan bil prifaten na nedozvolen na~in ili so pomo{ na nedozvoleni sredstva, a posebno ako predlo`eniot ste~aen plan stava nekoj od doveritelite vo popovolna polo`ba.

 

Za{tita na malcinskite doveriteli

^len 262

(1) Na barawe na doveritel, ste~ajniot sovet }e odbie da go odobri predlo`eniot ste~aen plan, ako doveritelot:

1) mu se sprotivstavil na planot vo pismena forma ili so izjava dadena vo registarot na sudot najdocna vo tekot na ro~i{teto za glasawe i

2) so predlo`eniot ste~aen plan e staven vo ponepovolna sostojba vo sporedba so negovata situacija bez toj plan.

(2) Ste~ajniot sovet }e go prifati vakvoto barawe samo ako doveritelot go uveri sudot deka spored odredbite na predlo`eniot ste~aen plan toj e staven vo ponepovolna sostojba.

 

Objavuvawe na sudskoto re{enie

^len 263

(1) Na ro~i{teto za glasawe po predlo`eniot ste~aen plan ili na posebno ro~i{te {to }e bide svikano vedna{ po negovoto odr`uvawe, ste~ajniot sovet }e go soop{ti re{enieto so koe toj go odobril ili go odbil predlo`eniot ste~aen plan.

(2) Koga ste~ajniot sovet donel re{enie so koe go odobruva predlo`eniot ste~aen plan, primerok od planot ili rezime na negovata osnovna sodr`ina }e bide dostaveno do ste~ajnite doveriteli koi gi prijavile svoite pobaruvawa i do doveritelite so pravo na odvoeno namiruvawe, so posebno uka`uvawe deka dostaveniot plan bil odobren od strana na ste~ajniot sovet.

 

@alba

^len 264

Protiv re{enieto na ste~ajniot sovet so koe se odobruva ili se odbiva odobruvaweto na predlo`eniot ste~aen plan, doveritelite i dol`nikot mo`at da izjavat `alba vo rok od osum dena.

 

 

Glava treta

PRAVNO DEJSTVO NA ODOBRENIOT STE^AEN PLAN

NADZOR VRZ SPROVEDUVAWETO NA PLANOT

 

Pravno dejstvo na planot

^len 265

(1) Po pravosilnosta na sudskoto re{enie so koe se odobruva predlo`eniot ste~aen plan, odredbite od sprovedbeniot (sodr`inskiot) del na planot stanuvaat obvrzuva~ki za site u~esnici. Koga so odredbite na sprovedbeniot (sodr`inskiot) del na ste~ajniot plan se sozdavaat, menuvaat, ograni~uvaat, prenesuvaat ili ukinuvaat odredeni prava vrz predmeti ili prava, ili koga se prenesuvaat akcii ili udeli vo drugo trgovsko dru{tvo, }e se smeta deka izjavite na volja za namerite i za soglasnosta na u~esnicite, {to pretstavuvaat sostaven del na ste~ajniot plan, se dadeni vo zakonski propi{anata forma.

(2) Odredba od stav 1 na ovoj ~len }e se primenuva i na site onie pretprijatija {to na koj bilo na~in se vklu~eni vo ste~ajniot plan, a vrz koi se temeli sozdavaweto, izmenata, prenosot, ograni~uvaweto ili prenesuvaweto na pravata vrz predmetite ili pravata, ili prenosot na akciite ili udelite.

(3) Odredbite od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len se primenuvaat i na ste~ajnite doveriteli koi ne gi prijavile svoite pobaruvawa, kako i na u~esnicite koi mu se sprotivstavile, odnosno koi glasale protiv predlo`eniot ste~aen plan.

(4) Ste~ajniot plan nema da zafa}a vo pravata {to doveritelite vo ste~ajnata postapka gi imaat protiv dol`nikovite solidarni sodol`nici i garanti, kako i vrz pravata na tie doveriteli vrz predmetite ili pravata {to ne pretstavuvaat del od imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa.

(5) So ste~ajniot plan dol`nikot }e se oslobodi od pobaruvawata na svoite solidarni sodol`nici i garanti, kako i od site drugi regresni pobaruvawa protiv nego, na ist na~in kako {to bil osloboden od pobaruvawata na doveritelite vo ste~ajnata postapka.

(6) Koga doveritelot primil pove}e od ona {to bilo garantirano so ste~ajniot plan, odnosno koga doveritelot se namiril vo pogolem procent ili vo pokratok rok od onoj {to bil utvrden vo planot, toj ne e obvrzan da go vrati primenoto.

 

Neispolnuvawe na ste~ajniot plan

^len 266

(1) Koga vrz osnova na sprovedbeniot (sodr`inskiot) del od ste~ajniot plan rokovite za naplata bile odlo`eni ili bilo opredeleno deka pobaruvawata na doveritelite vo ste~ajnata postapka }e se ispla}aat vo namalen iznos, odlo`enite rokovi za naplata ili utvrdeniot procent za isplata na pobaruvawata pove}e nema da bidat obvrzuva~ki za doveritelot ako dol`nikot vo zna~itelna mera ne gi izvr{uva svoite obvrski vo odnos na toj doveritel na na~inot i pod uslovite utvrdeni so ste~ajniot plan. Neizvr{uvaweto na obvrskite vo zna~itelna mera }e postoi samo koga dol`nikot nema da izvr{i isplata za namiruvawe na pristignato pobaruvawe, iako prethodno doveritelot so pismeno izvestuvawe go povikal da go stori toa ostavaj}i mu rok za ispolnuvawe od najmalku 15 dena.

(2) Koga pred celosnoto sproveduvawe na ste~ajniot plan vrz dol`nikoviot imot e otvorena nova ste~ajna postapka, odlo`enite rokovi za naplata ili procentot za isplata na pobaruvawata utvrdeni vo neuspe{niot ste~aen plan pove}e nema da bidat obvrzuva~ki za nitu eden doveritel vo ste~ajnata postapka.

(3) Ste~ajniot plan mo`e da sodr`i i poinakvi odredbi i da predvidi ne{to drugo, me|utoa planot vo nitu eden slu~aj ne smee da ja isklu~i primenata na odredbite od stav 1 na ovoj ~len na {teta na dol`nikot.

 

Osporeni pobaruvawa - Se u{te nenamireni obvrski

^len 267

(1) Koga pobaruvaweto bilo osporeno na ispitnoto (verifikacionoto) ro~i{te ili koga se u{te ne e utvrden delot od pobaruvaweto na razla~niot doveritel {to nema da bide namiren preku odvoenoto namiruvawe, za celite na ~len 266 stav 1 od ovoj zakon nema da se pretpostavi deka pri sproveduvaweto na ste~ajniot plan dol`nikot vo zna~itelna mera ne gi izvr{uval svoite obvrski kon relevantnite doveriteli, ako dol`nikot gi zemal predvid tie pobaruvawa do kone~noto utvrduvawe na osporenoto pobaruvawe ili do kone~noto utvrduvawe na delot od pobaruvaweto na razla~niot doveritel {to ne bil namiren ni po odvoenoto namiruvawe, do stepenot {to soodvetstvuva na odlukata na ste~ajniot sud vo vrska so pravoto na glas na tie doveriteli pri glasaweto za planot. Ako sudot se u{te ne donel odluka vo vrska so glasa~kite prava na navedenite doveriteli, po barawe na dol`nikot ili na doveritelot, ste~ajniot sud dopolnitelno }e go utvrdi stepenot do koj dol`nikot privremeno }e gi zeme predvid tie pobaruvawa.

(2) Ako kone~no utvrduvawe na iznosot na pobaruvaweto poka`e deka dol`nikot ne izvr{il celosna isplata na svojot dolg, toj }e mora da go plati zaostanatiot dolg, odnosno utvrdenoto pobaruvawe {to prethodno bilo osporeno i delot od pobaruvaweto na razla~niot doveritel {to ne bil namiren so odvoenoto namiruvawe. ]e se pretpostavi deka dol`nikot vo zna~itelna mera ne gi izvr{il svoite obvrski {to proizleguvaat od ste~ajniot plan samo ako dol`nikot ne go plati zaostanatiot dolg, iako prethodno doveritelot so pismeno izvestuvawe go povikal da go stori toa, ostavaj}i mu rok za ispolnuvawe od najmalku 15 dena.

(3) Ako kone~no utvrduvawe na iznosot na pobaruvaweto poka`e deka dol`nikot isplatil pogolem iznos od iznosot na pobaruvaweto ili od procentot utvrden so ste~ajniot plan, ili deka dol`nikot isplatil se u{te nepristignato pobaruvawe, toj mo`e da bara vra}awe (restitucija) na pretplateniot iznos ili na iznosot {to bil platen za namiruvawe na pobaruvaweto {to spored odredbite na ste~ajniot plan se u{te ne bilo pristignato.

 

Namiruvawe spored planot

^len 268

(1) Ste~ajnite doveriteli ~ii pobaruvawa bile utvrdeni i ne bile osporeni od strana na dol`nikot na ispitnoto (verifikacionoto) ro~i{te, mo`at da se izvr{uvaat protiv dol`nikot poradi namiruvawe na svoite pobaruvawa {to bile registrirani vo tabelata ({emata) na prijaveni pobaruvawa na pravosilno odobreniot ste~aen plan, kako spored izvr{na presuda. Osporenite pobaruvawa {to podocna bile pravosilno utvrdeni }e se tretiraat podednakvo kako i pobaruvawata {to voop{to ne bile osporuvani. Vo ovoj slu~aj soodvetno }e se primenuva ~len 213 od ovoj zakon.

(2) Odredbata od stav 1 na ovoj ~len isto taka }e se primenuva i na izvr{uvawata protiv treto lice, ako toa lice so posebna pismena izjava dostavena do ste~ajniot sovet dalo garancija ili zaedno so dol`nikot prezelo nekoja druga obvrska vo vrska so sproveduvaweto na ste~ajniot plan.

(3) Koga doveritelot tvrdi deka dol`nikot vo zna~itelna mera ne gi izvr{uva svoite obvrski od ste~ajniot plan, toj }e treba da mu doka`e na sovetot deka po pismen pat go povikal dol`nikot da ja ispolni svojata obvrska i deka izminal predvideniot rok za toa, no toj ne mora da doka`uva nikakvi drugi fakti {to bi pretstavuvale propu{tawe na stranata na dol`nikot so cel da stekne izvr{en naslov za svoeto pobaruvawe i da pobara izvr{uvawe poradi namiruvawe.

 

Zaklu~uvawe na ste~ajnata postapka

^len 269

(1) Po pravosilnosta na re{enieto so koe ste~ajniot sovet go odobril predlo`eniot ste~aen plan, ste~ajniot sovet }e donese posebno re{enie za zaklu~uvawe na ste~ajnata postapka.

(2) Pred zaklu~uvaweto na postapkata, ste~ajniot upravnik }e gi namiri pobaruvawata na doveritelite na ste~ajnata masa, ako tie ne bile osporeni i }e dade obezbeduvawe za osporenite pobaruvawa.

(3) Ste~ajniot sovet }e go objavi re{enieto so koe ja zaklu~il ste~ajnata postapka, zaedno so pri~inite za nejzinoto zaklu~uvawe. Dol`nikot, ste~ajniot upravnik i ~lenovite na odborot na doveritelite odnapred }e bidat izvesteni za denot od koj zaklu~uvaweto na ste~ajnata postapka }e zapo~ne da proizveduva pravno dejstvo soglasno so ~len 9 stav 1 od ovoj zakon. Vo ovoj slu~aj soodvetno }e se primenuva i ~len 211 stav 2 od ovoj zakon.

 

Pravno dejstvo na zaklu~uvaweto

na ste~ajnata postapka

^len 270

(1) Ovlastuvawata na ste~ajniot upravnik i na ~lenovite na odborot na doveritelite postojat do zaklu~uvaweto na ste~ajnata postapka. Vedna{ po zaklu~uvaweto na ste~ajnata postapka dol`nikot povtorno go steknuva pravoto nepre~eno da raspolaga so imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa.

(2) Odredbite so koi se regulira nadzorot i kontrolata vrz sproveduvaweto na ste~ajniot plan ostanuvaat vo sila.

(3) Koga ste~ajniot upravnik vo tekot na ste~ajnata postapka podnel tu`ba za pobivawe na dol`nikovite pravni dejstvija, toj mo`e da ja prodol`i postapkata po tu`bata duri i po zaklu~uvaweto na ste~ajnata postapka, ako toa bilo predvideno vo sprovedbeniot (sodr`inskiot) del na ste~ajniot plan. Vo toj slu~aj, postapkata vo vrska so tu`bata }e se vodi za smetka na dol`nikot, osven ako ste~ajniot plan ne predviduva ne{to drugo.

 

Nadzor i kontrola vrz sproveduvaweto

na ste~ajniot plan

^len 271

(1) Sprovedbeniot (sodr`inskiot) del od ste~ajniot plan mo`e da sodr`i odredbi {to }e go reguliraat nadzorot i kontrolata vrz sproveduvaweto na planot po zaklu~uvaweto na ste~ajnata postapka.

(2) Vo slu~ajot od stav 1 na ovoj ~len, po zaklu~uvaweto na ste~ajnata postapka }e se vr{i kontrola vrz namiruvaweto na pobaruvawata na doveritelite protiv dol`nikot spored odredbite na sprovedbeniot (sodr`inskiot) del na ste~ajniot plan.

(3) Ako sodr`inskiot del na ste~ajniot plan ja predviduva taa situacija, nadzorot }e go opfa}a i namiruvaweto na pobaruvawata na doveritelite spored sprovedbeniot (sodr`inskiot) del od ste~ajniot plan protiv trgovskite dru{tva formirani po otvoraweto na ste~ajnata postapka so cel da go prezemat ili da prodol`at da go vodat dol`nikoviot deloven potfat (pretprijatie) ili nekoj negov del.

 

Prava i obvrski na ste~ajniot upravnik

^len 272

(1) Nadzorot vrz sproveduvaweto na ste~ajniot plan po zaklu~uvaweto na ste~ajnata postapka }e mu bide doveren na ste~ajniot upravnik. Za taa cel i natamu }e postojat ovlastuvawata i obvrskite na ste~ajniot upravnik i na ~lenovite na odborot na doveritelite, ako takov odbor bil osnovan, kako i nadzorot na ste~ajniot sovet. Vo ovoj slu~aj }e se primenuva ~len 52 stav 4 od ovoj zakon.

(2) Dodeka trae nadzorot vrz sproveduvaweto na ste~ajniot plan, najmalku edna{ godi{no ste~ajniot upravnik }e podnesuva izve{taj do odborot na doveritelite, ako takov odbor bil osnovan i do ste~ajniot sovet za sproveduvaweto i za natamo{nite o~ekuvawa od sproveduvaweto na ste~ajniot plan. Odborot na doveritelite i ste~ajniot sovet imaat pravo vo sekoe vreme od ste~ajniot upravnik da pobaraat posebni informacii ili drugi periodi~ni izve{tai.

 

Dol`nost za izvestuvawe na ste~ajniot upravnik

^len 273

Koga ste~ajniot upravnik }e utvrdi deka pobaruvawata vrz ~ie namiruvawe vr{i nadzor ne se namireni ili deka ne mo`at da bidat namireni, toj bez odlagawe }e gi izvesti odborot na doveritelite i ste~ajniot sovet za toa. Ako ne bil osnovan odborot na doveritelite, ste~ajniot upravnik }e gi izvesti site doveriteli koi spored sprovedbeniot (sodr`inskiot) del na ste~ajniot plan imaat utvrdeni prava protiv dol`nikot i trgovskoto dru{tvo {to go prezelo ili prodol`ilo da go vodi dol`nikoviot deloven potfat ili nekoj negov del.

 

Pravni dejstvija {to baraat prethodna dozvola

^len 274

Sprovedbeniot (sodr`inskiot) del na ste~ajniot plan mo`e da predvidi deka za vreme na nadzorot vrz sproveduvaweto na ste~ajniot plan, prezemaweto na odredeni pravni dejstvija od strana na dol`nikot ili od strana na trgovskoto dru{tvo {to go prezelo dol`nikoviot deloven potfat }e bara prethodna dozvola na ste~ajniot upravnik. Vo ovoj slu~aj soodvetno se primenuvaat ~lenovite 93 i 94 od ovoj zakon.

 

Maksimalen iznos na zaemot

^len 275

(1) Sprovedbeniot (sodr`inskiot) del od ste~ajniot plan mo`e da predvidi ponizok rangoven status za ste~ajnite doveriteli i povisok rangoven status za doveritelite ~ii pobaruvawa proizleguvaat od zaemi ili drugi krediti dadeni za vreme na nadzorot vrz sproveduvaweto na ste~ajniot plan na dol`nikot ili na trgovskoto dru{tvo {to go prezelo dol`nikoviot deloven potfat. Vo takov slu~aj, sprovedbeniot (sodr`inskiot) del na ste~ajniot plan to~no }e go utvrdi maksimalniot iznos na tie zaemi ili drugi krediti. Navedeniot maksimum ne smee da ja nadmine vrednosta na predmetite i pravata vo sopstvenost na dol`nikot navedeni vo popisot na dol`nikoviot imot {to pretstavuva sostaven del na ste~ajniot plan soglasno so ~len 240 od ovoj zakon.

(2) Ste~ajnite doveriteli mo`at da bidat ponisko rangirani, spored stav 1 od ovoj ~len, samo vo odnos na onie doveriteli ~ii pobaruvawa proizleguvaat od zaemi dadeni po zaklu~uvaweto na ste~ajnata postapka i za vreme na nadzorot vrz sproveduvaweto na ste~ajniot plan i samo ako zbirot na glavninata, kamatata i tro{ocite na zaemot daden od nivna strana ne go nadminuvaat utvrdeniot maksimalen iznos. Dogovorot za zaemot mora da bide sklu~en vo pismena forma i prethodno mora da bide odobren od strana na ste~ajniot upravnik.

(3) Vo ovoj slu~aj soodvetno }e se primenuva i ~len 73 stav 1 to~ka 5 od ovoj zakon.

 

Ponisko rangiran status za novite doveriteli

^len 276

Doveritelite ~ii pobaruvawa proizleguvaat od dvostrano tovarni dogovori sklu~eni po zaklu~uvaweto na ste~ajnata postapka, za vreme na nadzorot vrz sproveduvaweto na ste~ajniot plan, isto taka, }e imaat ponisko rangiran status vo sporedba so doveritelite ~ii pobaruvawa proizleguvaat od zaemi dadeni spored ~len 275 od ovoj zakon. Pobaruvawata nastanati pred zaklu~uvaweto na ste~ajnata postapka, {to proizleguvaat od dogovori za zakup, dogovori za delo ili rabota i od drugi sli~ni potrajni obligacii isto taka }e dobijat ponisko rangiran status ako po zaklu~uvaweto na ste~ajnata postapka ste~ajniot upravnik mo`el da gi otka`e ili raskine, no toj ne go storil toa. Ovie pobaruvawa }e go dobijat toj ponisko rangiran status od momentot koga ste~ajniot upravnik mo`el da go otka`e ili da go raskine relevantniot dogovor.

 

Ponisko rangiran status

^len 277

(1) Ponisko rangiraniot status na ste~ajnite doveriteli i na doveritelite navedeni vo ~len 276 od ovoj zakon }e bide zemen predvid samo ako pred celosnoto sproveduvawe na ste~ajniot plan bila otvorena nova ste~ajna postapka i samo vo taa ste~ajna postapka.

(2) Vo novo otvorenata ste~ajna postapka, doveritelite navedeni vo stav 1 od ovoj ~len }e imaat prioritet pred site drugi ponisko rangirani doveriteli vo taa nova ste~ajna postapka.

 

Objavuvawe na nadzorot

^len 278

(1) Koga sprovedbeniot (sodr`inskiot) del na ste~ajniot plan predviduva deka po zaklu~uvaweto na ste~ajnata postapka ste~ajniot upravnik }e vr{i nadzor vrz sproveduvaweto na planot, toj fakt }e bide objaven zaedno so re{enieto so koe ste~ajniot sovet ja zaklu~il ste~ajnata postapka.

(2) Pri objavuvaweto na re{enieto so koe se zaklu~uva ste~ajnata postapka, ste~ajniot sud }e go objavi i:

1) vo slu~ajot od ~len 271 stav 3 na ovoj zakon, faktot deka nadzorot se odnesuva i na trgovskoto dru{tvo {to go prezelo ili prodol`ilo da go vodi dol`nikoviot deloven potfat ili nekoj negov del;

2) vo slu~ajot od ~len 274 na ovoj zakon, kriteriumite za utvrduvawe na pravnite dejstvija {to baraat prethodna dozvola na ste~ajniot upravnik i

3) vo slu~ajot od ~len 275 na ovoj zakon, maksimalniot iznos na zaemot.

(3) Vo ovoj slu~aj soodvetno se primenuvaat i ~lenovite 61 stav 6 i 66 stav 2 od ovoj zakon. Koga vo slu~ajot od ~len 274 na ovoj zakon pravoto da se prenese nedvi`nost, registriran brod, brod vo izgradba ili vozduhoplov, pravata vrz tie predmeti ili pravata vrz takvite prava podle`at na prethodna dozvola i soodvetno se primenuvaat i ~lenovite 61 stav 6 i 66 stav 2 od ovoj zakon.

 

Ukinuvawe na nadzorot

^len 279

(1) Ste~ajniot sovet }e donese posebno re{enie so koe }e go ukine nadzorot vrz sproveduvaweto na ste~ajniot plan ako:

1) nadzorot se odnesuval na pobaruvawa {to ve}e se namireni vo celost ili na pobaruvawa za ~ie namiruvawe e dadeno soodvetno obezbeduvawe ili

2) izminale tri godini od zaklu~uvaweto na ste~ajnata postapka, a ne bilo pobarano otvorawe na nova ste~ajna postapka.

(2) Sudskoto re{enie navedeno vo stav 1 od ovoj ~len }e bide objaveno. Vo ovoj slu~aj soodvetno }e se primenuva i ~len 278 stav 3 od ovoj zakon.

 

Tro{oci na nadzorot

^len 280

Tro{ocite za nadzorot vrz sproveduvaweto na ste~ajniot plan }e gi snosi samiot dol`nik. Vo slu~ajot od ~len 271 stav 3 na ovoj zakon, trgovskoto dru{tvo {to go prezelo dol`nikoviot deloven potfat }e gi snosi tro{ocite za sopstveniot nadzor.

 

 

Del sedmi

LI^NO UPRAVUVAWE

Pretpostavki

^len 281

(1) Pri razgleduvaweto na predlogot za otvorawe ste~ajna postapka ste~ajniot sovet mo`e da mu dozvoli na dol`nikot samiot da upravuva i da raspolaga so imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa pod nadzor na poverenik. Vo takov slu~aj, vo re{enieto za otvorawe na ste~ajnata postapka ste~ajniot sovet }e navede deka dozvolil li~no upravuvawe pod nadzor na poverenik. Ovaa postapka }e podle`i na op{tite odredbi za ste~ajnata postapka utvrdeni so ovoj zakon, osven koga ovoj del od ovoj zakon ne propi{uva ne{to drugo.

(2) Ste~ajniot sovet }e donese re{enie za otvorawe ste~ajna postapka so koe dozvoluva li~no upravuvawe pod nadzor na poverenik:

1) po barawe na dol`nikot;

2) ako otvoraweto na ste~ajnata postapka bilo pobarano od strana na doveritelot, so soglasnost na doveritelot vo vrska so baraweto navedeno vo to~ka 1 na stav 2 od ovoj ~len i

3) koga sudot e uveren deka so ogled na okolnostite na slu~ajot vakvoto re{enie verojatno nema da dovede do odlagawe na postapkata ili do predizvikuvawe na nekoi drugi {teti za doveritelite.

(3) Vo slu~ajot od stav 1 na ovoj ~len, namesto ste~aen upravnik }e bide nazna~en poverenik. Doveritelite vo ste~ajnata postapka svoite pobaruvawa }e gi prijavuvaat kaj nazna~eniot poverenik. Vo ovoj slu~aj nema da se primenuvaat odredbite od ~lenovite 61 stav 6 i 66 stav 2 na ovoj zakon.

 

Dopolnitelno re{enie

^len 282

I pokraj toa {to ste~ajniot sovet go odbil baraweto na dol`nikot za li~no upravuvawe so imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa pod nadzor na poverenik, sudot dopolnitelno mo`e da go dozvoli toa, ako po otvoraweto na ste~ajnata postapka sobranieto na doveritelite na svojot prv sostanok pobara od ste~ajniot sovet da dozvoli li~no upravuvawe na dol`nikot. Vo vakov slu~aj prethodno nazna~eniot ste~aen upravnik mo`e da bide nazna~en za poverenik.

 

Ukinuvawe na sudskoto re{enie

^len 283

(1) Ste~ajniot sovet }e go ukine re{enieto so koe dozvolil li~no upravuvawe, po barawe na:

1) sobranieto na doveritelite;

2) doveritel so pravo na odvoeno namiruvawe ili ste~aen doveritel, no samo ako ne postoi opasnosta navedena vo ~len 281 stav 2 to~ka 3 od ovoj zakon i

3) dol`nikot.

(2) Ste~ajniot sovet }e go prifati baraweto na doveritelot samo ako toj go uveri sudot deka li~noto upravuvawe na dol`nikot pod nadzor na poverenik samo ja odlo`uva postapkata ili predizvikuva drugi {teti za doveritelite. Pred da donese odluka vo vrska so baraweto na doveritelot, ste~ajniot sovet }e go soslu{a dol`nikot. Protiv sudskoto re{enie doneseno po povod baraweto za ukinuvawe na li~noto upravuvawe, doveritelot i dol`nikot mo`at da izjavat `alba vo rok od osum dena od denot na priemot na re{enieto.

(3) Vo slu~ajot od stav 1 na ovoj ~len, poverenikot mo`e da bide nazna~en za ste~aen upravnik.

 

 

^len 284

Ste~ajniot sovet po slu`bena dol`nost }e go objavi re{enieto so koe se dozvoluva li~noto upravuvawe na dol`nikot po otvoraweto na ste~ajnata postapka i re{enieto so koe se ukinuva takvoto li~no upravuvawe, soglasno so ~lenovite 9, 61, stav 6 i 66 stav 2 od ovoj zakon.

 

Praven status na poverenikot

^len 285

(1) Na postapkata za nazna~uvawe poverenik, na nadzorot na ste~ajniot sud, kako i na odgovornosta i na nagradata za rabotata, soodvetno se primenuvaat odredbite od ovoj zakon za ste~ajniot upravnik.

(2) Poverenikot }e ja utvrdi ekonomsko - finansiskata sostojba na dol`nikot i }e vr{i kontrola vrz na~inot na upravuvaweto so delovniot potfat (pretprijatie) i vrz rashodite {to dol`nikot gi pravi za sopstveno izdr`uvawe i `iveewe. Vo ovoj slu~aj soodvetno }e se primenuva ~len 52 stav 4 od ovoj zakon.

(3) Ako poverenikot utvrdi ili doznae za odredeni okolnosti {to upatuvaat na zaklu~okot deka natamo{noto li~no upravuvawe od strana na dol`nikot mo`e da dovede do nanesuvawe {teta na doveritelite ili nivno stavawe vo ponepovolna polo`ba, za tie okolnosti poverenikot vedna{ i bez odlagawe }e go izvesti odborot na doveriteli i ste~ajniot sovet. Ako ne bil osnovan odbor na doveritelite, za postoeweto na relevantnite okolnosti poverenikot }e gi izvesti site ste~ajni doveriteli koi gi prijavile svoite pobaruvawa i site doveriteli so pravo na odvoeno namiruvawe.

 

Prethodna dozvola na poverenikot

^len 286

(1) Dol`nikot ne smee da prezeme nitu edno pravno dejstvie ili rabota {to ne spa|aat vo redovnoto rabotewe, bez prethodna dozvola na nazna~eniot poverenik. Dol`nikot ne smee da gi prezeme duri ni onie pravni dejstvija ili raboti {to spa|aat vo redovnoto rabotewe, ako poverenikot se sprotivstavil na prezemaweto na toa pravno dejstvie ili rabota.

(2) Poverenikot mo`e da pobara toj samiot da gi vr{i site pari~ni isplati i uplati.

 

Soglasnost na odborot na doveritelite

^len 287

Dol`nikot mora da dobie prethodna dozvola od odborot na doveritelite za prezemaweto na site pravni dejstvija ili raboti {to imaat posebno zna~ewe za ste~ajnata postapka. Vo ovoj slu~aj soodvetno se primenuvaat i ~lenovite 171,172 i 175 od ovoj zakon.

 

Uslovuvawe na polnova`nosta na pravnite dejstvija so

dobivawe prethodna dozvola

^len 288

(1) Po barawe na sobranieto na doveritelite, ste~ajniot sovet }e go uslovi prezemaweto na odredeni pravni dejstvija od strana na dol`nikot so dobivawe prethodna dozvola od nazna~eniot poverenik. Vo ovoj slu~aj soodvetno se primenuvaat ~lenovite 93 i 94 od ovoj zakon. Koga poverenikot dal prethodna dozvola za prezemawe pravna rabota {to sozdava obvrski za ste~ajnata masa, soodvetno }e se primenuva ~len 29 stav 4 od ovoj zakon.

(2) Ste~ajniot sovet isto taka mo`e da go uslovi prezemaweto na odredeni pravni dejstvija od strana na dol`nikot so dobivawe prethodna dozvola od nazna~eniot poverenik, po barawe na doveritel so pravo na odvoeno namiruvawe ili po barawe na ste~aen doveritel, ako vakvoto uslovuvawe e itno neophodno so cel da se spre~i {teta za doveritelite ili nivno stavawe vo ponepovolna polo`ba. Ste~ajniot sovet }e go prifati baraweto na doveritelot ako toj go uveri sudot vo itnosta i neophodnosta na vakvoto uslovuvawe.

(3) Ste~ajniot sovet go objavuva re{enieto so koe e usloveno prezemaweto na odredeni pravni dejstvija od strana na dol`nikot so prethodnata dozvola na poverenikot. Vo ovoj slu~aj soodvetno se primenuvaat ~lenovite 61 stav 6 i 66 stav 2 od ovoj zakon. Koga prethodnata dozvola na poverenikot e potrebna za prezemaweto pravni dejstvija vo vrska so prenosot na nedvi`nosti, registriran brod, brod vo izgradba ili vozduhoplov, vo vrska so pravata vrz takvi predmeti ili vo vrska so pravata vrz takvi prava, soodvetno se primenuvaat ~lenovite 61 stav 6 i 66 stav 2 od ovoj zakon.

 

Sredstva za `ivot i izdr{ka na dol`nikot

^len 289

(1) Dol`nikot mo`e od ste~ajnata masa da koristi sredstva za nu`na izdr{ka za nego i za ~lenovite na negovoto semejstvo, soglasno so ~len 110 od ovoj zakon.

(2) Koga dol`nikot e trgovsko dru{tvo vo koe postojat neograni~eno odgovorni sodru`nici, stavot 1 od ovoj ~len soodvetno }e se primenuva na neograni~eno odgovornite sodru`nici {to bile ovlasteni da go zastapuvaat dol`nikot.

 

Dvostrano tovarni dogovori

^len 290

Odredbite {to go reguliraat ispolnuvaweto na obvrskite i sorabotkata na pretstavnicite na vrabotenite (~lenovi 112 do 138) se primenuvaat i na li~noto upravuvawe, so toa {to "ste~ajniot upravnik" }e bide zamenet so "dol`nikot". Pravata {to dol`nikot gi ima spored ~lenovite 112 do 138 od ovoj zakon toj }e gi vr{i zaedno so nazna~eniot poverenik. Za vr{eweto na pravata spored ~lenovite 130, 132 i 136 od ovoj zakon potrebna e prethodna dozvola na nazna~eniot poverenik.

 

Odgovornost. Pobivawe na dol`nikovite pravni

dejstvija prezemeni vo ste~ajnata postapka

^len 291

Samo poverenikot }e ima pravo da pobara odgovornost za pri~inetata {teta spored ~lenovite 102 i 103 od ovoj zakon vo korist na ste~ajnata masa i samo poverenikot mo`e da gi pobiva dol`nikovite pravni dejstvija spored ~lenovite 139 do 156 od ovoj zakon.

 

Izvestuvawe na doveritelite

^len 292

(1) Dol`nikot }e napravi popis (inventar) na imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa, spisok na doveritelite i pregled na imotot soglasno so ~lenovite 161 do 163 od ovoj zakon. Verodostojnosta i seopfatnosta na popisot (inventarot), na spisokot na doveritelite i na pregledot na imotot }e bidat potvrdeni od strana na poverenikot, koj }e dade posebni izjavi vo pismena forma za sekoj od navedenite dokumenti i za toa dali rezultatite na negovata proverka davaat osnovi za somnenie vo verodostojnosta ili seopfatnosta na tie dokumenti.

(2) Na ro~i{teto za podnesuvawe izve{taj, dol`nikot podnesuva izve{taj za ekonomsko - finansiskata sostojba i za pri~inite za takvata sostojba. Na istoto ro~i{te, poverenikot }e se izjasni po podneseniot izve{taj.

(3) Vodeweto i ~uvaweto na trgovskite knigi, smetkite i drugite delovni dokumenti i izve{tai pretstavuva obvrska na dol`nikot soglasno so ~lenovite 32 i 166 od ovoj zakon. Poverenikot }e ja potvrdi verodostojnosta i seopfatnosta na dol`nikovite godi{ni smetki, so davawe posebna izjava vo pismena forma. Vo pismenata izjava, poverenikot }e bide obvrzan da gi iznese site pri~ini {to davaat osnova za somnenie vo verodostojnosta i seopfatnosta na tie godi{ni smetki.

 

Raspolagawe so predmeti ili prava vrz koi postoi

pravo na odvoeno namiruvawe

^len 293

(1) Pravoto na ste~ajniot upravnik da raspolaga so predmetite vrz koi postoi pravo na odvoeno namiruvawe }e bide dadeno na dol`nikot soglasno so ~lenovite od 176 do 184 na ovoj zakon. Me|utoa, dol`nikot ne mo`e da bara namiruvawe na tro{ocite za opredeluvaweto na predmetot i za utvrduvawe na pravata {to go teretat toj predmet soglasno so ~len 182, stav 1 od ovoj zakon . Kako tro{oci za raspolagawe so predmetot mo`at da se zasmetaat samo onie tro{oci {to realno nastanale pri raspolagaweto i so iznosot na danokot na promet.

(2) Pravoto da raspolaga so predmetite vrz koi postoi pravo na odvoeno namiruvawe dol`nikot }e go vr{i zaedno so poverenikot.

 

Namiruvawe na ste~ajnite doveriteli

^len 294

(1) Prijavenite pobaruvawa mo`at da gi osporuvaat ste~ajnite doveriteli, dol`nikot i nazna~eniot poverenik. Pobaruvaweto {to bilo osporeno od strana na ste~ajniot doveritel, od strana na dol`nikot ili od strana na nazna~eniot poverenik }e se smeta deka ne e utvrdeno.

(2) Raspredelbata }e ja vr{i dol`nikot. Planot za raspredelbata i planovite za avansnata, kone~nata ili dopolnitelnata raspredelba moraat da bidat potvrdeni od strana na nazna~eniot poverenik, koj vo sekoj od navedenite slu~ai }e dade posebna izjava vo pismena forma vo vrska so na~inot na raspredelbata i }e gi nazna~i site fakti {to mo`at da vodat kon osnovano somnenie deka postojat odredeni nepravilnosti pri taa raspredelba.

 

Ste~aen plan

^len 295

(1) Sobranieto na doveritelite mo`e da go ovlasti dol`nikot ili poverenikot da sostavi ste~aen plan. Ako sobranieto na doveritelite go ovlastilo dol`nikot, poverenikot }e ima svojstvo na sovetodava~.

(2) Kontrola vrz sproveduvaweto na ste~ajniot plan po zaklu~uvaweto na ste~ajnata postapka }e go vr{i nazna~eniot poverenik.

 

Nedostig na imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa

^len 296

Poverenikot }e go izvesti ste~ajniot sovet za toa deka nema imot {to bi vlegol vo ste~ajnata masa.

 

 

Del osmi

 

OSLOBODUVAWE OD PREOSTANATITE OBVRSKI

NA DOL@NIK TRGOVEC - POEDINEC

 

Osnovna odredba

^len 297

Vo soglasnost so odredbite od ~lenovite 298 do 314 na ovoj zakon ako dol`nikot e poedinec toj mo`e da pobara i da bide osloboden od preostanatite obvrski kon ste~ajnite doveriteli, {to ne bile namireni vo taa postapka.

 

Barawe na dol`nikot

^len 298

(1) Za da bide osloboden od preostanatite obvrski dol`nikot mora da podnese posebno barawe. Ova barawe mora da bide dostaveno kaj ste~ajniot sovet vo pismena forma najdocna do odr`uvaweto na ro~i{teto za podnesuvawe izve{taj. Baraweto mo`e da bide pridru`eno so predlog za otvorawe ste~ajna postapka.

(2) Baraweto }e bide pridru`eno so izjava so koja dol`nikot gi otstapuva svoite pobaruvawa na plati, nadomesti ili drugi sli~ni periodi~ni isplati {to mu se dol`at spored dogovor za rabota, dogovor za delo ili spored drugi sli~ni dogovori {to niv gi zamenuvaat, na poverenikot koj }e bide nazna~en od strana na sovetot, za period od sedum godini po zavr{uvaweto na ste~ajnata postapka. Ako dol`nikot pred da go podnese baraweto za osloboduvawe od preostanatite obvrski ve}e gi otstapil ili gi zalo`il tie pobaruvawa na treto lice, vo svojata izjava toj }e go nazna~i toa otstapuvawe ili zalo`uvawe.

(3) Dogovorite so koi se isklu~uva, se uslovuva ili na drug na~in se ograni~uva otstapuvaweto na pobaruvawata od strana na dol`nikot na isplati {to proizleguvaat od dogovor za rabota, dogovor za delo ili od drugi sli~ni dogovori }e bidat ni{tavni i neva`e~ki ako tie ja onevozmo`uvaat ili na drug na~in i {tetat na izjavata navedena vo stav 2 od ovoj ~len so koja se otstapuvaat pobaruvawata.

 

Pravo na predlog

^len 299

Dol`nikot i doveritelite mo`at da mu predlo`at na ste~ajniot sovet za poverenik fizi~ko lice koe }e bide podobno so ogled na okolnostite vo konkretniot slu~aj.

 

 

Re{enie na ste~ajniot sovet

^len 300

(1) Po barawe na dol`nikot, na zavr{noto sobranie na doveritelite ste~ajniot sovet }e gi soslu{a ste~ajnite doveriteli i ste~ajniot upravnik. Ste~ajniot sovet so posebno re{enie }e donese odluka vo vrska so dol`nikovoto barawe za osloboduvawe od preostanatite obvrski.

(2) Dol`nikot i site ste~ajni doveriteli {to na zavr{noto ro~i{te barale da se odbie baraweto za osloboduvawe od preostanatite obvrski, vo rok od osum dena mo`at da izjavat `alba protiv re{enieto navedeno vo stav 1 od ovoj ~len. Ste~ajniot sovet nema da ja zaklu~i ste~ajnata postapka pred pravosilnosta na re{enieto doneseno vo vrska so baraweto za osloboduvawe od preostanatite obvrski. Pravosilnoto sudsko re{enie }e bide objaveno zaedno so re{enieto so koe ste~ajniot sovet ja zaklu~il ste~ajnata postapka.

(3) Koga ste~ajnata postapka bila zaklu~ena poradi nemawe na imot {to bi vlegol vo ste~ajnata masa, ste~ajniot sud mo`e da dade osloboduvawe od preostanatite obvrski samo ako po zaklu~uvaweto na ste~ajnata postapkata do{lo do dopolnitelna raspredelba na na~in utvrden vo ~len 222 od ovoj zakon.

 

Odbivawe da se dade osloboduvawe od preostanatite obvrski

^len 301

(1) Ste~ajniot sovet }e go odbie dol`nikovoto barawe i nema da donese re{enie za osloboduvawe od preostanatite obvrski, ako na zavr{noto ro~i{te toa bilo pobarano od strana na ste~ajniot doveritel i ako:

1) dol`nikot so pravosilna presuda bil oglasen za vinoven za storeno krivi~no delo protiv imotot ili krivi~no delo protiv javnite finansii, platniot promet i stopanstvoto.

2) dol`nikot vo poslednite tri godini pred podnesuvaweto na predlogot za otvorawe ste~ajna postapka ili po podnesuvaweto na toj predlog, namerno ili od gruba nebre`nost vo pismena forma dal la`na ili necelosna izjava vo vrska so svojata ekonomsko - finansiska sostojba, so cel da dobie zaem ili nepovratni sredstva od buxetot ili od drugite javni fondovi ili so cel da izbegne uplata vo buxetot ili vo drugite javni fondovi;

3) dol`nikot dobil osloboduvawe od preostanatite obvrski vo poslednite deset godini pred da bide podnesen predlogot za otvarawe na ste~ajnata postapka ili po podnesuvaweto na toj predlog, ili ako baraweto za osloboduvawe od preostanatite obvrski bilo odbieno spored ~len 307 ili 308 od ovoj zakon;

4) dol`nikot namerno ili so gruba nebre`nost go zagrozil namiruvaweto na doveritelite vo ste~ajnata postapka vo poslednata godina pred da bide podnesen predlogot za otvorawe ste~ajna postapka ili po podnesuvaweto na toj predlog preku stapuvawe vo nesoodvetni obligacii, preku rasipni~ko odnesuvawe kon imotot ili preku odlo`uvawe na otvoraweto na ste~ajnata postapka, bez pri toa da postojat bilo kakvi izgledi deka }e dojde do podobruvawe na negovata ekonomsko - finansiska sostojba;

5) dol`nikot namerno ili so gruba nebre`nost, za vreme na ste~ajnata postapka, gi prekr{il obvrskite da sorabotuva i da gi stavi na raspolagawe site neophodni informacii na na~inot i pod uslovite utvrdeni so ovoj zakon ili

6) vo popisot na dostapniot imot i prihodite, vo spisokot na doveritelite ili vo spisokot na svoite dolgovi {to treba da gi dostavi spored odredbite na ~len 316 stav 1 to~ka 3 od ovoj zakon, dol`nikot namerno ili so gruba nebre`nost dal la`ni ili necelosni izjavi.

(2) Ste~ajniot sovet }e go prifati baraweto na doveritelot so koe se bara da ne go osloboduva dol`nikot od preostanatite obvrski, samo ako toj doveritel go uveri sudot vo postoeweto na pri~inite poradi koi sovetot treba da odbie da dade osloboduvawe od preostanatite obvrski.

 

Izvestuvawe za osloboduvaweto

od preostanatite obvrski

^len 302

(1) Koga ne postoi nitu eden od uslovite navedeni vo ~len 301, ste~ajniot sovet }e donese posebno re{enie vo koe }e navede deka dol`nikot }e bide osloboden od svoite preostanati obvrski ako gi ispolnuva svoite obvrski spored ~len 306 od ovoj zakon i ako ne postojat preduslovite za odbivawe navedeni vo ~len 308 ili 309 od ovoj zakon.

(2) So re{enieto navedeno vo stav 1 od ovoj ~len ste~ajniot sud }e nazna~i poverenik komu }e mu bidat otstapeni dol`nikovite pobaruvawa na plati, nadomesti ili drugi sli~ni pobaruvawa {to niv gi zamenuvaat, soglasno so izjavata na dol`nikot navedena vo ~len 298 stav 2 od ovoj zakon.

 

Praven status na poverenikot

^len 303

(1) Dol`nikot i nazna~eniot poverenik zaedni~ki }e go izvestat liceto obvrzano da gi ispla}a platite, nadomestite ili drugite sli~ni periodi~ni isplati, za izvr{enoto otstapuvawe. Iznosite {to gi primil vrz osnova na ovie otstapeni pobaruvawa, kako i site drugi iznosi uplateni od strana na dol`nikot ili od strana na treti lica, nazna~eniot poverenik e dol`en da gi izdvoi i da gi ~uva odvoeno od svojot sopstven imot i edna{ godi{no da gi raspredeluva na ste~ajnite doveriteli na na~in i pod uslovite {to bile utvrdeni vo zavr{niot izve{taj. Od iznosite {to gi primil vrz osnova na otstapenite pobaruvawa i od iznosite primeni od dol`nikot ili od treto lice po koj bilo osnov, nazna~eniot poverenik po istekot na ~etiri godini od zaklu~uvaweto na ste~ajnata postapka na dol`nikot }e mu isplati deset otsto, po istekot na pet godini od zaklu~uvaweto na postapkata petnaeset otsto i po istekot na period od {est godini - dvaeset otsto.

(2) Sobranieto na doveritelite mo`e da go zadol`i nazna~eniot poverenik da vr{i nadzor vrz na~inot na koj dol`nikot gi ispolnuva svoite obvrski. Vo takov slu~aj, nazna~eniot poverenik }e bide obvrzan vedna{ da gi izvesti doveritelite za sekoja povreda na tie obvrski. Poverenikot }e bide obvrzan da vr{i vakov nadzor samo ako doveritelite se obvrzat deka }e gi avansiraat ili dopolnitelno }e gi namirat tro{ocite na poverenikot za toj nadzor i ako mu obezbedat nagrada za izvr{uvaweto na taa dopolnitelna obvrska.

(3) Nazna~eniot poverenik, po istekot na rokot za koj bil nazna~en, na ste~ajniot sovet }e mu podnese smetka za svoeto rabotewe i poseben zavr{en izve{taj. Soodvetno se primenuvaat ~lenovite 27 i 28 od ovoj zakon, so toa {to pri primenata na ~lenot 28 sekoj ste~aen doveritel }e mo`e da pobara razre{uvawe na poverenikot i sekoj ste~aen doveritel }e mo`e da izjavi `alba vo predvideniot rok od osum dena.

 

Nagrada za poverenikot

^len 304

(1) Poverenikot ima pravo na nagrada za rabotata i pravo na nadomest na realno potrebnite tro{oci. Pri utvrduvaweto na visinata na nagradata vo predvid }e se zemat vremeto i obemot na zada~ite na nazna~eniot poverenik.

(2) Vo ovoj slu~aj soodvetno se primenuvaat ~lenovite 30 i 31 od ovoj zakon.

 

Ramnopraven tretman na doveritelite

^len 305

(1) Dodeka trae dol`nikovata izjava za otstapuvawe na pobaruvawata na oddelnite ste~ajni doveriteli nema da im se dozvoli izvr{uvawe zaradi namiruvawe od imotot na dol`nikot.

(2) Ni{tovni se site dogovori me|u dol`nikot ili treto lice i oddelni ste~ajni doveriteli so koi na toj doveritel ili doveriteli im se dava nekoja odredena imotna korist ili so koi tie se stavaat vo popovolna polo`ba.

(3) Liceto obvrzano da gi ispla}a platite, nadomestocite ili drugite sli~ni periodi~ni isplati na koi se odnesuva dol`nikovata izjava za otstapuvawe, tie dol`nikovi pobaruvawa mo`e da gi prebie so pobaruvawata {to toj gi ima protiv dol`nikot, samo ako negovite pobaruvawa gi ispolnuvaat uslovite navedeni vo ~len 123 stav 2 od ovoj zakon. Na ovie situacii nema da se primenuva ~len 340 stavovi 3 i 4 od Zakonot za obligacionite odnosi.

 

Obvrski na dol`nikot

^len 306

(1) Za vreme na otstapuvaweto, dol`nikot }e bide obvrzan:

1) da se anga`ira vo soodvetno vrabotuvawe za plata ili da pobara takvo vrabotuvawe i da ne odbie nitu edna razumna aktivnost;

2) da mu prenese na poverenikot polovina od vrednosta na sopstvenosta {to toj }e ja stekne po pat na nasledstvo ili vo vrska so negoviot iden status na naslednik;

3) vedna{ da go izvesti ste~ajniot sud i nazna~eniot poverenik za sekoja promena na mestoto na `iveewe ili mestoto na vrabotuvawe, da ne prikriva plati, nadomestoci i drugi sli~ni periodi~ni isplati na koi se odnesuva izjavata za otstapuvaweto, nitu pak da gi prikriva imotnite koristi primeni vrz osnova na to~ka 2 od ovoj stav i, po barawe na sudot ili nazna~eniot poverenik, da dade izjava za svoeto vrabotuvawe ili za svoite napori da najde takvo vrabotuvawe, kako i izjava za svoite primawa i za svojot imot i

4) iznosite so koi treba da se namirat ste~ajnite doveriteli da gi predava samo na nazna~eniot poverenik, a na oddelnite doveriteli da ne im dava nikakvi imotni koristi ili drugi pogodnosti {to niv gi stava vo popovolna polo`ba.

(2) Koga dol`nikot ima status na samovraboteno lice, toj }e bide obvrzan da gi namiri ste~ajnite doveriteli preku isplati na poverenikot, na sosema ist na~in kako da se raboti za lice vraboteno kaj rabotodava~.

 

Povreda na obvrskite

^len 307

(1) Po barawe na ste~ajniot doveritel, ste~ajniot sovet }e odbie da dade osloboduvawe od preostanatite obvrski ako dol`nikot za vreme na otstapuvaweto prekr{i nekoja svoja obvrska na na~in {to go zagrozuva namiruvaweto na ste~ajnite doveriteli. Ovaa odredba nema da se primenuva koga dol`nikot ja prekr{il svojata obvrska bez svoja vina. Baraweto na doveritelot mo`e da bide podneseno vo rok od edna godina od denot koga doveritelot uznal za povredata na obvrskata. Ste~ajniot sovet }e go prifati podnesenoto barawe samo ako doveritelot go uveri sudot za postoeweto na pri~inite poradi koi dol`nikot ne mo`e da bide osloboden od preostanatite obvrski.

(2) Pred da go donese svoeto re{enie vo vrska so podnesenoto barawe, ste~ajniot sovet }e go soslu{a nazna~eniot poverenik, dol`nikot i ste~ajnite doveriteli. Dol`nikot }e gi stavi na raspolagawe site podatoci i dokumenti vo vrska so ispolnuvaweto na negovite obvrski i na barawe na doveritelot }e ja potvrdi verodostojnosta i seopfatnosta na svoite izjavi so davawe posebna izjava vo zapisnik. Ste~ajniot sovet }e odbie da dade osloboduvawe od preostanatite obvrski ako dol`nikot bez opravdana pri~ina ne gi stavi na raspolagawe baranite podatoci i dokumenti, nitu pak ja dade baranata izjava vo zapisnik vo rokot utvrden za taa cel ili ako dol`nikot bez opravdana pri~ina ne dojde na zaka`anoto ro~i{te, iako bil pravilno povikan od strana na sudot.

(3) Protiv re{enieto na ste~ajniot sovet doneseno po povod baraweto da ne se dozvoli osloboduvawe od preostanatite obvrski, u~esnikot {to go podnel toa barawe i dol`nikot mo`at da izjavat `alba vo rok od osum dena. Ste~ajniot sovet }e go objavi re{enieto so koe odbil da dade osloboduvawe od preostanatite obvrski.

 

Osuda za storeno krivi~no delo

^len 308

(1) Po barawe na doveritel vo ste~ajnata postapka, ste~ajniot sud }e odbie da go oslobodi dol`nikot od preostanatite obvrski ako vo periodot me|u zavr{noto ro~i{te i zaklu~uvaweto na ste~ajnata postapka ili za vreme na periodot na izjavata za otstapuvawe na idnite pobaruvawa dol`nikot bil osuden za krivi~no delo navedeno vo ~len 301 stav 1 to~ka 1 od ovoj zakon.

(2) Vo ovoj slu~aj soodvetno }e se primenuva ~len 307 stavovi 1 i 3 od ovoj zakon.

 

Minimalna nagrada za nazna~eniot poverenik

^len 309

(1) Po barawe na nazna~eniot poverenik, ste~ajniot sovet }e odbie da dade osloboduvawe od preostanatite obvrski ako iznosot {to toj go primil za prethodnata godina na ime nagrada za raboteweto ne ja pokriva ni minimalnata nagrada i ako dol`nikot ne go isplati nenamireniot iznos i pokraj toa {to poverenikot po pismen pat pobaral takva isplata od dol`nikot, ostavaj}i mu rok za ispolnuvawe {to ne bil pomal od 15 dena, so izre~no naveduvawe na mo`nosta ste~ajniot sovet da odbie da dade osloboduvawe vo slu~aj na neispolnuvawe.

(2) Ste~ajniot sovet }e go soslu{a dol`nikot pred da go donese svoeto re{enie vo vrska so baraweto na nazna~eniot poverenik navedeno vo stav 1 od ovoj ~len. Ste~ajniot sovet }e go oslobodi dol`nikot od preostanatite obvrski ako dol`nikot, po barawe na sudot, vo rok od 15 dena go namiri se u{te nenamireniot del na nagradata za raboteweto na poverenikot.

(3) Vo slu~aite od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len soodvetno }e se primenuva ~len 307 stav 3 od ovoj zakon.

 

Istek pred rokot

^len 310

Koga ste~ajniot sud spored ~lenovite 307, 308 ili 309 od ovoj zakon odbil da go oslobodi dol`nikot od preostanatite obvrski, po pravosilnosta na sudskoto re{enie prestanuvaat ovlastuvawata na nazna~eniot poverenik, otstapuvaweto na pobaruvawata gubi pravno dejstvo i prestanuvaat site ograni~uvawa na pravata na doveritelite.

 

Re{enie za osloboduvawe od preostanatite obvrski

^len 311

(1) Koga rokot vo koj bile otstapeni dol`nikovite pobaruvawa istekol na normalen na~in, po soslu{uvaweto na ste~ajnite doveriteli, na poverenikot i na dol`nikot, ste~ajniot sud }e donese re{enie za osloboduvawe na dol`nikot od preostanatite obvrski.

(2) Po barawe na doveritel vo ste~ajnata postapka, spored uslovite navedeni vo ~len 307 stavovi 1 i 2 ili 308 na ovoj zakon, ili po barawe na nazna~eniot poverenik, ste~ajniot sovet }e odbie da dade osloboduvawe od preostanatite obvrski spored uslovite navedeni vo ~len 309 od ovoj zakon.

(3) Re{enieto }e bide objaveno soglasno so ~len 9 od ovoj zakon, a ako dol`nikot bil osloboden od preostanatite obvrski izvod od sudskoto re{enie }e bide objaven i vo "Slu`beniot vesnik na Republika Makedonija". Protiv sudskoto re{enie, vo rok od osum dena, `alba mo`at da izjavat dol`nikot i ste~ajniot doveritel koj na soslu{uvaweto navedeno vo stav 1 od ovoj ~len pobaral dol`nikot da ne bide osloboden od preostanatite obvrski.

 

 

Pravno dejstvo na osloboduvaweto od preostanatite obvrski

^len 312

(1) Koga dol`nikot bil osloboden od preostanatite obvrski, toa osloboduvawe }e bide obvrzuva~ko za site ste~ajni doveriteli. Osloboduvaweto }e proizveduva obvrzuva~ko dejstvo i za doveritelite {to ne gi prijavile svoite pobaruvawa.

(2) Osloboduvaweto na dol`nikot od preostanatite obvrski ne zadira vo pravata na ste~ajnite doveriteli protiv dol`nikovite solidarni sodol`nici, garanti i regresni obvrznici, nitu vo nivnite prava na odvoeno namiruvawe vo ste~ajnata postapka. Me|utoa, dol`nikot }e bide osloboden od pobaruvawata na negovite solidarni sodol`nici, garanti i regresni obvrznici na sosema ist na~in kako {to bil osloboden od pobaruvawata na ste~ajnite doveriteli.

(3) Ako po osloboduvaweto od preostanatite obvrski doveritelot koj nemal pravo na namiruvawe primil ispolnuvawe na svoeto pobaruvawe, toj ne e obvrzan da go vrati primenoto.

 

Izzemeni pobaruvawa

^len 313

Osloboduvaweto od preostanatite obvrski nema da se odnesuva na:

1) obvrskite na dol`nikot {to proizleguvaat od namerno storena {teta i

2) pari~nite kazni i drugite sli~ni obvrski soglasno so ~len 73 stav 1 to~ka 3 od ovoj zakon.

 

 

Odbivawe da se dade osloboduvawe od preostanatite obvrski

^len 314

(1) Po barawe na ste~aen doveritel, ste~ajniot sovet }e odbie da dade osloboduvawe od preostanatite obvrski ako doveritelot dopolnitelno doznal deka dol`nikot izvr{il namerna povreda na nekoja svoja obvrska, so {to vo zna~itelna mera go zagrozil namiruvaweto na doveritelite vo ste~ajnata postapka.

(2) Ste~ajniot sovet }e go prifati baraweto navedeno vo stav 1 od ovoj ~len samo ako baraweto bilo dostaveno vo rok od edna godina po pravosilnosta na re{enieto so koe dol`nikot bil osloboden od preostanatite obvrski i samo ako doveritelot go uveri sudot deka postoi pri~inata navedena vo stav 1 od ovoj ~len, a deka toj vo vremeto vo koe sudskata presuda stanala pravosilna ne znael za postoeweto na taa pri~ina.

(3) Ste~ajniot sovet pred da go donese svoeto re{enie vo vrska so podnesenoto barawe }e gi soslu{a dol`nikot i liceto koe bilo nazna~eno za poverenik. Protiv sudskoto re{enie, vo rok od osum dena, `alba mo`at da izjavat dol`nikot i doveritelot koj go podnel baraweto navedeno vo stav 1 od ovoj ~len. Ste~ajniot sovet po slu`bena dol`nost }e go objavi re{enieto so koe se poni{tuva osloboduvaweto od preostanatite obvrski.

 

 

Del deveti

POSEBNI VIDOVI NA STE^AJNA POSTAPKA ZA DOL@NIK - POEDINEC SO STATUS NA TRGOVEC

Glava prva

STE^AJNA POSTAPKA VRZ IMOT NA UMRENO LICE TRGOVEC

 

Mesna nadle`nost

^len 315

Sudot na ~ie podra~je umrenoto lice (ostavitelot) imal `iveali{te e mesno nadle`en za ste~ajnata postapka {to treba da bide otvorena vrz imotot na toa lice. Ako umrenoto lice imalo registrirana dejnost so sedi{te vo drugo mesto, nadle`en e ste~ajniot sud na ~ie podra~je se nao|a toa sedi{te.

 

Mo`nost za otvorawe ste~ajna postapka

^len 316

(1) Faktot {to naslednicite se u{te ne go prifatile nasledstvoto ili {to tie se li~no neograni~eno odgovorni za obvrskite na ostavinata, ne vlijae vrz otvoraweto na ste~ajnata postapka vrz imotot na ostavitelot.

(2) Ako postojat pove}e naslednici, ste~ajnata postapka mo`e da bide otvorena i po izvr{enata podelba na ostavinata.

(3) Nema da se vodat posebni ste~ajni postapki za razli~nite delovi na ostavinata.

 

Lica koi imaat pravo da predlo`at

otvorawe na ste~ajnata postapka

^len 317

(1) Otvoraweto na ste~ajnata postapka vrz ostavinata na ostavitelot mo`e da bide pobarano od strana na bilo koj naslednik, poverenik, lice ovlasteno da upravuva so toj imot, izvr{itel na testament ili doveritel na toj imot.

(2) Koga baraweto za otvorawe ste~ajna postapka ne bilo podneseno od strana na site naslednici, ste~ajniot sovet }e go prifati toa barawe samo ako utvrdi deka postojat pri~ini za otvorawe na ste~ajnata postapka. Pred da go donese svoeto re{enie, ste~ajniot sovet }e gi soslu{a i drugite naslednici.

(3) Koga so ostavinata upravuva liceto koe bilo nazna~eno za izvr{itel na testamentot na ostavitelot, ste~ajniot sovet }e go soslu{a toa lice, ako predlogot za otvorawe na ste~ajna postapka bil podnesen od strana na naslednik ili }e go soslu{a naslednikot, ako predlogot bil podnesen od strana na liceto ovlasteno da upravuva so imotot na umrenoto lice.

 

Pravo da se podnese predlog za otvorawe na

ste~ajna postapka na zaedni~kiot bra~en imot

^len 318

(1) Ako ostavinata pretstavuva del od zaedni~ki bra~en imot, predlogot za otvorawe na ste~ajna postapka mo`e da bide podnesen od bra~niot drugar koj e naslednik, no i od bra~niot drugar koj ne e naslednik, no koj samiot ili zaedno so drugiot bra~en drugar upravuval i raspolagal so zaedni~kiot imot na bra~nite drugari. Za podnesuvaweto predlog za otvorawe na ste~ajna postapka nema da se bara prethodna dozvola na drugiot bra~en drugar. Bra~nite drugari }e go zadr`at pravoto da podnesat vakov predlog duri i ako brakot e razveden.

(2) Ako predlogot za otvorawe na ste~ajna postapka ne bil podnesen od strana na obata bra~ni drugari, ste~ajniot sovet }e go prifati toj predlog ako bide uveren deka postojat nekoi osnovani pri~ini za otvorawe na taa postapka. Pred da go donese svoeto re{enie, ste~ajniot sovet }e go soslu{a bra~niot drugar koj ne se soglasuva so podneseniot predlog.

 

Rok za podnesuvawe na predlog za otvorawe

na ste~ajna postapka

^len 319

Doveritelot na ostavinata mo`e da podnese predlog za otvorawe na ste~ajna postapka najdocna vo rok od dve godini po prifa}aweto na nasledstvoto od strana na naslednikot.

Pri~ini za otvorawe na postapkata

^len 320

Nelikvidnosta ili prezadol`enosta na ostavinata }e pretstavuvaat pri~ini za otvorawe na ste~ajna postapka vrz imotot na umrenoto lice koe imalo status na trgovec. Neposredno na pretstojnata nelikvidnost isto taka }e pretstavuva pri~ina za otvorawe na ste~ajna postapka vrz ostavinata na umreno lice ako predlogot bil podnesen od strana na naslednik, lice koe upravuva so ostavinata, poverenik ili izvr{itel na testament.

 

Izvr{uvawe po nasleduvaweto

^len 321

Po prifa}aweto na nasledstvoto od strana na naslednikot, izvr{uvaweto zaradi obezbeduvawe vrz ostavinata ne dava pravo na odvoeno namiruvawe za doveritelot {to pobaral takvo izvr{uvawe.

 

Pobivawe na pravnite dejstvija na naslednicite

^len 322

Ako naslednikot pred otvoraweto na ste~ajnata postapka vrz ostavinata na ostavitelot gi namiril pobaruvawata na drugite naslednici na nu`niot nasleden del {to nim im pripa|a, ili legatite ili posmrtnite pokloni na licata na koi tie im se nameneti, ovie pravni dejstvija prezemeni od strana na naslednikot mo`at da bidat pobivani na sosema ist na~in, kako i drugite besplatni raspolagawa na toj naslednik.

 

Tro{oci na naslednikot

^len 323

Naslednikot ne mo`e da odbie ispolnuvawe na nitu edna svoja obvrska vo vrska so ostavinata, nitu pak da bara prebivawe na svoite obvrski so pobaruvawata {to toj gi ima od ostavinata na ime nadomest na soodvetno napravenite tro{oci.

 

Obvrski na ste~ajnata masa

^len 324

(1) Vo imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa, slednive obvrski }e se tretiraat kako dolgovi povrzani so ste~ajnata masa:

1) soodvetno napravenite tro{oci {to treba da mu bidat nadomesteni na naslednikot od ste~ajnata masa;

2) tro{ocite za pogrebot na po~inatiot ostavitel;

3) realno potrebnite tro{oci vo vrska so postapkata so koja se prijavuva i objavuva smrtta na umrenoto lice;

4) tro{ocite nastanati vo vrska so otvoraweto i objavuvaweto na testamentot na po~inatiot ostavitel, vo vrska so za{titata i ~uvaweto na ostavinata, vo vrska so povereni{tvoto nad taa ostavina, vo vrska so objavuvaweto na povikot do doveritelite na ostavinata za prijavuvawe na nivnite pobaruvawa i vo vrska so popisot (inventarot) na taa ostavina;

5) obvrskite {to proizleguvaat od pravni raboti prezemeni od strana na poverenikot ili od strana na izvr{itelot na testamentot i

6) obvrskite nastanati pri redovnoto upravuvawe so ostavinata od strana na poverenikot, od strana na izvr{itelot na testamentot ili od strana na naslednikot koj ne go prifatil nasledstvoto, do stepenot do koj tie obvrski bi padnale na tovar na doveritelite na ostavinata, ako bilo nazna~eno nekoe drugo lice da upravuva so taa ostavina za nivna smetka.

(2) Vo slu~aj da ne postoi imot {to vleguva vo ste~ajnata masa, obvrskite navedeni vo stav 1 od ovoj ~len }e imaat rang utvrden so ~len 220 stav 1 to~ka 3 od ovoj zakon.

 

Obvrski povrzani so ostavinata

^len 325

Vo ste~ajnata postapka otvorena vrz ostavinata na umreno lice doveritelite mo`at da gi prijavuvaat samo onie pobaruvawa {to se povrzani so taa ostavina (imot {to vleguva vo ste~ajnata masa).

 

 

Pobaruvawa na naslednicite

^len 326

(1) Naslednikot mo`e da gi prijavi pobaruvawata {to toj gi imal protiv ostavitelot.

(2) Ako naslednikot ispolnil obvrska na ste~ajnata masa, svoeto pobaruvawe protiv taa masa naslednikot }e go prijavi kako ste~aen doveritel, osven ako toj naslednik ne e li~no neograni~eno odgovoren za obvrskite na ste~ajnata masa.

(3) Ako za obvrskite na ostavitelot naslednikot mu e li~no neograni~eno odgovoren na nekoj od doveritelite na taa ostavina, vo ste~ajnata postapka otvorena vrz ostavinata na ostavitelot, naslednikot mo`e da go prijavi pobaruvaweto na doveritelot samo ako toj doveritel ne go storil toa.

 

Ponisko rangirani pobaruvawa

^len 327

(1) Slednive pobaruvawa, }e bidat namireni po namiruvaweto na pobaruvawata navedeni vo ~len 73 od ovoj zakon i toa po sledniov redosled, so toa {to podednakvo rangiranite pobaruvawa }e se namiruvaat srazmerno na nivniot iznos:

1) pobaruvawata na nu`nite naslednici;

2) pobaruvawata na legatarite i na licata so pravo da primat posmrtni podaroci {to ostavitelot gi utvrdil vo svojot testament i

3) pobaruvawata na licata koi mo`at da stapat na mestoto na naslednicite.

(2) Ako ostavitelot vo svojot testament odredil deka eden legat }e bide izvr{en pred nekoj drug legat ili deka eden podarok }e bide daden pred nekoj drug podarok, vakvite legati ili podaroci }e imaat prvenstvo.

 

 

Vra}awe na predmeti

^len 328

(1) Predmetite vrateni vo imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa po pobivaweto na pravnoto dejstvie na naslednikot ili vo vrska so takvoto pobivawe ne mo`at da se koristat za namiruvawe na pobaruvawata navedeni vo ~len 327 stav 1 od ovoj zakon.

(2) Predmetite {to naslednikot mora da gi vrati vo imotot {to vleguva vo ste~ajnata masa, doveritelite na ostavinata mo`at da gi pobaruvaat i vrz osnova na pravnite odredbi {to go reguliraat steknuvaweto bez osnova (neosnovano zbogatuvawe).

 

 

Nasledni sporovi

^len 329

^lenovite 334, 335 stav 1 to~ka 1 i 337 stavovi 2 i 3 od ovoj zakon se primenuvaat na naslednikot, duri i koga spored odredbite {to go reguliraat nasleduvaweto na mestoto na toj naslednik stapilo nekoe drugo lice.

 

 

Kupuvawe na ostavinata

^len 330

(1) Ako naslednikot ja prodal ostavinata na ostavitelot, za celite na ste~ajnata postapka kupuva~ot na ostavinata }e stapi na mestoto na naslednikot.

(2) Naslednikot mo`e da pobara otvorawe na ste~ajna postapka kako doveritel na ostavinata, za svoite pobaruvawa od taa ostavina {to proizleguvaat od dvostrano tovarniot dogovor sklu~en me|u naslednikot i kupuva~ot na ostavinata. Naslednikot }e gi ima istite prava i vo vrska so drugite pobaruvawa od ostavinata, osven ako naslednikot e li~no neograni~eno odgovoren za obvrskite na taa ostavina. ^lenovite 334, 335 stav 1 to~ka 1 i 337 od ovoj zakon se primenuvaat na naslednikot koj ja prodal ostavinata, duri i po taa proda`ba.

(3) Stavovite 1 i 2 od ovoj ~len soodvetno se primenuvaat i na slu~aite vo koi liceto ja prodalo ostavinata steknata po pat na dogovor ili na nekoj drug na~in prezelo obvrska da ja prodade ostavinata steknata po sila na zakon ili na nekoj drug na~in.

 

 

 

Istovremena insolventnost na naslednikot

^len 331

(1) Vo ste~ajnata postapka otvorena vrz imotot na naslednikot, vo vreme koga e otvorena ili se vodi i ste~ajna postapka vrz ostavinata na ostavitelot, na doveritelite na ostavinata na koi naslednikot im odgovara li~no i neograni~eno za obvrskite na ostavinata soodvetno se primenuvaat ~lenovite 86, 201, 203, 209 i 248 stav 1 od ovoj zakon.

(2) Koga edniot bra~en drugar e naslednik, a ostavinata pretstavuva del od zaedni~kiot bra~en imot so koj upravuva samo drugiot bra~en drugar, odredbata od stav 1 na ovoj ~len }e se primenuva i vo ste~ajnata postapka otvorena vrz imotot na toj drug bra~en drugar. Koga edniot bra~en drugar e naslednik, a ostavinata pretstavuva del od zaedni~kiot bra~en imot so koj bra~nite drugari upravuvaat i raspolagaat zaedni~ki i spogodbeno, odredbata od stav 1 na ovoj ~len }e se primenuva i vo ste~ajnata postapka otvorena vrz zaedni~kiot bra~en imot i vo ste~ajnata postapka otvorena vrz posebniot imot na bra~niot drugar koj ne e naslednik.

 

 

 

 

Glava vtora

STE^AJNA POSTAPKA VRZ ZAEDNI^KIOT IMOT

NA BRA^NITE DRUGARI

 

Upatuvawa na ste~ajnata postapka otvorena

vrz imotot na umreno lice

 

^len 332

(1) Na ste~ajnata postapka otvorena vrz zaedni~kata sopstvenost na bra~nite drugari soodvetno se primenuvaat ~lenovite 326 do 342 od ovoj zakon.

 

(2) Kako doveriteli vo ste~ajnata postapka otvorena vrz zaedni~kiot bra~en imot mo`at da se pojavat samo onie doveriteli ~ii pobaruvawa postoele kako pobaruvawa od zaedni~kiot imot na bra~nite drugari.

 

 

 

 

Glava treta

STE^AJNA POSTAPKA VRZ ZAEDNI^KIOT

BRA^EN IMOT SO KOJ ZAEDNI^KI I SPOGODBENO UPRAVUVALE I RASPOLAGALE OBATA BRA^NI DRUGARI

 

Pravo da se podnese barawe i osnovi

za otvorawe na ste~ajnata postapka

^len 333

(1) Otvoraweto na ste~ajnata postapka vrz zaedni~kiot imot na bra~nite drugari {to bil upravuvan spogodbeno i zaedni~ki od strana na obata bra~ni drugari mo`e da go pobara sekoj doveritel koj ima pravo da pobara ispolnuvawe na obligacija od zaedni~kiot imot na bra~nite drugari.

(2) Bra~niot drugar isto taka ima pravo da podnese barawe za otvorawe na ste~ajna postapka vrz zaedni~kiot imot. Ako baraweto ne bilo podneseno od strana na obata bra~ni drugari, ste~ajniot sovet }e go prifati podnesenoto barawe samo ako se uveri vo nelikvidnosta na zaedni~kiot imot. Pred da go donese svoeto re{enie, ste~ajniot sovet }e go soslu{a i drugiot bra~en drugar. Ako baraweto bilo podneseno od strana na obata bra~ni drugari, neposredno pretstojnata nelikvidnost, isto taka }e pretstavuva osnova za otvorawe na ste~ajna postapka.

 

Li~na odgovornost na bra~nite drugari

^len 334

(1) Za vreme na ste~ajnata postapka, li~nata odgovornost na bra~nite drugari za obvrskite na zaedni~kiot bra~en imot mo`e da bide pobarana samo od strana na ste~ajniot upravnik ili od strana na nazna~eniot poverenik.

(2) Vo slu~aj na ste~aen plan, na li~nata odgovornost na bra~nite drugari soodvetno }e se primenuva ~len 238 stav 1 od ovoj zakon.

 

Del desetti

STE^AJNI POSTAPKI SO STRANSKI ELEMENT

Glava prva

ME\UNARODNA NADLE@NOST NA SUD NA REPUBLIKA

MAKEDONIJA

 

Isklu~iva me|unarodna nadle`nost

^len 335

(1) Sudot na Republika Makedonija isklu~ivo e nadle`en za sproveduvawe na ste~ajna postapka protiv dol`nik ~ie sedi{te e vo Republika Makedonija.

(2) Ako dol`nikot - pravno lice ima stvarno sedi{te vo Republika Makedonija, a ne vo onaa dr`ava vo koja e osnovano, }e se smeta za doma{no pravno lice i sudot na Republika Makedonija }e bide isklu~ivo nadle`en za sproveduvaweto na ste~ajnata postapka protiv toa lice.

(3) Postapkata od stav 1 od ovoj ~len go opfa}a celiot imot na dol`nikot , bez ogled na toa dali imotot se nao|a vo Republika Makedonija ili stranstvo.

 

Me|unarodna nadle`nost sprema podru`nica na

stranski dol`nik vo Republika Makedonija

^len 336

(1) Sudot na Republika Makedonija e nadle`en za sproveduvawe na ste~ajna postapka i protiv dol`nik koj ima podru`nica bez svojstvo na pravno lice vo Republika Makedonija. Ste~ajnata postapkata od ovoj stav go opfa}a samo imotot na dol`nikot {to se nao|a vo Republika Makedonija.

(2) Ako spored odredbata od stav 1 na ovoj ~len za sproveduvawe na ste~ajna postapka vo Republika Makedonija bi bile mesno nadle`ni pove}e osnovni sudovi, mesno nadle`en e onoj sud koj prv primil predlog za otvorawe na ste~ajnata postapka.

(3) Ako stranskiot dol`nik koj ima podru`nica bez svojstvo na pravno lice vo Republika Makedonija e dr`avjanin ili ima sedi{te ili stvarno sedi{te vo dr`ava so koja ne postoi zaemnost vo priznavaweto na sudskite odluki vo vrska so ste~ajnite postapki, sudot na Republika Makedonija }e bide isklu~ivo nadle`en za sproveduvaweto na ste~ajnata postapka vrz toj dol`nik vo pogled na imotot na negovata podru`nica vo Republika Makedonija.

 

 

Glava vtora

PRIZNAVAWE NA STRANSKA SUDSKA ODLUKA ZA

OTVORAWE NA STE^AJNA POSTAPKA

 

Primena na op{tite pravila za priznavawe na stranska sudska odluka

^len 337

(1) Na priznavaweto na stranski sudski odluki za otvorawe na ste~ajna postapka protiv dol`nikot koj ima sedi{te na podra~jeto na stranski sud na soodveten na~in se primenuvaat op{tite pravila na pravoto na Republika Makedonija za priznavawe na stranski sudski odluki.

(2) Odredbite od ovaa glava na ovoj zakon se primenuvaat samo ako se ispolneti site uslovi za priznavawe na stranskata sudska odluka spored pravoto na Republika Makedonija, a osobeno:

1) odlukata da bila donesena od strana na nadle`en sud;

2) odlukata da e pravosilna na teritorijata na koja e otvorena ste~ajnata postapka;

3) odlukata da ne e vo sprotivnost so javniot poredok na Republika Makedonija utvrden so Ustavot i

4) da postoi vzaemnost.

(3) Postoeweto na zaemnost vo pogled na priznavaweto na stranski sudski odluki vo vrska so ste~ajnite postapki nema da se pretpostavuva i }e se pretpostavi deka takvata zaemnost ne postoi s# dodeka Ministerstvoto za pravda ne dostavi objasnenie vo vrska so toa. Se dodeka Ministerstvoto za pravda na Republika Makedonija ne ja potvrdi zaemnosta, nepostoeweto na zaemnost }e pretstavuva pre~ka za priznavaweto na stranskata sudska odluka.

(4) Ako ne bide ispolnet nekoj od uslovite utvrdeni vo pravoto na Republika Makedonija za priznavawe na stranska sudska odluka, a osobeno ako ne postoi zaemnost, stranskata sudska odluka donesena vo vrska so ste~ajnata postapka nema da bide priznata i }e se smeta deka vo odnosnata rabota postoi isklu~itelna nadle`nost na sudot vo Republika Makedonija.

 

 

Re{enie za priznavawe na odluka na stranski sud

^len 338

(1) Re{enieto za priznavaweto na stranskata sudska odluka se objavuva vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" na na~in predviden vo ovoj zakon za objavuvawe na re{enieto za otvorawe na ste~ajna postapka.

(2) Re{enieto od stav 1 na ovoj ~len se dostavuva na predlaga~ot, na stranskiot ste~aen upravnik, na ste~ajniot dol`nik, na bankite kaj koi dol`nikot ima `iro-smetki, kako i na javniot obvinitel. Re{enieto }e se dostavi i na organite {to gi vodat javnite knigi vo koi se zapi{uvaat pravata na nedvi`nostite (katastar), registarot na brodovite, brodovite vo izgradba i na vozduhoplovite. Ovie organi po slu`bena dol`nost vrz osnova na dostavenoto re{enie }e go zabele`at priznavaweto na stranskata odluka za otvorawe na ste~ajnata postapka.

 

 

Dejstvo na re{enieto za priznavawe

^len 339

So priznavaweto, stranskata odluka se izedna~uva so odlukata na sudot na Republika Makedonija za otvorawe na ste~ajnata postapka i vo Republika Makedonija mo`e da go ima samo ona dejstvo koe e vo soglasnost so doma{noto ste~ajno pravo.

 

 

Soobrazna primena na odredbite od ovoj zakon

^len 340

Na pravnata polo`ba na stranskiot dol`nik i na stranskiot ste~aen upravnik soodvetno se primenuvaat odredbite od ovoj zakon.

 

 

Neoprededeluvawe na nov ste~aen

upravnik i na nov odbor na doveriteli

^len 341

Ako stranskata sudska odluka vo vrska so ste~ajnata postapka otvorena vrz stranski dol`nik bila priznata, za delovite od imotot na toj dol`nik {to se nao|aat na teritorijata na Republika Makedonija nema da se opredeluva nov ste~aen upravnik, nitu odbor na doveriteli vo Republika Makedonija.

 

Te~ewe na rokovi

^len 342

Rokovite predvideni so pravoto na Republika Makedonija po~nuvaat da te~at od objavuvaweto na odlukata za priznavawe.

 

 

Del edinaesetti

 

Odgovornost za neblagovremeno podnesuvawe

predlog za poveduvawe na ste~ajna postapka

^len 343

 

(1) Licata i organite ovlasteni za upravuvawe, zastapuvawe i nadzor vrz pravnite lica }e bidat li~no, solidarno i neograni~eno odgovorni za {tetite {to gi predizvikale na doveritelite na pravnoto lice - dol`nik ako ne podnele predlog za otvorawe ste~ajna postapka iako znaele ili morale da znaat za nelikvidnosta ili prezadol`enosta na pravnoto lice.

(2) Imotnata odgovornost za {teti na licata i organite navedeni vo stav 1 od ovoj ~len ne ja isklu~uva i ne vlijae vrz mo`nata krivi~na odgovornost na tie lica.

 

Del dvanaeseti

KAZNENI ODREDBI

 

^len 344

So pari~na kazna od od 10.000 do 300.000 denari }e se kazni za prekr{ok dol`nikot-pravno lice, ako:

1) prezeme nekoe pravno dejstvie ili rabota {to ne spa|a vo redovnoto rabotewe, bez prethodna dozvola na nazna~eniot poverenik, ili prezeme pravni dejstvija ili raboti {to spa|aat vo redovnoto rabotewe, ako poverenikot se sprotivstavil na prezemaweto na toa pravno dejstvie ili rabota (~len 286 stav 1) i

2) bez prethodna dozvola na odborot na doveritelite prezeme pravno dejstvie ili raboti {to imaat posebno zna~ewe za ste~ajnata postapka (~len 287).

So pari~na kazna od 1.000 do 50.000 denari }e se kazni za prekr{ok odgovornoto lice na dol`nikot - pravno lice za dejstvijata od stav 1 na ovoj ~len.

Pokraj pari~nata kazna od stav 2 na ovoj ~len, na odgovornoto lice vo pravnoto lice }e mu se izre~e merka na bezbednost, zabrana na vr{ewe na odgovorni raboti i zada~i vo traewe od tri meseci do edna godina.

 

^len 345

So pari~na kazna od 10.000 do 100.000 denari }e se kazni za prekr{ok dol`nikot - trgovec poedinec ako:

1) ne gi izvr{uva obvrskite opredleni so ~len 306 stav 1 od ovoj zakon i

2) ne gi stavi na raspolagawe site podatoci i dokumenti vo vrska so ispolnuvaweto na negovite obvrski i na barawe na doveritelite ne ja potvrdi verodostojnosta i seopfatnosta na svoite izjavi so davawe posebna izjava vo zapisnik soglasno so ~len 307 stav 2 od ovoj zakon.

So pari~na kazna od 1.000 do 15.000 denari }e se kazni za prekr{ok i odgovornoto lice na dol`nikot - trgovec poedinec za dejstvijata od stav 1 na ovoj ~len.

 

Del trinaesetti

PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI

Zamena na izre~enata pari~na kazna so kazna zatvor

 

^len 346

Pari~nata kazna izre~ena spored odredbite od ovoj zakon koja nema da mo`e prisilno da se naplati }e se zameni so kazna zatvor soglasno so odredbite na Krivi~niot zakonik.

 

Primena na dosega{noto pravo

^len 347

Ste~ajnite postapki i postapkite za prisilno poramnuvawe i likvidacija otvoreni pred vleguvaweto vo sila na ovoj zakon }e se zavr{at spored pravilata koi va`ele do denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

 

Primena od ovoj zakon

^len 348

Ovoj zakon se primenuva na ste~ajnite postapki povedeni po zapo~nuvaweto na primenata na ovoj zakon.

Zakon koj prestanuva da va`i

^len 349

So denot na po~etokot na primenata na ovoj zakon prestanuva da va`i:

1) Zakonot za prisilno poramnuvawe, ste~aj i likvidacija (² Slu`ben list na SFRJ² broj 84/89).

2) Odredbite od Zakonot za finansisko rabotewe (² Slu`ben vesnik na Republika Makedonija² broj 42/93 i 32/97) koi se odnesuvaat na poveduvawe na ste~ajna postapka od institucijata za platen promet.

 

 

Vleguvawe vo sila i po~etok na primena

^len 350

Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo ² Slu`ben vesnik na Republika Makedonija² , a po~nuva da se primenuva po istekot na {est meseci od denot na negovoto vleguvawe vo sila.