ZAKON ZA DANOK NA DOBIVKA

 

I.OP[TI ODREDBI

 

^len 1

 

So ovoj zakon se voveduva danok od dobivka i se ureduva na~inot na odano~uvawe na dobivkata.

^len 2

 

Stapkata na danok od dobivka e proporcionalna.

 

^len 3

Presmetuvaweto i pla}aweto na danokot od dobivka go vr{i obvrznikot na danokot od dobivka.

 

 

II. DANO^EN OBVRZNIK

 

^len 4

Obvrznik na danokot od dobivka e pravno lice i fizi~ko lice koe vr{i registrirana dejnost( subjekt)

Rezident, vo smisla na stav 1 od ovoj ~len e subjektot koj e osnovan ili ima sedi{te na teritorijata na Republika Makedonija.

 

 

^len 5

 

Obvrznikot na danokot od dobivka e i pravno lice i fizi~ko lice koe vr{i registrirana dejnost koe ne e rezident na Republika Makedonija za dobivkata {to ja ostvaruva od vr{eweto na dejnost na teritorijata na Republikata.

 

^len 6

Mati~noto pravno lice i negovite filijali koi pretstavuvaat grupa na pravni lica, dokolku se site rezidenti na Republika Makedonija, mo`at danokot od dobivka da go pla}aat kako eden obvrznik ( dano~na konsolidacija).

Mati~noto pravno lice i negovite filijali pravat grupa pravni lica, vo smisla na ovoj zakon, dokolku me|u niv postoi neposredna ili posredna kontrola nad najmalku 90% od akciite ili od udelot.

Barawe za dano~na konsolidacija mati~noto pravno lice podnesuva do upravata za javni prihodi.

Odobrenata dano~na konsolidacija se primenuva najmalku pet godini.

 

^len 7

 

Fizi~ko lice koe vr{i registrirana dejnost koj personalniot danok od dohod go pla}a vo pau{alen iznos, ne e obvrznik na danokot od dobivka.

III. DANO^NA OSNOVA

 

^len 8

 

Osnova za presmetuvawe na danokot od dobivka e dobivkata koja se utvrduva vo dano~niot bilans.

Dobivkata pretstavuva razlika me|u vkupnite prihodi i vkupnite rashodi na dano~niot obvrznik vo iznosi utvrdeni soglasno so propisite za smetkovodstvoto, osven prihodite i rashodite za koi so ovoj zakon e propi{an drug na~in na utvrduvawe.

 

^len 9

 

Vrednosta na zalihite na nedovr{enoto proizvodstvo, poluproizvodite i gotovite proizvodi se procenuvaat najmnogu po polnata cena na ~inewe vo soglasnost so propisite za smetkovodstvoto.

Vrednosta na zalihite utvrdena spored stav 1 na ovoj ~len ne mo`e da bide pogolema od proda`nata vrednost na denot na utvrduvawe na osnovata za odano~uvawe.

 

^len 10

 

Pod rashodi {to se priznavaat kako odbitni stavki za da se utvrdi dobivkata za odano~uvawe se podrazbira samo rashodite {to se napraveni za vr{ewe na dejnosta.

 

^len 11

 

Presmetkata na tro{ocite na materijalite i nabavnata vrednost na prodadenata trgovska stoka se vr{i so primena na metodot na prose~ni ceni.

Ako se koristat drugi metodi za vodewe na vrednosta na zalihite, tro{ocite na materijalite, odnosno nabavnata vrednost na prodadenata stoka, vo dano~niot bilans se iska`uvaat vo koregirni iznosi koi bi proizlegle od primenata na metodot od stav 1 na ovoj ~len.

 

^len 12

 

Delovnite rashodi {to nastanuvaat od isporaki na stoki, materijali i uslugi me|u povrzani pravni lica i fizi~ki lica koi vr{at registrirana dejnost se utvrduvaat spored cenite {to bi se ostvarile na doma{niot pazar ili komparativniot stranski pazar, koga ne bi se rabotelo za odnos so povrzani lica.

Lice povrzano so obvrznikot se smeta ona pravno ili fizi~ko lice koe vr{i registrirana dejnost vo ~ii odnosi so obvrznikot se javuva mo`nost za kontrola ili zna~itelno vlijanie vrz delovnite odluki.

Mo`nost za kontrola postoi vo slu~aj na poseduvawe na pove}e od polovina ili poedine~no na najgolemiot del od akciite ili udelot.

Se smeta deka postoi zna~itelno vlijanie vrz delovnite odluki ako se javuvaat golemi zaemni kupoproda`bi, tehnolo{ka zavisnost ili ako na drug na~in e vospostavena kontrola nad upravuvaweto.

 

 

 

 

^len 13

 

Site transakcii {to dano~niot obvrznik gi imal so povrzani lica posebno se iska`uvaat vo dano~niot bilans, zaedno so transfernite ceni po koi se realizirani transakciite.

Razlikata me|u pazarnata cena i tranfernata cena se vklu~uva vo dano~nata osnova.

 

^len 14

 

Presmetanite bruto plati na vrabotenite se priznavaat vo celina kako odbitna stavka na tovar na delovnite rashodi za periodot za koj se utvrduva dobivkata, do visina na isplateniot iznos.

Primawata na vrabotenite po osnova na u~estvoto vo dobivkata na pravnoto lice ili fizi~ko lice koe vr{i registrirana dejnost ne se priznavaat na tovar na rashodite vo dano~niot bilans.

 

^len 15

 

Amortizacijata na osnovnite sredstva se priznava kako rashod vo dano~niot bilans do iznosot utvrden soglasno so propisite doneseni vrz osnova na zakonot za smetkovodstvoto.

Edna{ odbraniot metod na amortizacija se primenuva do kone~nata amortizacija na osnovicata na poedine~noto sredstvo ili grupa na sredstva.

Edna{ amortiziranite sredstva ili grupa na sredstva ne mo`at povtorno da se vklu~at vo presmetka na amortizacija pri utvrduvawe na osnovata za odano~uvawe.

Preostanatata sega{na vrednost na sredstvata koi ne mo`at ponatamu da se koristat mo`at da se amortiziraat vo celina nezavisno od propi{aniot vek na traewe.Takvata amortizacija za vo celina da vleze kako rashod pri utvrduvawe na osnovata za odano~uvawe potrebna e soglasnost od organot za javni prihodi.

 

^len 16

 

Koga so primena na funkcionalniot metod na amortizacija, vkupnata amortizacija na obvrznikot se zgolemuva za pove}e od 10% od amortizacijata presmetana so proporcionalna metoda, za presmetka na amortizacijata po funkcinalnata metoda, potrebna e soglasnost od organot za javni prihodi.

^len 17

 

Tro{ocite po osnova na kamati na koristeni krediti za vr{ewe na dejnosta se priznavaat na tovar na rashodite vo dano~niot bilans. Vo slu~aite na krediten odnos me|u povrzani lica tro{ocite na kamatite se priznavaat do iznosot na kamatite po koi na pazarot mo`elo da se zeme soodveten kredit vo presmetkovniot period.

 

^len 18

 

Pari~nite kazni i penali na obvrznikot ne se priznavaat na tovar na rashodite vo dano~niot bilans.

 

^len 19

 

Za ~lenovite na upravniot odbor ili za akcionerite, tro{ocite za koristewe na patni~ki vozila , za hrana i pijaloci, za podaroci, za nabavka na dvi`en i nedvi`en imot, koi ne se vo funkcija na vr{ewe na dejnosta, ne se priznavaat na tovar na rashodite vo dano~niot bilans.

 

^len 20

 

Vkupnite izdatoci za promocija, propaganda i reklama i za reprezentacija se priznavaat kako rashod vo dano~niot bilans najmnogu vo visina do 3% od vkupniot prihod.

 

^len 21

 

Vo dano~niot bilans kako rashodi ne se priznavaat vkalkuliranite dolgoro~ni rezervirawa na materijalnite i nematerijalnite tro{oci osven onie rezervirawa ~ija obvrska e propi{ana so zakon.

 

 

 

 

 

 

^len 22

 

Isplatite po osnova na stipendii ne se priznavaat na tovar na rashodite vo dano~niot bilans, osven uplatite izvr{eni preku op{testveni fondovi( fondacii) vo soglasnost so zakon.

Po isklu~ok na stav 1 od ovoj ~len, isplatite po osnova na stipendii za vrvni sportisti se priznavaat na tovar na rashodite vo dano~niot bilans.

 

^len 23

 

Na obvrznikot - banka ili druga finansiska organizacija dano~nata osnova mu se namaluva za izdvojuvawata vo rezervi za pokrivawe na nenaplativi krediti i drugi rizici.

Na obvrznikot- dru{tvo za osiguruvawe i reosiguruvawe na imoti i lica dano~nata osnova mu se namaluva za izdvojuvawata vo rezervi na osiguruvaweto i za drugi rizici.

Izdvojuvawata vo rezervi od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len {to se priznavaat za namaluvawe na dano~nata osnova, mo`e da iznesuvaat najmnogu do 15% od dobivkata iska`ana vo bilansot na uspehot.

 

 

IV.DANO^EN TRETMAN NA PRIHODITE OD KAPITAL I NA

KAPITALNITE DOBIVKI I ZAGUBI

 

^len 24

Prihodite od dividendi ostvareni so u~estvo vo kapitalot na drug obvrznik- rezident na Republikata, vklu~uvaj}i gi i prihodite od u~estvo vo dobivkata na dru{tvata so ograni~ena odgovornost ne se vklu~uvaat vo dano~nata osnova, pod uslov da se odano~eni kaj obvrznikot koj vr{i isplata spored op{tata stapka od ~len 28 na ovoj zakon.

 

^len 25

Kapitalnite dobivki ostvareni od proda`ba na hartii od vrednost, oprema i nedvi`en imot se vklu~uvaat vo dano~nata osnova na obvrznikot.

Pod kapitalna dobivka od stav 1 na ovoj ~len se podrazbira razlikata me|u proda`nata vrednost na hartiite od vrednost, opremata i nedvi`niot imot i nivnite smetkovodstveni vrednosti revalorizirani na denot na proda`bata.

Ako razlikata od stav 2 na ovoj ~len e negativna se ostvaruva kapitalna zaguba.

Nabavnata vrednost se revalorizira soglasno za propisite za smetkovodstvo.

 

^len 26

 

Kratokoro~nite kapitalni dobivki ostvareni od proda`ba na akcii i obvrznici, koi obvrznikot gi dr`el vo svojot portfeq pokuso od 12 meseci i kapitalnite dobivki ostvareni od proda`ba na oprema i nedvi`nosti vo celost se vklu~uvaat vo dano~nata osnova.

Dolgoro~nite kapitalni dobivki ostvareni od proda`ba na akcii i obvrznici, koi obvrznikot gi dr`el vo svojot portfeq 12 meseci ili podolgo vleguvaat vo dano~nata osnova vo visina od 50% od razlikata.

 

^len 27

 

Dolgoro~nata kapitalna zaguba ostvarena so proda`ba na akcii i obvrznici se prebiva so kapitalnite dobivki od ~len 26 stav 1 na ovoj zakon ostvareni vo istata godina.

Ako i po izvr{enoto prebivawe od stav 1 na ovoj ~len se pojavi kapitalna zaguba, vi{okot se prenesuva na idnite kapitalni dobivki vo narednite tri godini.

V. DANO^NA STAPKA

^len 28

 

Stapkata na danok od dobivka iznesuva 30%.

 

^len 29

 

Vo slu~aite koga obvrznicite na danokot od dobivka od oddelni oblasti i dejnosti koi }e se najdat vo isklu~itelni ekonomski te{kotii predizvikani od elementarni nepogodi ili vi{a sila i koi ne mo`at da gi izvr{at svoite obvrski, Vladata na Republika Makedonija mo`e da izvr{i namaluvawe, odlo`uvawe, odnosno osloboduvawe za pla}awe na danokot za opredelen period na utvrdenata stapka na danokot od dobivka od ~len 28 na ovoj zakon za obvrznicite od oddelni oblasti ili oddelni obvrznici.

 

VI. DANO^NI OLESNUVAWA I OSLOBODUVAWA

 

^len 30

 

Obvrznikot ima pravo na zabrzana amortizacija na osnovnite sredstva vo slu~aite koga ostvaruva tehnolo{ka modernizacija i strukturno prisposobuvawe, no najmnogu do visina koja za 25% ja nadminuva amortizacijata presmetana na na~in {to e utvrden vo ~len 15 od ovoj zakon.

Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len, obvrznikot ima pravo na zabrzana amortizacija na sredstvata koi slu`at za za{tita na `ivotnata sredina i na prirodata.

Pravoto od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len obvrznikot go ostvaruva so podnesuvawe pismeno barawe do organot za javni prihodi i vrz osnova na soodvetna dokumentacija.

 

^len 31

 

Na dano~niot obvrznik mu se namaluva dano~nata osnova za iznosot na izvr{enite vlo`uvawa od dobivkata, vo novi investicii ( reinvestirana dobivka) vo Republikata, no najmnogu do 30% od dano~nata osnova vo svojata dejnost.

 

^len 32

 

Na obvrznikot koj izvr{il vlo`uvawa od dobivkata vo podra~ja na stopanski nedovolno razvienite op{tini i vo specifi~ni podra~ja ( ridsko-planinskite reoni, pograni~niot pojas i kompaktno zaostanatite podra~ja) mu se namaluva dano~nata osnova vo visina na vlo`enite sredstva.

 

^len 33

 

Obvrska za pla}awe na danok od dobivka mu se namaluva na doma{no pravno lice i fizi~ko lice koe vr{i registrirana dejnost vo visina na srazmerniot del od dobivkata {to mu pripa|a na stransko lice po osnova na vlo`enite sredstva za period od prvite tri godini, pod uslov u~estvoto na stranskiot kapital da iznesuva najmalku 20% vo vkupno vlo`eniot postojan kapital na dano~niot obvrznik.

Obvrskata za pla}awe na danok od dobivka mu se namaluva na pravnoto lice i fizi~koto lice koe vr{i registrirana dejnost koe ne e rezident na Republika Makedonija vo visina na srazmerniot del od dobivkata {to mu pripa|a po osnova na vlo`enite sredstva za period od prvite tri godini.

 

^len 34

 

Prihodite {to se ostvareni po osnova na sredstva koi se strogo namenski za odvivawe na dejnosta kaj pravnoto lice - dano~en obvrznik( buxeti, fondovi) ne vleguvaat vo dano~nata osnova za presmetuvawe na danokot od dobivka.

 

^len 35

 

Na obvrznikot mu se namaluva obvrskata za pla}awe danok vo visina na sredstvata od dobivkata vlo`eni za za{tita na `ivotnata sredina i na prirodata, kako i za me|unarodniot sport koj{to e od zna~ewe za Republikata.

 

^len 36

 

 

Od pla}awe danok od dobivkata se osloboduvaat pretprijatijata za profesionalna rehabilitacija i za vrabotuvawe na invalidi od proizvodnata i uslu`nata dejnost, ~ii proizvodi i uslugi vo celost se proizveduvaat ili vr{at vo za{titnite rabotilnici, {to se ostvaruva so podnesuvawe pismeno barawe do organot za javni prihodi vrz osnova

na soodvetna dokumentacija.

 

 

 

 

VII. IZBEGNUVAWE NA DVOJNO ODANO^UVAWE NA

DOBIVKATA

 

 

^len 37

 

Na obvrznikot - rezident na Republikata koj na dobivkata {to e ostvarena so rabota vo stranstvo platil danok vo druga dr`ava mu se namaluva presmetaniot danok vo zemjata za iznosot na danokot od dobivka platen vo stranstvo, a najmnogu do iznosot na danokot {to bi se dobil so primena na dano~nata stapka od ~len 28 na ovoj zakon.

^len 38

. Mati~noto pravno lice - rezident na Republikata ima pravo na namaluvawe na presmetaniot danok vo zemjata za iznosot na danokot {to go platila nejzinata filijala vo druga dr`ava, na dobivkata {to e vklu~ena vo prihodite na mati~noto pravno lice.

Pravo na namaluvawe na danokot od stav 1 na ovoj ~len ima mati~noto pravno lice koe neprekinato vo periodot od najmalku edna godina, pred podnesuvaweto na bilansot, dr`elo 25% ili pove}e akcii, odnosno u~estvo vo nerezidentnata filijala, {to se doka`uva so soodvetna dokumentacija i so nejziniot bilans na uspehot i dano~niot bilans.

VIII. UTVRDUVAWE I NAPLATA

^len 39

Privremenata presmetka i pla}aweto na danokot od dobivka vo tekot na godinata se vr{i vo rokot propi{an za predavawe na polugodi{nata presmetka, a kone~nata presmetka i pla}awe na danokot od dobivka vo rokot propi{an za podnesuvawe na godi{nata presmetka soglasno so Zakonot za smetkovodstvoto.

Dokolku obvrznikot na danokot od dobivka sostavuva presmetki za periodi pokratki od periodite od stav 1 na ovoj ~len danokot od dobivkata go presmetuva i pla}a so predavaweto na tie presmetki.

Obvrznikot na danokot od dobivka e dol`en utvrduvaweto i pla}aweto na danokot od dobivkata so periodi~nata, polugodi{nata, odnosno godi{nata presmetka da go vr{i na poseben obrazec {to zaedno so presmetkite go dostavuva do organot za javni prihodi.

Obvrznikot na danokot od dobivka e dol`en pla}aweto na danokot od dobivka da go vr{i vrz osnova na posebniot obrazec, {to zaedno so presmetkite, go dostavuva do nositelite na platen promet kaj koja ima `iro - smetka.

 

 

^len 40

Vo tekot na godinata se presmetuva i se pla}a akontacija na danokot od dobivka do 15 vo mesecot za izminatiot mesec.

Mese~niot iznos na akontacijata za tekovniot mesec se utvrduva so primena na propi{anata stapka i toa za:

Ako obvrzanikot na danokot od dobivka ne dostavi nalog za pla}awe na danokot od dobivka, nositelite na platen promet }e ja izvr{at naplatata na danokot od negovata `iro - smetka, i za toa }e go izvestat organot za javni prihodi.

Novoosnovanite pravni lica i fizi~ki lica koi vr{at registrirana dejnost, akontacijata na danokot od dobivka ja pla}aat so prvata periodi~na, odnosno polugodi{na presmetka vo tekovnata godina.

^len 41

Ako obvrzanikot na danokot od dobivka platil vo vid na akontacija pomal iznos na danokot od dobivka od iznosot utvrden so periodi~nata ili polugodi{nata presmetka, odnosno godi{nata presmetka, dol`en e razlikata me|u uplatenata akontacija i vistinskata obvrska na presmetaniot danok od dobivka da ja uplati vo rok od 15 dena od denot na istekot na rokot za predavawe na periodi~nata ili polugodi{nata presmetka, odnosno za godi{nata presmetka.

Ako obvrznikot na danokot od dobivka platil vo vid na akonotacija pogolem iznos na danok od dobivka od iznosot {to bil dol`en da go plati so periodi~nata ili polugodi{nata presmetka, odnosno godi{nata presmetka, mo`e od organot za javni prihodi da bara vra}awe na pove}e plateniot iznos.

Pove}e plateniot danok od dobivka organot za javni prihodi }e mu go vrati na obvrznikot za danokot od dobivka po negovo barawe vo rok od 15 dena od denot na podnesuvaweto na baraweto za vra}awe.

Ako obvrznikot na danokot od dobivka ne bara vra}awe na pove}e uplateniot danok od dobivka, pove}e plateniot iznos }e se smeta kako akontacija za naredniot period.

^len 42

Vo pogled na prisilnata naplata, kamatata, zastarenosta na obvrskata za pla}awe na danokot od dobivka, soodvetno se primenuvaat odredbite od Zakonot za personalniot danok od dohod.

 

^len 43

 

Organot za javni prihodi vr{i kontrola na na~inot na presmetuvaweto, uplatuvaweto i vra}aweto na danokot od dobivka.

 

^len 44

 

Republi~kiot zavod za statistika do 10 vo mesecot go objavuva procentot na porastot na cenite na malo vo Republikata od ~len 40 stav 2 na ovoj zakon.

 

 

IX. KAZNENI ODREDBI

^len 45

So pari~na kazna do desetkraten iznos od pomalku plateniot danok od dobivka }e se kazni za prekr{ok obvrznikot na danokot od dobivka koj za utvrdenata dano~na osnova i dano~nite olesnuvawa na obrazecot za presmetka na danokot navede neto~ni podatoci poradi koi do{lo do utvrduvawe na pomala dano~na osnova.

Za prekr{ok od stav 1 na ovoj ~len }e se kazni so pari~na kazna od pet do petnaeset plati i odgovornoto lice na obvrznikot na danokot od dobivka.

 

^len 46

 

So pari~na kazna od 50 do 100 plati }e se kazni za prekr{ok pravnoto lice koe vo propi{aniot rok ne mu podnese na organot za javni prihodi presmetka na propi{aniot obrazec ( ~len 39).

Za prekr{okot od stav 1 na ovoj ~len }e se kazni so pari~na kazna od dve do petnaeset plati za prekr{ok i odgovornoto lice vo pravnoto lice.

 

^len 47

 

So pari~na kazna od pet do petnaeset plati }e se kazni za prekr{ok fizi~ko lice, koe vr{i registrirana dejnost- obvrznik na danokot od dobivka za dejstvijata od ~len 46 na ovoj zakon, koj vo propi{aniot rok ne mu podnese na organot za javni prihodi presmetka na propi{aniot obrazec (~len 39).

 

^len 48

 

 

Za prekr{ok od ~len 45 stav 1 na ovoj zakon, pokraj pari~nata kazna mo`e da se izre~e i za{titna merka- zabrana na vr{ewe dejnost na pravnoto lice i fizi~koto pravno lice koe vr{i registrirana dejnost vo traewe od {est meseci do edna godina, a na odgovornoto lice vo pravnoto lice zabrana na vr{ewe na funkcija na odgovorno lice vo traewe od tri meseci do edna godina.

 

 

X. PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI

 

^len 49

 

Ministerot za finansii }e donese pobliski propisi za na~inot na presmetuvaweto i uplatuvaweto na danokot od dobivka, kako i za spre~uvawe na dvojnoto osloboduvawe ili dvojnoto odano~uvawe i }e propi{e obrazec- dano~en bilans za presmetuvawe i uplatuvawe na danokot od dobivka vo rok od 30 dena od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

 

^len 50

 

Po isklu~ok na odredbite na ~lenovite 39 i 40 od ovoj zakon pravnoto lice, kako obvrznik na danokot od dobivka , e dol`no pri pla}aweto na danokot od dobivka so kone~nata presmetka za 1993 godina, kako i zaradi utvrduvaweto na mese~niot iznos na akontacijata za periodot fevruari-juni 1994 da ja zgolemi osnovata na danokot od dobivkata utvrdena vrz osnova na podatocite od godi{nata presmetka za 1993 godina so rezultatot od nivelacijata na cenite na stokite {to e vklu~en vo revalorizacionata rezerva za srazmerniot del {to otpa|a na prodadenite stoki.

 

^len 51

 

Po isklu~ok od odredbite na ~lenovite 39 i 40 od ovoj zakon, fizi~ko lice koe vr{i registrirana dejnost, utvrduvaweto i pla}aweto na mese~nite akontacii na danokot od dobivka za periodot januari-juni 1994 godina, go vr{i so polugodi{nata presmetka za ovoj period.

^len 52

 

So denot na primenata na ovoj zakon prestanuva da va`i Zakonot za danokot od dobivka ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 5/93 ).

^len 53

 

Ovoj zakon vleguva vo sila so denot na objavuvaweto vo " Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", a }e se primenuva od 1 januari 1994 godina.