ZAKON ZA PENZISKOTO I INVALIDSKOTO OSIGURUVAWE

("Slu`ben vesnik na RM", br. 80/93; 3/94; 14/95; 71/96, 32/97 i 49/97; U. sud - 35/95; U. sud - 40/96; U. sud - 70/96; U. sud - 24/97; U. sud - 25/97)

 

  1. OSNOVNI ODREDBI

^len 1

So ovoj zakon se ureduva zadol`itelno penzisko i invalidsko osiguruvawe na rabotnicite vo raboten odnos i na fizi~kite lica koi vr{at dejnost, kako i posebnite uslovi pod koi oddelni kategorii na osigurenici gi ostvaruvaat pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.

^len 2

Penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na licata koi ne se zadol`itelno osigureni spored ovoj zakon, odnosno osiguruvaweto na pogolem obem na prava od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe za licata koi se zadol`itelno osigureni spored ovoj zakon, mo`e da se ustanovi kako dobrovolno osiguruvawe, vo soglasnost so ovoj zakon.

^len 3

So zadol`itelno penzisko i invalidsko osiguruvawe po osnova na rabota, a vrz na~eloto na socijalna pravednost se ostvaruvaat prava vo slu~aj na starost, namaluvawe ili zagubuvawe na rabotnata sposobnost, smrt i telesno o{tetuvawe.

^len 4

Pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe se steknuvaat i ostvaruvaat vo zavisnost od dol`inata i obemot na vlo`uvaweto na sredstva za penzisko i invalidsko osiguruvawe pod uslovi utvrdeni so ovoj zakon.

 

^len 5

Prava od penzisko i invalidsko osiguruvawe se:

1) pravo na starosna pewija;

2) pravo na invalidska pewija;

3) pravo na rasporeduvawe na drugo soodvetno rabotno mesto, pravo na soodvetno vrabotuvawe, pravo na prekvalifikacija ili dokvalifikacija i prava na soodvetni pari~ni nadomestoci:

4) pravo na semejna pewija;

5) pravo na pari~en nadomestok za telesno o{tetuvawe;

6) pravo na najnizok iznos na pewija.

^len 6

Pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe se neotu|ivi, pi~ni materijalni prava i ne mo`at da se prenesuvaat na drugi lica.

Pravata od peziskoto i invalidskoto osiguruvawe ne mo`at da zastarat, osven pristignatite, a neisplateni iznosi na pewii na drugi pari~ni primawa, vo slu~aite utvrdeni so ovoj zakon.

Koristeweto na pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ostvareni spored ovoj zakon mo`e da prestane ili da se ograni~i samo vo slu~ai i pod uslovi predvideni so ovoj zakon.

^len 7

Sredstvata potrebni za ostvaruvawe na prava od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe gi obezbeduvaat osigurenicite i rabotodavcite.

Republikata obezbeduva sredstva za penzisko i invalidsko osiguruvawe vo slu~aite i pod uslovi utvrdeni so ovoj zakon.

Sredstvata potrebni za ostvaruvawe na pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, osigurenicite gi obezbeduvaat kako sredstva za li~na potro{uva~ka.

 

^len 8

Sredstvata za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe i pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe se obezbeduvaat, odnosno se ostvaruvaat vo Fondot na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na Makedonija (vo ponatamo{niot tekst: Fond).

Fondot ima svojstvo na pravno lice.

Sedi{teto na Fondot e vo Skopje.

^len 9

Dejnosta na Fondot e od javen interes.

^len 10

Za ostvaruvawe na pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe se obezbeduva dvostepenost na postapkata i sudska za{tita na pravata.

Za pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe koi se ostvaruvat po Fondot vo vtor stepen odlu~uva Komisija na Vladata na Republika Makedonija, a za pravata koi se ostvaruvaat kaj rabotodavecot organot {to }e go opredeli rabotodavecot.

//. OSIGURENICI

 

 

^len 11

Osigurenici so zadol`itelno penzisko i invalidsko osiguruvawe se:

1) rabotnicite vo raboten odnos vo pretprijatie i drugo pravno lice koe vr{i stopanska dejnost, ustanova, drugo pravno lice koe vr{i dejnost na javna slu`ba, dr`aven organ i organ na edinicite na lokalnata samouprava i vo doma{no i stransko fizi~ko i pravno lice (vo natamo{niot tekst rabotodavec);

2) licata na slu`ba vo postojaniot sostav na Armijata na Republika Makedonija (vojnici po dogovor, pomladi oficeri, oficeri i gra|anski lica na slu`ba vo Armijata);

3) izbranite ili imenuvanite nositeli na javna i druga funkcija, ako za vr{eweto na funkcijata primaat plata, odnosno ostvaruvaat nadomestok na plata za vr{ewe na taa funkcija;

4) dr`avjanite na Republika Makedonija koi na teritorijata na Republika Makedonija se vraboteni kaj stranski i me|unarodni organi, organizacii i ustanovi, kaj stranski diplomatski i konzularni pretstavni{tva ili se vo li~na slu`ba na stranski dr`avjani, ako so me|unaroden dogovor ne e poinaku opredeleno:

5) dr`avjanite na Republika Makedonija vraboteni vo stranstvo, ako za toa vreme ne se zadol`itelno osigureni kaj stranski nositel na osiguruvaweto;

6) dr`avjanite na Republika Makedonija vraboteni kaj stranski rabotodavec vo dr`ava vo koja se zadol`itelno osigureni, no vo

koja pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, {to kako prava se utvrdeni so ovoj zakon, ne mo`at da gi ostvaruvaat ili ne mo`at da gi koristat nadvor od taa dr`ava;

7) fizi~kite lica koi vr{at dejnost;

8) individualnite zemjodelci-obvrznici na danok od prihod od zemjodelska dejnost na koi zemjodelskata dejnost im e edinstveno zanimawe (individualni zemjodelci);

9) nevraboteni lica koi primaat pari~en nadomestok;

10) invalidite na trudot za vreme na ~ekawe za upatuvawe i za vreme na prekvalifikacija ili dokvalifikacija i za vreme na ~ekawe na rasporeduvawe na drugi soodvetni rabotni mesta ili soodvetno vrabotuvawe;

11) samostojnite umetnici koi so takov status se zdobile spored kriteriumite, vo soodvetna postapka i so soodveten akt na ministerot za kultura i

12) sportisti koi spored kriteriumite na Sojuzot na organizaciite na fizi~kata kultura na Republika Makedonija imaat status na vrvni sportisti-amateri, soglasno so zakon, ako ne se osigureni po druga osnova.

^len 12

Zadol`itelno se osiguruvaat i rabotnicite od ~len 11 stav 1 to~ki 1 i 3 na ovoj zakon {to se upateni na rabota vo stranstvo i za vremeto na rabota vo stranstvo, ako ne se zadol`itelno osigureni spored propisite na dr`avata vo koja se upateni ili ako so me|unaroden dogovor ne e poinaku opredeleno.

Zadol`itelno se osiguruvaat i dr`avjanite na Republika Makedonija koi zasnovale raboten odnos kaj rabotodavecot koj vr{i dejnost vo stranstvo.

^len 13

Zadol`itelno se osiguruvaat i stranskite dr`avjani i licata bez dr`avjanstvo koi na teritorijata na Republika Makedonija se:

1) vo raboten odnos kaj rabotodavec:

2) vo slu`ba na stranski fizi~ki i pravni lica, ako so me|unaroden dogovor ne e poinaku opredeleno i

3) vo slu`ba na me|unarodni organizacii i ustanovi, na stranski diplomatski i konzularni pretstavni{tva, ako takvoto osiguruvawe e predvideno so me|unaroden dogovor.

^len 14

So zadol`itelno penzisko i invalidsko osiguruvawe vrz osnova na invalidnost i telesno o{tetuvawe pri~ineti so povreda na rabota ili profesionalna bolest osigureni se:

1) u~enicite i studentite vo organizaciite od naso~enoto obrazovanie koga vr{at prakti~na rabota;

2) licata na izdr`uvawe kazna zatvor, maloletni~ki zatvor i na izdr`uvawe na vospitna merka vo vospitno-popraven dom za vreme na redovna rabota {to ja vr{at vo tekot na izdr`uvaweto na kaznata, odnosno merkata;

3) ~lenovite na mladinskite zadrugi za vreme na rabotno anga`iraWe;

4) zdravstvenite rabotnici so visoko obrazovanie koi steknuvaat rabotno iskustvo za polagawe na stru~en ispit i

5) nevrabotenite lica za vreme na stru~no osposobuvawe, prekvalifikacija ili dokvalifikacija.

Odredbite od stav 1 to~ka 1 na ovoj ~len se odnesuvaat i na dr`avjanite na Republika Makedonija koi soglasno so va`e~kite propisi se upateni oo stranstvo na {koluvawe.

Odredbite od stav 1 to~ka 1 na ovoj ~len se odnesuvaat i na stranskite dr`avjani koi se nao|aat na {koluvawe vo Republikata ako dr`avata, ~ii dr`avjani se tie, isto taka postapuva so dr`avjanite na Republika Makedonija dokolku so me|unaroden dogovor ne e opredeleno poinaku.

^len 15

So zadol`itelno penzisko i invalidsko osiguruvawe vrz osnova na invalidnost i telesno o{tetuvawe pri~ineti so povreda se osiguruvaat i licata kaj koi povredata nastanala so u~estvo:

1) vo akcii za spasuvawe ili odbrana od elementarni nepogodi ili nesre}i;

2) na organizirani mladinski i drugi rabotni akcii;

3) na obuka po pokana na organite na odbranata:

4) vo davawe pomo{ na organite za vnatre{ni raboti vo vr{ewe na nivnata slu`bena dol`nost;

5) na kulturno-umetni~ki manifestacii i natprevari, organizirani od kulturni i drugi organizacii i

6) na natprevari vo fizi~ka i tehni~ka kultura, organizirani od sportski i drugi organizacii.

^len 16

So op{t akt na Fondot poblisku se ureduva na~inot na ostvaruvaWe na pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na licata od ~lenovite 14 i 15.

///. STEKNUVAWE I UTVRDUVAWE NA PRAVATA

  1. Starosna penzijia
  2. ^len 17

    Osigurenikot steknuva pravo na starosna penzija koga }e napolni 63 godini `ivot (ma`), odnosno 60 godini `ivot (`ena) i najmalku 20 godini penziski sta`.

    Vo preodniot period od 1 januari 1994 godina do 31 dekemvri 1998 godina (ma`), odnosno do 31 dekemvri 2002 godina (`ena), starosnata granica za steknuvawe pravo na starosna penzija postepeno se zgolemuva, i toa:

    01.01.1994 do 31.12.1994 60,5 55,5

    01.01.1995 do 31.12.1995 61,0 56,0

    01.01.1996 do 31.12.1996 61,5 56,5

    01.01.1997 do 31.12.1997 62,0 570

    01.01.1998 do 31.12.1998 62,5 57,5

    01.01.1999 do 31.12.1999 630 58,0

    01.01.2000 do 31.12.2000 58,5

    01.01.2001 do 31.12.2001 59,0

    01.01.2002 do 31.12.2002 59,5

    01.01.2003 60,0

    Osigurenikot koj ne napolnil penziski sta` od 20 godini steknuva pravo na starosna penzija koga }e napolni 65 godini `ivot (ma`), odnosno 63 godini (`ena) i najmalku 15 godini sta` na osiguruvawe.

    Vo preodniot period od 1 januari 1994 godina do 31 dekemvri 1998 godina starosnata granica za `ena postepeno se zgolemuva, i toa:

    godina

    01.01.1994 do 31.12.1994 60,5

    01.01.1995 do 31.12.1995 61,0

    01.01.1996 do 31.12.1996 61,5

    01.01.1997 do 31,12.1997 62,0

    01.01.1998 do 31.12.1998 62,5

    0101.1999 63,0

    Osigurenikot steknuva pravo na starosna penzija koga }e napolni 40 godini (ma`), odnosno 35 godini penziski sta` (`ena) bez ogled na godinite na `ivot.

    Namaluvawe na starosnata granica

    ^len 18

    Na osigurenikot na kogo sta`ot na osiguruvawe mu se smeta so zgolemeno traewe starosna granica za steknuvawe pravo na starosna pewija se namaluva zavisno od stepenot na zgolemuvaweto na sta`ot, i toa za po edna godina.

    1) za sekoi sedum godini pominati na rabotni mesta na koi efektivno pominati 12 meseci se smetaat vo sta` na osiguruvawe kako 13 meseci;

    2) za sekoi {est godini pominati na rabotni mesta na koi efektivno pominati 12 meseci se smetaat vo sta` na osiguruvawe kako 14 meseci;

    3) za sekoi pet godini pominati na rabotni mesta na koi efektivno pominati 12 meseci se smetaat vo sta` na osiguruvawe kako 15 meseci;

    4) za sekoi ~etiri godini pominati na rabotni mesta na koi efektivno pominati 12 meseci se smetaat vo sta` na osiguruvawe kako 16 meseci;

    5) za sekoi tri godini i {est meseci pominati na rabotni mesta na koi efektivno pominati 12 meseci se smetaat vo sta` na osiguruvawe kako 17 meseci:

    6) za sekoi tri godini pominati na rabotni mesta na koi efektivno pominati 12 meseci se smetaat vo sta` na osiguruvawe kako 18 meseci.

    Penziska osnova

    ^len 19

    Starosnata penzija se utvrduva od mese~niot prosek na platite {to osigurenikot gi ostvaril za vreme na vkupnoto traewe na osiguruvaweto, a najrano od 1 januari 1970 (vo natamo{niot tekst: penziska osnova).

    Kako godina na osiguruvawe od koja se zema platata za utvrduvawe na penziskata osnova se zema kalendarskata godina vo koja osigurenikot ostvaril plata, odnosno nadomestok na plata za najmalku {est meseci sta` na osiguruvawe.

    Po isklu~ok od stav 2 na ovoj ~len platata, odnosno nadomestokot na platata ostvaren vo godinata vo koja osigurenikot ostvaruva pravo na starosna pewija ne se zema za utvrduvawe na penziskata osnova.

    ^len 20

    Na osigurenikot, odnosno liceto koe ne ostvarilo plata, odnosno nadomestok na plata po januari 1970 godina penziskata osnova se utvrduva vo zavisnost od dvi`eweto na prose~nata plata na site vraboteni vo Republikata i stru~nata podgotovka na osigurenikot.

    Osnovicata od stavot 1 na ovoj ~len vo po~etokot na godinata ja objavuva Fondot.

    ^len 21

    Za utvrduvawe na penziskata osnova se zemaat platite, pari~nite nadomestoci odnosno, osnovicite na osiguruvawe {to osigurenikot gi ostvaril vo soglasnost so op{tiot akt na rabotodavecot usoglasen so kolektivniot dogovor i so zakon.

    ^len 22

    Za utvrduvawe na penziskata osnova se zema prose~nata mese~na plata {to osigurenikot ja ostvaril so polno rabotno vreme.

    Platata {to e ostvarena so rabota podolga ili pokratka od polnoto rabotno vreme se presmetuva na prose~niot mese~en iznos {to odgovara na platata za polno rabotno vreme.

    Na osigurenikot koj vo kalendarskata godina bil istovremeno vo raboten odnos so rabotno vreme pokratko od polnoto rabotno vreme kaj pove}e rabotodava~i, platata mu se smeta taka {to se zemaat vkupno ostvarenata plata i ~asovite pominati na rabota vo raboten odnos kaj site rabotodava~i so polno rabotno vreme.

    Platata ostvarena so rabota podolga od polnoto rabotno vreme se zema za utvrduvawe na penziskata osnova samo ako takva rabota e vr{ena vo slu~aite predvideni so propisite za rabotnite odnosi.

    ^len 23

    Pri utvrduvaweto na penziskata osnova vkupnata plata ostvarena so rabota so polno, pokratko od polnoto i podolgo od polnoto rabotno vreme vo edna godina se sveduva so prose~en mese~en iznos koj odgovara na platata za polno rabotno vreme.

    Iznosot {to odgovara na platata za polno rabotno vreme vo smisla na stav 1 na ovoj ~len se presmetuva taka {to vkupniot iznos na platite {to se zema predvid za utvrduvawe na penziskata osnova, a koi osigurenikot gi primil za edna godina, se deli so brojot na ~asovite {to toj gi pominal na rabota so polno, pokratko i podolgo od polnoto rabotno vreme, a taka dobieniot iznos po ~as se mno`i so mese~niot prosek na brojot na ~asovite na polnoto rabotno vreme kaj rabotodava~ot po periodot vo koj e ostvarena platata. Taka dobieniot iznos na platata se zema za utvrduvawe na penziskata osnova.

    ^len 24

    Za vremeto za koe osigurenikot ostvaril nadomestok na plata spored propisite za zdravstvenoto osiguruvawe, za utvrduvawe na penziskata osnova se zema iznosot na prose~nata plata koj se utvrduva vrz osnova na platata ostvarena vo kalendarskata godina koja & prethodi na godinata po koja nastanala privremenata spre~enost za rabota, presmetan so koeficientot za valorizacija utvrden za taa godina.

    Dokolku osigurenikot nema ostvareno plata vo prethodnata godina, kako plata za utvrduvawe na penziskata osnova se zema prose~nata plata {to osigurenikot ja ostvaril vo poslednata godina na osiguruvawe pred godinata vo koja nastanala privremenata spre~enost za rabota, presmetana so koeficient za oalorizacija utvrden za taa godina.

    ^len 25

    Za utvrduvawe na penziskata osnova na nevrabotenite lica koi primaat pari~en nadomestok, na invalidite na trudot koi ~ekaat na ispituvawe ili se na prekvalifikacija ili dokvalifikacija, odnosno ~ekaat rasporeduvawe na druga soodvetna rabota ili soodvetno

    vrabotuvawe, se zema osnovata od koja se utvrduva pari~niot nadomestok.

    Osnovata od koja se utvrduva pari~niot nadomestok se valorizira so koeficientot so koj se valoriziraat platite od koi e opredelena osnovata.

    ^len 26

    Za utvrduvawe na penziskata osnova na vrabotenite invalidi na trudot koi primaat pari~en nadomestok za rabota so skrateno rabotno vreme ili pari~en nadomestok poradi pomala plata, pokraj ostvarenata plata se zema i pari~niot nadomestok presmetan so koeficient na valorizacija od godinata vo koja e ostvaren toj nadomestok.

    ^len 27

    Za utvrduvawe na penziskata osnova na osigurenicite od ~len 11 stav 1 to~ka 3 na ovoj zakon se zema platata, odnosno nadomestokot za vr{ewe na taa funkcija koj slu`el kako osnova za pla}awe na pridonesot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.

    ^len 28

    Za utvrduvawe na penziskata osnova na osigurenicite od ~len 12 na ovoj zakon se zema platata, odnosno osnovicata na osiguruvaweto koja slu`ela kako osnova za pla}awe na pridonesot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.

    ^len 29

    Za utvrduvawe na penziskata osnova na osigurenicite od ~len 11 stav 1 to~ka 4,5 i 6 i ~len 13 na ovoj zakon se zema osnovicata na osiguruvaweto koja slu`ela kako osnova za pla}awe na pridonesot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.

    ^len 30

    Penziskata osnova na rabotnicite vo raboten odnos kaj rabotodavecot se utvrduva od platite ostvareni spored dogovorot za rabota.

    Penziskata osnova na individualnite zemjodelci se utvrduva od osnovici na osiguruvawe.

    Na fizi~kite lica koi vr{at dejnost, na samostojnite umetnici i na vrvni sportisti amateri, penziskata osnova im se utvrduva od osnovicite od koi e presmetuvan i uplatuvan pridones za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.

    ^len 31

    Za utvrduvawe na penziskata osnova se zema i nadomestokot ostvaren po osnov na inovacija, racionalizacija i drugi vidovi tvore{tvo so rabotata, vo soglasnost, so op{tiot akt na rabotodavecot usoglasen so kolektiven dogovor i so zakon, ako e platen pridones za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.

    Nadomestokot od stav 1 na ovoj ~len pri utvrduvaweto na penziskata osnova se zema kako da e ostvaren vo godinata vo koja e isplaten.

    ^len 32

    Platite od porane{nite godini koi se zemaat za utvrduvawe na penziskata osnova se valoriziraat so koeficientite presmetani vrz osnova na dvi`eweto na prose~nata plata na vrabotenite vo nestopanstvoto vo Republikata.

    Valorizacijata na platite od porane{nite godini spored koi se utvrduva pewijata, se vr{i spored prose~nata plata vo poslednata kalendarska godina koja i prethodi na godinata vo koja osigurenikot go ostvaruva pravoto na pewija.

    Koeficientite za valorizacija na platite od porane{nite godini se utvrduvaat sekoja godina edinstveno za site plati vrz osnova na statisti~kiti podatoci za dvi`eweto na prose~nata plata na vrabotenite vo nestopanstvoto vo Republikata. Koeficientite za valorizacija gi objavuva Fondot.

    Visina na starosna penzija

    ^len 33

    Starosnata pewija se utvrduva od penziskata osnova vo procenti opredeleni zavisno od dol`inata na penziskiot sta` i iznesuva:_____

    ma`% `ena%

    penziski sta` ma`% `ena%

    15 godini 35 40

    15 godini i 6 meseci 35,9 41,3

    16 godini 36,8 42,6

    16 godini i 6 meseci 37,7 43,9

    17 godini 38,6 45.2

    17 godini i 6 meseci 39,5 46,5

    18 godini 40,4 47,8

    18 godini i 6 meseci 41,3 49,1

    19 godini 42,2 50,4

    19 godini i 6 meseci 43,1 51,7

    20 godini 44,0 53,0

    20 godini i 6 meseci 44,9 53,9

    21 godina 45,8 54,8

    21 godina i 6 meseci 46,7 55,7

    22 godini 47.6 56,6

    22 godini i 6 meseci 48,5 57,5

    23 godini 49,4 58,4

    23 godini i 6 meseci 50,3 59,3

    24 godini 51,2 60,2

    24 godini i 6 meseci 52,1 61,1

    25 godini 53,0 62,0

    25 godini i 6 meseci 53,9 62,9

    26 godini 54.8 63,8

    26 godini i 6 meseci 55,7 64,7

    27 godini 56,6 65,6

    27 godini i 6 meseci 57,5 66,5

    28 godini 58,4 67,4

    28 godini i 6 meseci 59,3 68,3

    29 godini 60,2 69,2

    29 godini i 6 meseci 61,1. 70,1

    30 godini 62,0 71,0

    Z0 godini i 6 meseci 62,9 71,9

    31 godina 63,8 72,8

    31 godina i 6 meseci 64,7 73,7

    32 godini 65,6 74,6

    32 godini i 6 meseci 66,5 75,5

    33 godini 67,4 76,4

    33 godini i 6 meseci 68,3 77,3

    34 godini 69,2 78,2

    34 godini i 6 meseci 70,1 79,1

    35 godini 71,0 8010

    35 godini i 6 meseci 71,9

    36 godini 72,8

    36 godini i 6 meseci 73,7

    37 godini 74,6

    37 godini i 6 meseci 75,5

    38 godini 76,4

    38 godini i 6 meseci 77,3

    39 godini 78,2

    39 godini i 6 meseci 79,1

    40 godini__________________80,0

    Starosna penzija ne mo`e da iznesuva pove}e od 80% od penziskata osnovica.

    Najnizok iznos na starosna penzija

    ^len 34

    Osigurenikot koj gi ispolnuva uslovite za steknuvawe pravo na starosna pewija ima pravo na najnizok iznos na starosna pewija.

    Najniskiot iznos na starosnata pewija se opredeluva od prose~nata plata ostvarena vo nestopanstvoto vo Republikata vo prethodnata godina, i toa:

    - za korisnicite koi pewijata ja ostvarile so penziski sta` nad 35 godini (ma`), odnosno nad 30 godini (`ena), vo visina od 40%.

    - za korisnicite koi pewijata ja ostvarile so penziski sta` nad 25 godini (ma`), odnosno nad 20 godini (`ena), vo visina od 37%

    i

    - za korisnicite koi pewijata ja ostvarile so penziski sta` do 25 godini (ma`), odnosno do 20 godini (`ena), vo visina od 34%.

    Pewiite od stav 2 na ovoj ~len, vo tekot na godinata se usoglasuvaat so procentot so koj se usoglasuvaat drugite penzii.

    ^len 35

    Osigurenikot koj }e ostvari del od pewijata spored me|unaroden dogovor steknuva pravo na najnizok iznos na starosna pewija ako iznosot na pewijata opredelena spored ovoj zakon i stranskata pewija presmetana spored va`e~kiot devizen kurs e pomal od iznosot od koj se opredeluva najniskiot iznos na pewija od ~len 34 na ovoj zakon.

    Za utvrduvawe na procentot na najniskiot iznos na penzijata ne se zema sta`ot na osiguruvawe navr{en vo stranstvo.

    Najvisoka starosna penzija

    ^len 36

    Najvisokata starosna pewija ne mo`e da iznesuva pove}e od 80% od prose~nata plata ostvarena vo nestopanstvoto vo Republikata vo prethodnata godina zgolemena za 2,7 pati.

    Najvisokata starosna pewija od stav 1 na ovoj ~len, vo tekot na godinata se usoglasuva so procentot so koj se usoglasuvaaat drugite penzii.

    Usoglasuvawe na starosna penzija

    ^len 37

    Usoglasuvaweto na starosnata penzija se vr{i od 1 januari i od 1 juli tekovnata godina spored dvi`eweto na prose~nata plata na vrabotenite vo nestopanstvoto vo Republikata, i toa:

    - od 1 januari spored dvi`eweto na prose~nata plata na vrabotenite vo nestopanstvoto vo Republikata, ostvarena za dekemvri prethodnata godina vo odnos na prose~nata plata vo nestopanstvoto, ostvarena vo juni istata godina i

    - od 1 juli spored dvi`eweto na prose~nata plata na vrabotenite vo nestopanstvoto vo Republikata, ostvarena za juni tekovnata godina vo odnos na prose~nata plata vo nestopanstvoto, ostvarena vo dekemvri prethodnata godina.

    Usoglasuvaweto od stav 1 na ovoj ~len se vr{i po~nuvaj}i od isplatata na penziite za januari, odnosno juli tekovnata godina.

    Usoglasuvaweto na starosnata penzija se vr{i i vo rokovite pokratki od vremeto predvideno vo stav 1 na ovoj ~len dokolku rastot, odnosno padot na platite bide pogolem od 5% za eden ili pove}e meseci vo odnos na mesecot za koj e izvr{eno poslednoto usoglasuvawe.

    Usoglasena penzija od stav 3 na ovoj ~len pripa|a od prviot den po mesecot za koj e utvrden porastot na platite.

    Zaradi primena na stav 1 na ovoj ~len penzijata ostvarena vo tekovnata godina prethodno se usoglasuva spored porastot na platite vo januari taa godina vo odnos na celata prethodna godina, zemaj}i go predvid i vlijanieto na usoglasuvaweto na pewiite predizvikani so drug zakon.

    2. Prava vrz osnova na invalidnost

    Invalidnost

    ^len 38

    Invalidnost, vo smisla na ovoj zakon, postoi koga kaj osigurenikot, poradi trajni promeni vo zdravstvenata sostojba pri~ineti so povreda pri rabotata, profesionalna bolest, so povreda nadvor od rabotata ili so bolest, {to ne mo`at da se otstranat so lekuvawe ili so merki na medicinska rehabilitacija, }e nastane namaluvawe ili zagubuvawe na rabotnata sposobnost za vr{ewe na rabotite na rabotnoto mesto na koe bil rasporeden pred nastapuvaweto na invalidnosta.

     

     

     

    Svoja rabota

    ^len 39

    Kako svoja rabota se smetaat rabotite na rabotno mesto na koe osigurenikot bil rasporeden neposredno pred nastanuvawe na invalidnosta.

    Za lice koe vo vreme na nastanuvawe na invalidnosta ne bilo vo raboten odnos, kako svoja rabota se smetaat rabotite na rabotnoto mesto na koe bil rasporeden neposredno pred prestanokot na poslednoto osiguruvawe.

    Kako svoja rabota na osigurenikot zemjodelec se smeta rabotata vrz osnova na koja bil zadol`itelno osiguren po ovoj zakon.

    Druga soodvetna rabota

    ^len 40

    Kako druga soodvetna rabota se smeta rabotata koja spored stru~nata podgotovka i preostanatata rabotna sposobnost osigurenikot e spooben da ja vr{i so skrateno ili polno rabotno vreme na drugo rabotno mesto so raboten napor koj ne ja vlo{uva negovata zdravstvena sostojba, odnosno sostojbata na invalidnosta.

    Namalena rabotna sposobnost

    ^len 41

    Namalena rabotna sposobnost postoi koga osigurenikot so normalen raboten napor {to ne ja zagrozuva negovata zdravstvena sostojba,

    pove}e ne mo`e so polno rabotno vreme da raboti na rabotnoto mesto spored koe vo smisla na ~len 38 na ovoj zakon, se ocenuva invalidnosta.

    Preostanata rabotna sposobnost

    ^len 42

    Preostanata rabotna sposobnost postoi koga osigurenikot kaj kogo e utvrdeno namaluvawe na rabotnata sposobnost mo`e da raboti najmalku so polovina od polnoto rabotno vreme na rabotnoto mesto na koe rabotel pred nastanuvaweto na invalidnosta ili mo`e da raboti polno rabotno vreme na drugo rabotno mesto, so ili bez prekvalifikacija ili dokvalifikacija.

    Zagubena rabotna sposobnost

    ^len 43

    Zagubena rabotna sposobnost postoi ako osigurenikot e potpolno i trajno nesposoben za vr{ewe na svojata rabota i druga soodvetna rabota i koj ne mo`e so prekvalifikacija ili dokvalifikacija da se osposobi za druga soodvetna rabota so polno rabotno vreme.

    Zagubena rabotna sposobnost kaj osigurenikot zemjodelec postoi koga e potpolno i trajno nesposoben za vr{ewe na svojata rabota.

    Povreda pri rabota

    ^len 44

    Kako povreda pri rabota, vo smisla na ovoj zakon, se smeta povredata na osigurenikot pri~ineta so neposredno i kratkotrajno mehani~ko, fizi~ko ili hemisko dejstvo, kako i povredata pri~ineta so nagli promeni na polo`bata na teloto, nenadejno optovaruvawe na teloto ili so drugi promeni na fiziolo{kata sostojba na organizmot, ako takvata povreda pri~inski e vrzana so vr{ewoto na rabotite na rabotnoto mesto.

    Kako povreda pri rabota, vo smisla na ovoj zakon, se smeta povredata pri~ineta na na~inot od stav 1 na ovoj ~len {to osigurenikot }e ja pretrpi na radovniot pat od stanot do mestoto na rabotata ili obratno, na patot prezemen zaradi izvr{uvawe na rabotni zada~i i na patot prezemen zaradi stapuvawe na rabota, doa|awe na rabota od odmor ili otsustvo prekinato po nalog na rabotodavecot, kako i koristewe pravo na prekvalifikacija, dokvalifikacija ili vrabotuvawe spored ovoj zakon.

    Kako povreda pri rabota se smeta i zaboluvaweto na osigurenikot {to nastanalo neposredno i kako isklu~itelna posledica na nekoj nesre}en slu~aj ili od vi{a sila za vreme na vr{eweto na rabotata ili vo vrska so nea.

    Kako povreda pri rabota se smeta i povredata {to }e ja pretrpi osigurenikot vo vr{eweto na rabotite od ~lenovite 14 i 15 na ovoj zakon.

    Profesionalna bolest

    ^len 45

    Profesionalni bolesti, vo smisla na ovoj zakon, se opredeleni bolesti pri~ineti so podolgo neposredno vlijanie na procesot i uslovite na trudot vrz rabotnata sposobnost na osigurenikot.

    Pravilnikot za listata na profesionalnite bolesti go donesuva ministerot za trud i socijalna politika.

    ^len 46

    Invalid na trudot, vo smisla na ovoj zakon, e osigurenikot koj vrz osnova na invalidnost gi ostvaruva pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.

    a) Prava vrz osnova na preostanata rabotna sposobnost

    ^len 47

    Osigurenikot kaj kogo postoi preostanata rabotna sposobnost ima pravo na:

    1) rabota so skrateno rabotno vreme;

    2) rasporeduvawe, odnosno vrabotuvawe na druga soodvetna rabota i

    3) prekvapifikacija ili dokvalifikacija.

    Individualniot zemjodelec ne gi ostvaruva pravata od stav 1 na ovoj ~len.

    Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len fizi~koto lice koe vr{i dejnost ima pravo samo na prekoalifikacija ili dokvalifikacija i pravo na soodvetno vrabotuvawe.

     

    Skrateno rabotno vreme

    ^len 48

    Osigurenikot so preostanata rabotna sposobnost za kogo e utvrdeno deka ne e sposoben za rabota so polno rabotno vreme na svojata rabota ili na druga soodvetna rabota, so ili bez prekvalifikacija ili dokvalifikacija, ima pravo da raboti na svojata rabota ili na druga soodvetna rabota so rabotno vreme koe odgovara na negovata preostanata rabotna sposobnost, no ne pomalku od polovinata od polnoto rabotno vreme.

    Rasporeduvawe na drugo soodvetno rabotno mesto

    ^len 49

    Osigurenikot so preostanata rabotna sposobnost kaj kogo e utvrdeno deka ne e sposoben da ja vr{i svojata rabota so polno nitu so pomalku od polnoto rabotno vreme, a e sposoben da vr{i druga soodvetna rabota so polno rabotno vreme ima pravo na rasporeduvawe na drugo soodvetno rabotno mesto.

    Rasporeduvaweto od stav 1 na ovoj ~len, vo soglasnost so osigurenikot, mo`e da se vr{i i na rabotno mesto za koe se bara stru~na podgotovka poniska od onaa {to ja ima osigurenikot.

    Prekvalifikacija ili dokvalifikacija

    ^len 50

    Osigurenikot so preostanata rabotna sposobnost, za kogo e utvrdeno deka ne e sposoben za rabota so polno rabotno vreme na svojata rabota ili na druga soodvetna rabota ima pravo na prekvalifikacija ili dokvalifikacija, ako bez toa ne mo`e da se rasporedi na drugi rabotni mesta so polno rabotno vreme i ako spored sostojbata na invalidnosta mo`e da se osposobi za druga soodvetna rabota.

    Pravoto na prekvalifikacija ili dokvalifikacija osigurenikot go ostvaruva do navr{eni 50 godini `ivot (ma`), odnosno 45 godini `ivot (`ena).

    Po zavr{enata prekvalifikacija ili dokvalifikacija osigurenikot ima pravo na rasporeduvawe, odnosno vrabotuvawe na rabotno mesto za koe e osposoben.

    Osigurenikot - `ena mo`e po svoe barawe pravoto na prekvalifikacija ili dokvalifikacija da go ostvari do godinite na `ivot utvrdeni za osigurenikot - ma`.

    ^len 51

    Invalid na trudot koj steknal pravo na prekvalifikacija ili dokvalifikacija se osposobuva za vr{ewe na druga soodvetna rabota za koja e potrebna stru~na podgotovka koja odgovara na rabotite {to gi vr{el na svojata rabota pred nastanuvaweto na invalidnosta.

    Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len prekvalifikacija ili dokvalifikacija mo`e da se obezbedi za druga rabota za koja e potrebna stru~na podgotovka povisoka od onaa koja odgovara na rabotite koi invalidot na trudot gi vr{el pred nastanuvaweto na invalidnosta, ako takvoto osposobuvawe e opravdano so ogled na stru~nosta, godinite na `ivotot, rabotnoto iskustvo i sklonostite i ako postoi realna mo`nost za vrabotuvawe po zavr{enoto osposobuvawe.

    ^len 52

    Prekvalifikacijata ili dokvalifikacijata na invalidite na trudot se vr{i so prakti~na rabota pod op{ti uslovi na na~in pod koj se osposobuvaat i drugite rabotnici kaj rabotodavecot.

    Prekvalifikacija ili dokvalifikacija mo`e da se vr{i i vo soodvetni obrazovni ustanovi.

    ^len 53

    Prekvalifikicija ili dokvalifikacija, odnosno vrabotuvawe na invalidite na trudot koi ne mo`at da se prekvalifikuvaat ili dokvalifikuvaat, odnosno da se vrabotat pod op{tite uslovi, so vr{i pod posebni uslovi, vo soglasnost so zakon.

    Fondot spogodbeno so drugi subjekti u~estvuva so sredstva za vrabotuvawe na deca so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj - deca na osigurenici.

    Pari~ni nadomestoci

    ^len 54

    Osigurenikot kaj kogo postoi preostanata rabotna sposobnost ima pravo na nadomestok:

    1) na platata od denot na nastanuvaweto na invalidnosta do denot na rasporeduvaweto ili vrabotuvaweto na druga soodvetna rabota, odnosno do upatuvawe na prekvalifikacija ili dokvalifikacija:

    2) na platata za vreme na prekvalifikacijata ili dokoalifikacijata;

     

    3) na platata od denot na zavr{enata prekvalifikacija ili dokvalifikacija do denot na rasporeduvaweto, odnosno vrabotuvaweto na drugo soodvetno rabotno mesto;

    4) na platata poradi rabota so skrateno rabotno vreme i

    5) poradi pomala plata na drugo rabotno mesto.

    ^len 55

    Pari~nite nadomestoci od ~len 54 to~ki 1,2 i 3 na ovoj zakon se opredeluvaat od platata, odnosno nadomestokot na platata ostvarena vo godinata koja i prethodi na godinata vo koja nastanala invalidnosta.

    Dokolku osigurenikot nema ostvareno plata vo smisla na stav 1 na ovoj ~len, pari~nite nadomestoci se opredeluvaat od platite ostvareni po poslednata godina na osiguruvawe pred godinata vo koja nastanala invalidnosta svedeni so porastot na platite vo Republikata na pivo na godinata {to i prethodi na godinata vo koja nastanala invalidnosta, odnosno na nivo na godinata {to i prethodi na godinata vo koja se ostvaruva pravoto.

    Dokolku osigurenikot nema ostvareno plata, odnosno nadomestok na platata vo smisla na stavovi 1 i 2 na ovoj ~len, kako osnova za opredeluvawe na pari~nite nadomestoci se zema osnovicata od ~len 20 na ovoj zakon.

    Pari~niot nadomestok od stav 1 na ovoj ~len se opredeluva od osnovata na visina od:

    - 50% od denot na nastanuvaweto na invalidnosta do denot na rasporeduvaweto ili vrabotuvaweto na drugo rabotno mesto, odnosno od upatuvaweto na prekvalifikacija ili dokvalifikacija do denot na rasporeduvaweto, odnosno vrabotuvaweto na drugo rabotno mesto, ako invalidnosta nastanala kako posledica na bolest ili povreda nadvor od rabotata i

    - 80% za vreme na prekvalifikacija ili dokvalifikacija vo slu~aite koga invalidnosta nastanala kako posledica na povreda na rabota ili profesionalna bolest.

    ^len 56

    Pari~nite nadomestoci od ~len 54 to~ki 1, 2 i 3 na ovoj zakon ne mo`at da bidat poniski od 40% od prose~nata plata ostvarena vo Republikata vo prethodnoto trimese~je.

    Pari~nite nadomestoci od ~len 54 na ovoj zakon koga se ostvaruvaat kaj rabotodavecot vo tekot na godinata se usoglasuvaat so porastot na platite kaj rabotodavecot, a koga se ostvaruvaat vo fondot so procentot na usoglasuvawe na penziite.

    ^len 58

    Pari~niot nadomestok od ~len 54 to~ka 4 na ovoj zakon, koga invalidnosta e pri~ineta so profesionalna bolest ili povreda pri rabota, se opredeluva vo visina na razlikata me|u platata {to invalidot na trudot ja ostvaruva rabotej}i so skrateno rabotno vreme i platata {to bi ja ostvaril rabotej}i na istoto rabotno mesto so polno rabotno vreme, a ako invalidnosta e pri~ineta so bolest ili povreda nadvor od rabotata, pari~niot nadomestok se opredeluva vo visina od 85% od utvrdenata razlika.

    Pari~niot nadomestok od stav 1 na ovoj ~len zaedno so platata za skrateno rabotno vreme mo`e da iznesuva najmnogu do najvisokata plata na isti ili na sli~ni rabotni mesta kaj rabotodavecot za rabota so polno rabotno vreme.

    ^len 59

    Pari~niot nadomestok od ~len 54 to~ka 5 na ovoj zakon se isplatuva vo visina na razlikata me|u valoriziranata prose~na plata {to osigurenikot ja ostvaril vo godinata na osiguruvaweto koja i prethodi na godinata vo koja nastanala invalidnosta i prose~nata plata {to toj ja ostvaruva na drugoto rabotno mesto na koe e rasporeden, odnosno vraboten.

    Ako poslednata godina na osiguruvawe od stav 1 na ovoj ~len ne e godinata koja neposredno i prethodi na godinata vo koja nastanala invalidnosta, tuku nekoja porane{na godina prose~nite plati od taa godina se doveduvaat so valorizacija na nivoto na prose~nite plati vo godinata koja neposredno i prethodi na godinata vo koja nastanala invalidnosta.

    Valorizacija na platata ostvarena vo godinata pred nastanuvawe na invalidnosta se vr{i spored porastot na platite kaj rabotodavecot kaj kogo invalidot e vraboten.

     

    Pari~niot nadomestok, odnosno akontacijata na pari~niot nadomestok od stav 1 na ovoj ~len zadol`itelno se usoglasuva vo tekot na godinata, so dvi`eweto na platite kaj rabotodavecot.

    Pari~niot nadomestok poradi pomala plata na drugo rabotno mesto zaedno so platata mo`e da iznesuva najmnogu do najvisokata plata na istoto ili na sli~ni rabotni mesta kaj rabotodavecot.

    Ostvaruvawe na pravata vrz osnova na preostanatata rabotna sposobnost

    ^len 60

    Pravata vrz osnova na preostanatata rabotna sposobnost kaj rabotodavecot se ostvaruvaat bez ogled na nevr{eniot penziski sta` a vo Fondot spored uslovite utvrdeni vo ~lenot 63 od ovoj zakon.

    ^len 61

    Sredstvata za isplata na pari~nite nadomestoci od ~len 54 na ovoj zakon gi obezbeduva i isplatuva rabotodavecot.

    Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len koga na invalidot na trudot so preostanatata rabotna sposobnost mu prestane rabotniot odnos zaradi prestanok na pravnoto lice poradi ste~aj ili likvidacija, sredstvata za isplata na pari~nite nadomestoci od ~len 54 kako pari~en nadomest do vrabotuvawe i za pravoto od ~len 47 stav 3 gi obezbeduva Fondot.

    Osigurenikot od stav 2 na ovoj ~len e dol`en vo rok od 30 dena od prestanokot na pravnoto lice da se prijavi vo slu`bata nadle`na za posreduvawe pri vrabotuvawe.

    Osigurenikot nema pravo da koristi pari~en nadomestok po osnova na nevrabotenost, za vremeto za koe prima pari~en nadomestok od stav 3 na ovoj ~len.

    ^len 62

    Ako osigurenikot se vraboteni ili ako gi ispolni uslovite za ostvaruvawe pravo na starosna pewija pred istekot na rokot od ~len 61 stav 3 na ovoj zakon pravoto na pari~en nadomestok mu prestanuva.

    6) Invalidska penzija

    ^len 63

    Osigurenikot kaj kogo }e nastane zagubuvawe na rabotnata sposobnost, kako i osigurenikot so preostanatata rabotna sposobnost koj poradi navr{uvawe na odredeni godini na `ivot ne mo`e so prekvalifikacija ili dokvalifikacija da se osposobi za vr{ewe na druga soodvetna rabota steknuva pravo na invalidska penzija ako:

    1) invalidnosta e pri~ineta so povreda na rabota ili profesionalna bolest - bez ogled na dol`inata na penziskiot sta` i invalidnosta e pri~ineta so povreda nadvor od rabota ili so bolest pod uslov pred nastanuvaweto na invalidnosta odnosno na denot na prestanokot na osiguruvaweto po nastanatata invalidnost da imal napolnet penziski sta` koj mu pokriva najmalku edna tretina na periodot od napolneti najmnogu 20 godini `ivot do denot na nastanuvawe na invalidnosta (raboten vek), smetaj}i go rabotniot vek na polni godini.

    Osigurenik kaj kogo invalidnosta nastanala pred navr{uvawe na 30 godini `ivot kako posledica na povreda nadvor od rabota ili bolest se zdobiva so pravo na invalidska pewija ako na denot na nastanuvaweto na invalidnosta imal svojstvo na osigurenik i ako:

    1) invalidnosta nastanala do navr{uvawe 20 godini `ivot, ako imal najmalku {est meseci sta` na osiguruvawe;

    2) invalidnosta nastanala do navr{uvawe 25 godini `ivot, ako imal najmalku devet meseci sta` na osiguruvaWe i

    3) invalidnosta nastanala do navr{uvawe 30 godini `ivot, ako imal najmalku 12 meseci sta` na osiguruvawe.

    Osigurenikot - voen invalid od I do VI grupa, kako i drug invalid koj e izedna~en so mirnovremenski voen invalid od I do VI grupa kaj kogo vo smisla na ~len 38 na ovoj zakon se ocenuva invalidnost ne mo`e da raboti pove}e od polovina od polnoto rabotno vreme so steknuva so pravoto na invalidska pewija ako gi ispolnuva uslovite od stav 1 na ovoj ~len bez ogled na toa dali so ili bez prekvalifikacija ili dokvalifikacija mo`e da se osposobi za druga soodvetna rabota.

    Kako raboten vek vo smisla na stav 1 to~ka 2 od ovoj ~len za osigurenikot koj so redovno {koluvawe se steknal so vi{a, odnosno visoka stru~na podgotovka se smeta vremeto od navr{uvawe na 23, odnosno 26 godini `ivot do denot na nastanuvaweto na invalidnosta.

    Na osigurenikot koj po navr{uvawe na 20 godini `ivot bil na otslu`uvawe na voeniot rok rabotniot vek mu se namaluva za vremeto kolku {to trael otslu`eniot voen rok.

     

    ^len 64

    Invalidskata penzija se opredeluva od penziskata osnova {to se utvrduva na na~in predviden vo ~lenovite od 19 do 32 na ovoj zakon.

    Za osigurenicite od ~lenovite 14 i 15 na ovoj zakon penziskata osnova ja utvrduva Fondot so Statut.

    ^len 65

    Invalidskata pewija vo slu~aj na invalidnost pri~ineta so povreda na rabotata ili so profesionalna bolest se opredeluva od penziskata osnova vo istata visina vo koja se opredeluva starosnata pewija za penziski sta` od 40 godini (ma`), odnosno 35 godini (`ena).

    Invalidskata pewija vo slu~aj na inoalidnost pri~ineta so bolest ili so povreda nadvor od rabota se opredeluva od penziskata osnova vo zavisnost od dol`inata na penziskiot sta` i napolnetite godini `ivot, taka {to so isti godini `ivot, da bide pogolema pewijata opredelena so podolg penziski sta`.

    Visinata na invalidskata penzija od stav 2 na ovoj ~len ne mo`e da bide pomala od 44% od penziskata osnova za ma`, odnosno 53% od penziskata osnova za `ena kaj koi invalidnosta nastanala pred napolnetite godini `ivot od ~len 17 stav 2 na ovoj zakon. Ako invalidnosta nastanala po godini na `ivot od ~len 17 stav 2 na ovoj zakon visinata na invalidskata pewija ne mo`e da bide pomala od 35% (ma`) odnosno 40% (`ena) od penziskata osnova.

    Na osigurenikot - voen invalid od I do VI grupa, kako i na drug invalid koj e izedna~en so mirnovremenski voen invalid od I do VI grupa, koj }e;stekne pravo na invalidska pewija, taa penzija mu so obezbeduva vo visina od 80% od penziskata osnova, ako polovinata od rabotniot vek mu e pokrien so penziski sta`.

    Osigurenikot (`ena) mo`e na svoe barawe da ostvari pravo na invalidska pewija na na~in, pod uslovi i vo visina kako osigurenik (ma`).

    Visinata na invalidskata penzija ne mo`e da bide pomala od visinata na starosna penzija za ednakov penziski sta`.

    ^len 66

    Na korisnikot na invalidska pewija kaj kogo nastanalo zagubuvawe na rabotnata sposobnost pred napolnuvaweto na godinite na `ivot od ~len 17 stav 2 na ovoj zakon i na kogo pewijata opredelena spored ~len 65 stav 3 na ovoj zakon iznesuva pomalku od 80% od penziskata osnova mu pripa|a i dodatok na invalidnost.

    Dodatokot na invalidnost se opredeluva zavisno od srazmernosta me|u rabotniot vek i penziskiot sta`, i toa ako:

    1) penziskiot sta` iznesuva pomalku od polovina od rabotniot vek -10% od iznosot na invalidska pewija;

    2) penziskiot sta` iznesuva polovina ili pove}e od polovina, a pomalku od 3/4 od rabotniot vek - 15% od iznosot na invalidskata pewija i

    3) penziskiot sta` iznesuva 3/4 ili pove}e od rabotniot vek - 20% od iznosot na invalidskata pewija.

    Invalidskata pewija zaedno so dodatokot na invalidnost ne mo`e da iznesjuva pove}e od 80% od penziskata osnova.

    Dodatokot na invalidnost e sostaven del na invalidskata penzija.

    ^len 67

    Ako invalidnosta vrz osnova na koja invalidot na trudot steknuva pravo na invalidska pewija e predizvikana delumno so povreda na rabota ili so profesionalna bolest, a delumno so bolest ili povreda nadvor od rabota, invalidskata penzija se opredeluva kako edna penzija {to se sostoi od srazmeren del na invalidskata penzija presmetana kako za slu~aj na povreda na rabota ili profesionalna bolest i od srazmeren del na invalidskata pewija presmetana kako za slu~aj na bolest ili povreda nadvor od rabota.

    Fondot so Statut poblisku go ureduva na~inot na opredeluvawe na invalidskata penzija vo slu~aite od stav 1 na ovoj ~len.

    ^len 68

    Osigurenikot koj gi ispolnuva uslovite za steknuvawe pravo na invalidska penzija ima pravo na najnizok iznos na invalidska penzija.

    Najniskiot iznos na invalidskata penzija iznesuva:

    - za korisnicite koi pewijata ja ostvarile vrz osnova na invalidnost nastanata so povreda na rabota ili profesionalna bolest, kako i za korisnicite koi penzijata ja ostvarile so penziski sta` nad 30 godini (ma`), odnosno nad 25 godini (`ena), vo visina kako i za korisnicite na najnizok iznos na starosna penzija od ~len 34 stav 2 alineja 1 na ovoj zakon;

     

    - za korisnicite koi penzijata ja ostvarile so penziski sta` nad 25 godini (ma`), odnosno nad 20 godini (`ena), vo visina kako i za korisnicite na najnizok iznos na starosna penzija od ~len 34 stav 2 alineja 2 na ovoj zakon i

    - za korisnicite koi penzijata ja ostvarile so penziski sta` do 25 godini (ma`), odnosno do 20 godini (`ena), vo visina kako i za korisnicite na najnizok iznos na starosna penzija od ~len 34 stav 2 alineja 3 na ovoj zakon.

    ^len 69

    Odredbite na ovoj zakon za najvisokiot iznos na starosna penzija i za usoglasuvawe na starosnata penzija se primenuvaat i na invalidskata penzija.

  3. Semejna penzija
  4. ^len 70

    Semejna penzija mo`at da ostvarat ~lenovite na semejstvoto:

    1) bra~niot drugar;

    2) decata (rodeni vo brak ili nadvor od brak ili posvoeni, posinocite koi gi izdr`uval osigurenikot, vnu~iwata i drugi deca bez roditeli koi gi izdr`uval osigurenikot) i

    3) roditelite (tatkoto i majkata, o~uvot i ma}eata) i posvoitelot, {to gi izdr`uval osigurenikot.

    Semejna penzija mo`e da ostvari i bra~niot drugar od razveden brak, ako so sudska odluka mu e utvrdeno pravo na izdr`uvawe.

    ^len 71

    ^lenovite na semejstvoto steknuvaat pravo na semejna penzija ako umreniot osigurenik:

    1) napolnil najmalku pet godini sta` na osiguruvawe ili najmalku deset godini penziski sta` ili

    2) gi ispolnil uslovite za starosna ili invalidska penzija, ili

    3) bil korisnik na starosna ili invalidska penzija.

    Ako smrtta na osigurenikot nastanala kako posledica od povreda na rabota ili od profesionalna bolest, ~lenovite na semejstvoto steknuvaat pravo na semejna penzija, bez ogled na dol`inata na penziskiot sta` na osigurenikot.

    ^len 72

    Vdovica steknuva pravo na semejna penzija ako:

    1) do smrtta na bra~niot drugar napolnila 45 godini `ivot;

    2) do smrtta na bra~niot drugar bila nesposobna za rabota ili takva nesposobnost nastanala vo rok od edna godina od denot na smrtta na bra~niot drugar;

    3) po smrtta na bra~niot drugar ostanale edno ili pove}e deca koi imaat pravo na semejna penzija po toj bra~en drugar, a vdovicata gi vr{i roditelskite dol`nosti sprema tie deca ili

    4) do smrtta na bra~niot drugar imala napolneti 40 godini, koga }e napolni 45 godini `ivot - ili ako vo tie godini stanala nesposobna za rabota.

    Vdovicata koja vo tekot na koristeweto na pravoto po osnova na vr{ewe na roditelska dol`nost (stav 1 to~ka 3) stane nesposobna za rabota ili napolni 45 godini `ivot trajno go zadr`uva pravoto na semejna pewija.

    Vdovicata koja go zagubila pravoto na semejna penzija po osnova na vr{ewe na roditelska dol`nost po napolneti 40 godini `ivot, steknuva pravo na semejna penzija koga }e napolni 45 godini `ivot.

    ^len 73

    Vdovec steknuva pravo na semejna penzija ako;

    1) do smrtta na bra~nata drugarka napolnil 55 godini `ivot;

    2) do smrtta na bra~nata drugarka bil nesposoben za rabota ili takva nesposobnost nastanala vo rok od edna godina od denot na smrtta na bra~nata drugarka ili

    3) po smrtta na bra~nata drugarka ostanalo edno ili pove}e deca koi imaat pravo na semejna penzija po taa bra~na drugarka, a vdovecot gi vr{i roditelskite dol`nosti sprema tie deca i

    4) do smrtta na bra~nata drugarka imal napolneti 50 godini, koga }e napolni 55 godini `ivot - ili ako vo tie godini stanal nesposoben za rabota.

    Vdovecot koj vo tekot na koristeweto na pravoto po osnova na roditelska dol`nost stane nesposoben za rabota ili napolni 55 godini `ivot trajno go zadr`uva pravoto na semejna penzija.

     

    Vdovecot koj go zagubil pravoto na semejnata penzija po osnova na vr{ewe na roditelska dol`nost po napolneti 50 godini `ivot, steknuva pravo na semejna penzija koga }e napolni 55 godini `ivot.

    ^len 74

    Vdovicata, odnosno vdovecot koi se steknale so pravo na semejna penzija po osnova na vr{ewe na roditelska dol`nost, toa pravo go imaat i za vreme koga deteto se nao|a na otslu`uvawe na voeniot rok.

    ^len 75

    Dete steknuva odnosno koristi pravo na semejna penzija:

    1) do napolneti 15 godini `ivot, a ako e na {koluvawe do napolneti 26 godini `ivot ili

    2) ako pred smrtta na osigurenikot, odnosno korisnikot na penzija koj go izdr`uval bilo nesposobno za rabota ili takvata nesposobnost nastanala vo rok od edna godina od denot na smrtta na osigurenikot, odnosno korisnikot na penzija.

    Ako {koluvaweto na deteto e prekinato poradi bolest, pravoto na semejna penzija mo`e da se stekne, odnosno mu pripa|a i za vreme na boleduvaweto do napolneti 26 godini `ivot, kako i nad tie godini, no najmnogu za tolku vreme kolku {to e izgubeno od redovnoto {koluvawe poradi bolest.

    Na deteto koe go prekinalo {koluvaweto zaradi otslu`uvawe na voeniot rok semejnata penzija mu se isplatuva i za toa vreme.

    Ako vo tekot na koristeweto na pravoto na semejnata pewija deteto stane nesposobno za rabota trajno go zadr`uva pravoto na semejna pewija.

    Deteto - invalid ima pravo na semejna penzija po prestanok na rabotniot odnos.

    ^len 76

    Roditelot kogo osigurenikot, odnosno korisnikot na penzija go izdr`uval do svojata smrt, se steknuva so pravo na semejna penzija ako:

    1) do smrtta na osigurenikot, odnosno na korisnikot na penzijata napolnil 45 (majka) odnosno 55 godini `ivot (tatko) i

    2) e pomlad od 45 godini, odnosno 55 godini i ako do smrtta na osigurenikot, odnosno korisnikot na penzija bil nesposoben za rabota.

    ^len 77

    Kako nesposobnost za rabota vrz osnova na koja se ostvaruva pravo na semejna penzija kaj decata se smeta nesposobnost za samostoen `ivot i rabota, a kaj drugite lica postoewe na zagubena rabotna sposobnost.

    ^len 78

    Pravo na semejna penzija im pripa|a prvenstveno na bra~niot drugar i na decata na osigurenikot, odnosno korisnikot na penzija (vo natamo{niot tekst: ~lenovi na potesnoto semejstvo).

    Roditelite, posvoitelite, vnu~iwata i drugite deca bez roditeli koi gi izdr`uval osigurenikot, odnosno korisnikot na penzija (vo natamo{niot tekst: ~lenovi na po{iroko semejstvo), imaat pravo na semejna penzija ako osigurenikot, odnosno korisnikot na penzijata nemal ~lenovi na potesnoto semejstvo koi imaat pravo na semejna penzija ili ako penzijata {to im pripa|a na ~lenovite na potesnoto semejstvo ne go iscrpuva polniot iznos na osnovata od koja se opredeluva semejnata penzija.

    ^len 79

    Semejnata penzija se opredeluva od starosnata ili invalidskata penzija {to na osigurenikot bi mu pripa|ala vo ~asot na smrtta, odnosno od penzijata {to na korisnikot na penzijata mu pripa|ala vo ~asot na smrtta.

    Visinata na semejnata penzija se opredeluva vo procent od osnovata {to ja so~inuvaat starosnata ili invalidskata penzija, i toa 70% za eden ~len na semejstvoto, a za sekoj nareden ~len u{te po 10%, no ne pove}e od 100% od osnovata.

    Na decata bez dvajca roditeli, semejnata penzija ostvarena po edniot roditel im se zgolemuva za del od penzijata {to ja koristel ili {to bi ja koristel drugiot roditel, i toa:

    1) za dve deca ........................................ 20%

    2) za tri deca ........................................ 30%

    3) za ~etiri deca ........................................ 40%

    Koga semejnata pewija ja koristat tri ili pove}e ~lenovi na semejstvoto, visinata na semejnata pewija ne mo`e da iznesuva pomalku od 40% od penziskata osnova na umreniot osigurenik.

     

    Kako osnova za opredeluvawe semewa penzija od osigurenik koj ima penziski sta` pomalku od 15 godini, a ne gi ispolnuva uslovite za invalidska penzija, se zema starosnata penzija presmetana za penziski sta` od 15 godini.

    ^len 80

    Ako penzijata pripa|a na ~lenovite na potesnoto i na po{irokoto semejstvo, na ~lenovite na potesnoto semejstvo im se opredeluva semejna pewija spored procentite predvideni vo ~len 79 stav 1 na ovoj zakon, a na ~lenovite na po{irokoto semejstvo im pripa|a ostatokot do polniot iznos na osnovata na semejnata penzija.

    Koga pravo na semejna penzija ima i razvedeniot bra~en drugar, se odreduva edna semejna pewija za bra~niot drugar od noviot brak i za razvedeniot bra~en drugar vo visina {to pripa|a za eden ~len na semejstvoto.

    ^len 81

    ^lenovite na semejstvoto na osigurenikot ili korisnikot na penzijata imaat pravo na najnizok iznos na semejna penzija.

    Najniskiot iznos na semejna penzija se opredeluva vo visina na najniskiot iznos na starosna, odnosno najvisokiot iznos na invalidska penzija vo zavisnost od osnovata od koja e opredelena semejnata penzija.

    Odredbite na ovoj zakon za najvisokiot iznos na starosna penzija se odnesuvaat i na semejnata penzija.

  5. Pari~en nadomestok za telesno o{tetuvawe

^len 82

Telesno o{tetuvawe postoi koga kaj osigurenikot }e nastane zagubuvawe, posu{testveno o{tetuvawe ili pozna~itelna onesposobenost na oddelni organi ili dolovi od teloto {to ja ote`nuvaat normalnata aktivnost na organizmot i bara pogolemi usilbi vo ostvaruvaweto na `ivotnite potrebi, bez ogled na toa dali pri~inuva ili ne pri~inuva invalidnost.

Osigurenikot kaj kogo telesno o{tetuvawe }e nastane za vreme na traeweto na osiguruvawe se steknuva so pravo na pari~en nadomestok za telesno o{tetuvawe pod istite uslovi vo pogled na penziskiot sta` pod koi se steknuva so pravoto na invalidska penzija.

Pravilnikot za listata za vidovite na telesnite o{tetuvawa vrz osnova na koi se steknuva so pravoto na pari~en nadomestok i procentite na tie o{tetuvawa go donesuva ministerot za trud i socijalna politika, po prethodno pribavenoto mislewe od stru~nite i nau~nite organizacii.

^len 83

Pravo na pari~en nadomestok za telesno o{tetuvawe osigurenikot steknuva nezavisno od toa dali se steknal i koristi i nekoe drugo pravo od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.

Osigurenikot ne steknuva pravo na pari~en nadomestok za telesno o{tetuvawe od 30 do 40% spored listata na telesnite o{tetuvawa, koe nastanalo kako posledica na bolest ili povreda nadvor od rabota, za telesno o{tetuvawe koe postoelo pred stapuvaweto vo raboten odnos, kako i za podocne`noto vlo{uvawe na toa telesno o{tetuvawe. Po isklu~ok koga pred stapuvaweto vo raboten odnos postoelo telesno o{tetuvawe na eden od parnite organi, a podocna nastapi o{tetuvawe na drugiot istoveten organ, osigurenikot steknuva pravo na pari~en nadomestok za telesno o{tetuvawe na dvata organi.

^len 84

Visinata na pari~niot nadomestok za telesno o{tetuvawe se opredeluva spored utvrdeniot procent na telesnoto o{tetuvawe od slednive osnovici:

- 9% od prose~nata plata ostvarena vo nestopanstvoto vo Republikata vo prethodnata godina koga telesnoto o{tetuvawe e predizvikano so povreda na rabota ili so profesionalna bolest i

- 7% od prose~nata plata ostvarena vo nestopanstvoto vo Republikata vo prethodnata godina koga telesnoto o{tetuvawe e predizvikano so bolest ili povreda nadvor od rabotata.

^len 85

Ako postojat dve ili pove}e telesni o{tetuvawa vkupniot procent se opredeluva na toj na~in {to na pogolemiot procent se dodava, i toa:

1) po 20% za sekoe ponatamo{no telesno o{tetuvawe od 50% ili pove}e i

 

2) po 10% za sekoe ponatamo{no telesno o{tetuvawe od 40 i 30%.

Ako telesnite o{tetuvawa postoele poradi razli~ni pri~ini procentot }e se opredeli spored stav 1 na ovoj ~len, a pari~niot nadomestok }e se opredeli od osnovata na pogolemiot procent na telesnoto o{tetuvawe.

Vkupniot procent na telesnoto o{tetuvawe po to~kite 1 i 2 od stav 1 na ovoj ~len ne mo`e da iznesuva pove}e od 100%.

^len 86

Na korisnikot na pari~en nadomestok za telesno o{tetuvawe vo slu~aj na vlo{uvawe na postojanoto telesno o{tetuvawe ili nov slu~aj na telesno o{tetuvawe, mu se opredeluva pari~en nadomestok spored noviot, odnosno vkupniot procent na telesno o{tetuvawe.

^len 87

Ako osigurenikot za ist slu~aj na telesno o{tetuvawe stekne pravo na pari~en nadomestok za telesno o{tetuvawe po propisite na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe i pravo na invalidnina kako mirnovremen voen invalid po propisite za voenite invalidi, mo`e da koristi samo edno od tie prava, po sopstven izbor.

^len 88

Odredbite na ovoj zakon za usoglasuvawe na starosnata pewija se primenuvaat i na pari~niot nadomestok za telesno o{tetuvawe.

Se bri{at ~lenovite: 89, 90, 91, 92 i 93.

  1. Osigurenici od odbranata
  2. ^len 94

    Na osigurenicite vo Ministerstvoto za odbrana i na slu`ba vo postojaniot sostav na Armijata na Republika Makedonija (vojnici po dogovor, pomladi oficeri i oficeri i gra|anski lica na slu`ba po armijata) sta`ot na osiguruvawe im se smeta so zgolemeno traewe, i toa:

    1) sekoi 12 meseci efektivno pominata na tie dol`nosti se smetaat kako 18 meseci sta` na osiguruvawe vo:

    1) leta~ka slu`ba - na dol`nost aktiven pilot, izviduva~, radist, aviomehani~ar, aerofotograf ili na drugi dol`nosti na koi vr{ele leta~ka slu`ba ili kako pripadnik na organot na sanitetska slu`ba na ispituvawe i trenirawe na leta~ite ili za ispituvawe na za{titnata oprema vo barokomorite, odnosno vo avionite, ako pri takvo ispituvawe i trenirawe letalo najmalku 90 ~asa godi{no;

    2) padobranska slu`ba - na dol`nosti aktiven padobranec i

    3) dol`nost na nurka~;

    4) dol`nosti vo edinicite za specijalna namena

    2) sekoi 12 meseci efektivno pominati na tie dol`nosti se smetaat kako 16 meseci sta` na osiguruvawe vo:

    1) vr{ewe raboti na ~len na specijalen eksperimentalen ekipa` za ispituvawe na vooru`uvawe vo faza na osvojuvawe na proizvodstvo i zavr{ni eksperimenti i ispituvawe, ako na eksperimentite i ispituvawata pomine prose~no najmalku polovina od vkupnoto godi{no rabotno vreme;

    2) vr{ewe raboti na radiolo{ka, biolo{ka i hemiska za{tita vo laboratoriski i poligonski uslugi, {to }e gi utvrdi ministerot za odbrana i

    3) vr{ewe na raboti na elektronsko izviduvawe i raboti na kripto-za{tita, bezbednost i razuznava~ki i kontrarazuznava~ki raboti i voena policija;

    3) sekoi 12 meseci efektivno pominata na tie dol`nosti se smetaat kako 15 meseci sta` na osiguruvawe vo:

    1) vr{ewe raboti na radarski uredi na koi se izlo`eni na radarski zra~ewa i toa: lice koe vr{i popravka, poslo`eni doteruvawa i ispituvawa ili raboti kako instruktor - nastavnik na popravka na radarski uredi, ako na tie raboti pomine prose~no najmalku 3/4 od vkupnoto godi{no rabotno vreme i

    2) vr{ewe dol`nosti vo trupa zaklu~no so brigada i soodvetna edinica i odredeni dol`nosti vo komanda na korpus i vo voeni ustanovi vo koi slu`bata se vr{i pod trupni uslovi, a koi gi utvrduva Vladata na Republika Makedonija po predlog na ministerot za odbrana.

    '^len 95

    Na osigurenik vo Ministerstvoto za odbrana i na slu`ba vo postojaniot sostav na Armijata na Republika Makedonija koj ima najmalku 25 godini penziski sta` od koi najmalku 15 godini efektivno pominati

    na rabotni mesta za koi sta`ot na osiguruvawe se smeta so zgolemeno traewe i 55 godini (ma`), odnosno 50 godini `ivot (`ena), ako rabotniot odnos mu prestane po potreba na slu`bata, mo`e da ostvari pravo na starosna pewija.

    ^len 96

    Na osigurenicite vo Ministerstvoto za odbrana i na slu`ba vo postojniot sostav na Armijata na Republika Makedonija im se opredeluva starosna pewija koja za 25 godini penziski sta` iznesuva 62,0% od penziskata osnova za ma`, odnosno 65, 6% od penziskata osnova za `ena i se zgolemuva za 1,2% od penziskata osnova za sekoja natamo{na navr{ena godina do 40 godini peziski sta` (ma`), odnosno za po 1,44% od penziskata osnova za sekoja natamo{na navr{ena godina do 35 godini penziski sta` (`ena), taka {to starosnata penzija ne mo`e da iznesuva pove}e od 80% od penziskata osnova.

    ^len 97

    Na osigurenik vo Ministerstvoto za odbrana i na slu`ba vo postojaniot sostav na Armijata na Republika Makedonija komu sta`ot na osiguruvawe mu se smeta so zgolemeno traewe starosnata granica za ostvaruvawe na pravo na starosna penzija mu se namaluva, zavisno od stepenot na zgolemuvaweto na sta`ot, i toa za po edna godina,

    1) za sekoi {est godini pominati na rabotni mesta na koi efektivno pominati 12 meseci se smetaat vo sta` na osiguruvawe kako 14 meseci;

    2) za sekoi pet godini pominati na rabotni mesta na koi efektivno pominati 12 meseci se smetaat vo sta` na osiguruvawe kako 15 meseci;

    3) na sekoi ~etiri godini pominati na rabotni mesta na koi efektivno pominati 12 meseci se smetaat vo sta` na osiguruvawe kako 16 meseci i

    4) za sekoi tri godini pominati na rabotni mesta na koi efektivno pominati 12 meseci se smetaat vo sta` na osiguruvawe kako 18 meseci.

    ^len 98

    Na osigurenicite vo Ministerstvoto za odbrana i vo slu`ba vo postojaniot sostav na Armijata na Republika Makedonija za opredeluvawe na invalidska pewija spored dol`inata na penziskiot sta` se primenuvaat procentite od ~len 96 na ovoj zakon, so toa {to kako najnizok procent do navr{eni 25 godini penziski sta` se opredeluva 62% od penziskata osnova za ma`, odnosno 65,6% od penziskata osnova za `ena.

    ^len 99

    Razlikata me|u penzijata utvrdena bez primena na ~lenovite od 94 do 98 na ovoj zakon i penzijata utvrdena so primena na tie ~lenovi, kako i celiot iznos na penzijata opredelena na osigurenik koj ne gi ispolnuva op{tite uslovi za ostvaruvawe na pravoto na penzzija bez primena na tie ~lenovi, se obezbeduva od Buxetot na Republika Makedonija. Sredstvata za delot na pewijata za sta`ot navr{en vo porane{nata Jugoslovenska narodna armija do 1 april 1992 gi obezbeduva Buxetot na Republika Makedonija.

  3. Osigurenici od vnatre{ni raboti i od kazneno-popravni ustanovi i vospitno-popravni domovi

^len 100

Na ovlastenite slu`beni lica, vo smisla na propisite za vr{ewe na vnatre{nite raboti, sta`ot na osiguruvawe im se smeta so zgolemeno traewe i toa sekoi 12 meseci efektivno pominati na tie dol`nosti se smetaat kako 16 meseci sta` na osiguruvawe.

Pravoto na sta` na osiguruvawe so zgolemeno traewe vo smisla na stav 1 na ovoj ~len imaat i rabotnicite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti koi rabotat na rabotni mesta ~ija {to te`ina i posebni uslovi pod koi tie se vr{at vlijaat vrz namaluvaweto na rabotnata sposobnost.

Rabotnite mesta od stav 2 na ovoj ~len gi utvrduva Vladata na Republika Makedonija po predlog na ministerot za vnatre{ni raboti.

Odredbite od stavovite 1 i 3 na ovoj ~len ne se odnesuvaat na vremeto dodeka rabotnikot se nao|a na stru~no obrazovanie ili usovr{uvawe na koe e upaten od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, na raspolagawe ili nerasporeden poradi ukinuvawe na rabotnite mesta ili potrajno namaluvawe na obemot na rabotnite zada~i.

^len 101

Rabotnik na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti koj ima najmalku 25 godini penziski sta` od koi najmalku 15 godini efektivno pominati na rabotni mesta za koi sta`ot na osiguruvawe se smeta so zgolemeno traewe i 55 godini (ma`), odnosno 50 godini `ivot (`ena), mo`e da ostvari pravo na starosna penzija, ako rabotniot odnos mu prestane po potreba na slu`bata.

^len 102

Na ovlastenite rabotnici, vo smisla na propisite za izvr{uvawe na sankciite za krivi~ni dela i stopanski prestapi, sta`ot na osiguruvawe im se smeta so zgolemeno traewe i toa sekoi 12 meseci efektivno pominati na tie dol`nosti vo kazneno-popravnite ustanovi i vospitno-popravnite domovi im se smetaat kako 16 meseci sta` na osiguruvawe.

Pravo na sta` na osiguruvawe so zgolemeno traewe vo smisla na stav 1 na onoj ~len imaat i rabotnicite vo Ministerstvoto za pravosudstvo i uprava, kazneno-popravnite ustanovi i vospitno-popravnite domovi koi rabotat na rabotni mesta ~ija te`ina i posebni uslovi pod koi tie se vr{at vlijaat vrz namaluvaweto na rabotnata sposobnost.

Rabotnite mesta od stav 2 na ovoj ~len gi utvrduva Vladata na Republika Makedonija po predlog na ministerot za pravosudstvo i uprava.

Odredbite od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len ne se odnesuvaat na vremeto dodeka rabotnikot se nao|a na stru~no obrazovanie ili usovr{uvawe na koe e upaten od kazneno-popravnata ustanova, odnosno vospitno-obrazovniot dom.

^len 103

Rabotnik vo Ministerstvoto za pravosudstvo i uprava, kazneno-popravna ustanova i vospitno-popraven dom, koj ima najmalku 25 godini penziski sta` od koi najmalku 15 godini efektivno pominati na rabotni mesta za koi sta`ot na osiguruvawe se smeta so zgolemeno traewe vo smisla na ~len 102 stavovi 1 i 2 na ovoj zakon i 55 godini (ma`), odnosno 50 godini `ivot (`ena), mo`e da ostvari pravo na starosna penzija, ako rabotniot odnos mu prestane po potreba na slu`bata.

^len 104

Pewija pod posebni uslovi mo`e da ostvari rabotnik na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti kako i rabotnik vo Ministerstvoto za pravosudstvo i uprava, kazneno-popravna ustanova i vospitno-popraven dom, koj iako vo momentot na ostvaruvaweto na pravoto ne e na rabotni mesta na koi sta`ot na osiguruvawe se smeta so zgolemeno traewe ima najmalku 25 godini penziski sta` od koi najmalku 15 godini efektivno pominati na rabotni mesta na koi sta`ot na osiguruvawe im se smeta so zgolemeno traewe i 55 godini (ma`) i 50 godini `ivot (`ena), ako rabotniot odnos mu prestane po potreba na slu`bata.

^len 105

Na rabotnicite od ~lenovite 100, 102 i 104 na ovoj zakon im se opredeluva starosna penzija koja za 25 godini penziski sta` iznesuva 62,0% od penziskata osnova za ma`, odnosno 65,6% od penziskata osnova za `ena i se zgolemuva za po 1,2% od penziskata osnova za sekoja natamo{na navr{ena godina do 40 godini penziski sta` (ma`), odnosno za po 1,44% od penziskata osnova za sekoja natamo{na navr{ena godina do 35 godini penziski sta` (`ena), taka {to starosnata penzija ne mo`e da iznesuva pove}e od 80% od penziskata osnova.

^len 106

Na rabotnicite od ~lenovite 100, 102, i 104 na ovoj zakon za opredeluvawe na invalidska pewija spored dol`inata na penziskiot sta` se primenuvaat procentite od ~len 105 na ovoj zakon so toa {to kako najnizok procent do navr{eni 25 godini penziski sta` se opredeluva 62,0% od penziskata osnova za ma`, odnosno 65,6% od penziskata osnova za `ena.

^len 107

Na rabotnicite od ~lenovite 95, 100, 102 i 104 na ovoj zakon koi }e ostvarat pravo na starosna penzija spored op{tite uslovi starosna granica za ostvaruvawe pravo na starosna pewija im se namaluva za po edna godina za sekoi navr{eni ~etiri godini efektivno pominati na raboti mesta na koi sta`ot na osiguruvawe se smeta so zgolemeno traewe.

Namaluvaweto na starosnata granica se odnesuva i na osigurenicite na koi svojstvoto na rabotnik od ~lenovite 95, 100, 102 i 104 na ovoj zakon im prestanalo bez da ostvarat pravo na starosna pewija spored posebnite uslovi na ovoj zakon.

 

^len 108

Rabotnite mesta od ~lenovite 100, 101 i 104 na ovoj zakon na koi sta`ot na osiguruvawe se smeta so zgolemeno traewe, kako i obemot na soodvetnoto namaluvawe na starosnata granica podle`at na revizija, na na~inot i po postapkata spored koi se vr{i utvrduvawe na tie rabotni mesta. Revizija se vr{i najdocna vo rok od pet godini od denot na utvrduvaweto na tie rabotni mesta.

^len 109

Razlikata me|u penzijata utvrdena bez primena na ~lenovite od 100 do 107 na ovoj zakon i pennzijata utvrdena so primena na tie ~lenovi, kako i celiot iznos na penzijata opredelena na osigurenik koj ne gi ispolnuval op{tite uslovi za ostvaruvawe na pravoto na penzija bez primena na tie ~lenovi, se obezbeduva od Buxetot na Republika Makedonija.

V. STEKNUVAWE I OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA PROGONUVANI I ZATVORENI ZA IDEITE NA SAMOBITNOSTA NA MAKEDONSKIOT NAROD I NEGOVATA DR@AVNOST

^len 110

Prava od penzisko i invalidsko osiguruvawe pod posebni uslovi ima i lice progonuvano i zatvoreno za ideite na samobitnosta na makedonskiot narod i negovata dr`avnost.

^len 111

Svojstvoto na lice progonuvano i zatvorano za ideite na samobitnosta na makedonskiot narod i negovata dr`avnost so re{enie go utvrduva posebna komisija na Vladata na Republika Makedonija, vrz osnova na odluka na nadle`en organ.

Protiv re{enieto od stav 1 na ovoj ~len mo`e da se izjavi `alba do Vladata na Republika Makedonija.

^len 112

Na liceto od ~len 111 na ovoj zakon vremeto koga e progonuvano, odnosno vremeto pominato na izdr`uvawe kazna zatvor mu se priznava vo penziski sta` vo efektivno traewe.

^len 113

Liceto od ~len 111 na ovoj zakon i ~lenovite na negovoto semejstvo pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe gi ostvaruvaat pod istite uslovi kako i drugite osigurenici, ako so ovoj zakon ne e poinaku opredeleno.

^len 114

Na liceto od ~len 111 na ovoj zakon pewijata mu se opredeluva od penziska osnova {to prestavuva prose~na plata ostvarena vo Republikata vo poslednata godina pred godinata vo koja se ostvaruva pewijata zgolemena za 30% ili od penziskata osnova, kako i za drugite osigurenici, ako toa za nego e popovolno.

^len 115

Liceto od ~len 111 na ovoj zakon baraweto za priznavawe vo penziski sta` na vremeto koga e progonuvano i vremeto pominato na izdr`uvawe kazna zatvor go podnesuva do stru~nata slu`ba na Fondot.

^len 116

Sredstvata za priznavawe na pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe pod popovolni uslovi na licata od ~len 111 na ovoj zakon gi obezbeduva Buxetot na Republika Makedonija za:

1) celiot iznos na penzija ako osigurenikot gi ispolnuva uslovite za penzija so sta`ot od ~len 112 na ovoj zakon;

2) razlikata me|u penzijata utvrdena so sta`ot od ~len 112 na ovoj zakon i pewijata utvrdena bez toj sta` vo slu~aite koga osigurenikot gi ispolnil uslovite za penzija i

3) razlikata me|u penzijata utvrdena od penziska osnova, kako i za drugite osigurenici i penzijata utvrdena od penziskata osnova od ~len 114 na ovoj zakon.

VI. PENZISKI STA@

^len 117

Vo penziski sta` vo smisla na ovoj zakon vrz osnova na koj se steknuvaat i ostvaruvaat pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe se smeta:

1) vremeto pominato vo osiguruvawe koe spored odredbite na ovoj zakon se smeta vo sta` na osiguruvawe i

2) vremeto pominato vo osiguruvawe do denot na po~etokot na primenata na ovoj zakon {to spored propisite {to va`ele do toj den, e utvrdeno vo penziski sta`.

  1. Sta` na osiguruvawe {to se smeta vo efektivno traewe
  2. ^len 118

    Vo sta` na osiguruvawe se smeta vremeto {to osigurenikot od ~lenovite 11 i12 na ovoj zakon po napolneti 15 godini vozrast go pominal vo raboten odnos, odnosno na rabota vrz osnova na koja bil zadol`itelno osiguren.

    ^len 119

    Vo sta` na osiguruvawe se smeta seto vreme pominato vo raboten odnos so polno rabotno vreme.

    Pod vreme pominato vo raboten odnos so polno rabotno vreme se podrazbira i vremeto {to vo raboten odnos so skrateno vreme }e go pominat:

    1) invalidite na trudot, voenite invalidi, civilnite invalidi od vojnata, kako i drugi invalidni lica, ako rabotat onolku vreme kolku {to odgovara na nivnata rabotna sposobnost i

    2) rabotni~kite - zaradi doewe ili nega na dete, odnosno rabotnicite - zaradi nega na dete.

    Vo sta` na osiguruvawe se smeta i vremeto pominato vo raboten odnos so nepolno rabotno vreme, osven slu~aite od stav 2 na ovoj ~len, vo traewe {to odgovara na vkupniot broj ~asovi na takvata rabota ostvarena za oddelni godini, presmetani za polno rabotno vreme.

    Odredbite na stavovite 1, 2 i 3 na ovoj ~len se primenuvaat i koga rabotnoto vreme e ostvareno so rabota vo dva ili vo pove}e rabotni odnosi.

    ^len 120

    Vo sta` na osiguruvawe se smeta i vremeto {to osigurenikot go pominal:

    1) na boleduvawe po prestanuvaweto na rabotniot odnos ili na druga rabota vrz osnova na koja bil osiguren, ako za toa vreme primal nadomestok na plata i

    2) na profesionalna rehabilitacija, odnosno na prekvalifikacija ili dokvalifikacija na koja bil upaten kako invalid na trudot, ili kako voen invalid, kako slep, lice zaboleno od distrofija i srodni muskulni i nevromuskulni zaboluvawa, od paraplegija, cerebralna i detska paraliza i multipleks skleroza ili kako civilen invalid od vojnata, bez ogled na toa dali pred toa bil osiguren.

    ^len 121

    Vo sta` na osiguruvawe se smeta i vremeto {to vo tekot na traewe na rabotniot odnos osigurenikot }e go pomine na stru~no usovr{uvawe ili na specijalizacija.

    ^len 122

    Vo sta` na osiguruvawe se smeta i vremeto koe osigurenikot vo tekot na traeweto na rabotata vrz osnova na koja e osiguren go pominal:

    1) na neplateno otsustvo do 30 dena vo tekot na edna kalendarska godina;

    2) vo istra`en zatvor do 30 dena

    3) na izdr`uvawe kazna zatvor do 30 dena i

    4) kako u~esnik vo {trajk organiziran vo soglasnost so propisite za {trajk.

    Vo sta` na osiguruvawe na osigurenikot mu se smeta seto vreme pominato pod suspewija, a vremeto pominato vo istra`en zatvor ako so pravosilna odluka e osloboden od odgovornosta, obvinenieto e odbieno ili postapkata e zaprena, no ne poradi nenadle`nost na sudot.

     

    ^len 123

    Vo sta` na osiguruvawe se smeta i vremeto pominato nadvor od rabotniot odnos koe invalidite na trudot }e go pominat vo ~ekawe ili vr{ewe na profesionalna rehabilitacija, odnosno prekvalifikacija ili dokvalifikacija, kako i ~ekawe na soodvetno vrabotuvawe.

    ^len 123-a

    Vo sta` na osiguruvawe se smeta vremeto pominato vo zadol`itelno osiguruvawe pod uslov da e platen pridonesot za penzisko i invalidsko osiguruvawe.

    ^len 124

    Vo sta` na osiguruvawe se smeta i vremeto pominato po prestanuvaweto na zadol`itelnoto osiguruvawe za koe e platen pridones -prodol`eno osiguruvawe.

    ^len 124-a

    Osigurenikot mo`e da pristapi vo prodol`eno osiguruvawe za vremeto pominato:

    1) na stru~no usovr{uvawe ili obrazovanie vo zemjata ili vo stranstvo so soglasnost na rabotodavecot;

    2) na prestoj vo stranstvo kako bra~en drugar na rabotnikot koj e upaten na rabota vo stranstvo vo ramkite na megunarodno-tehni~ka ili prosvetno-kulturna i nau~na sorabotka vo diplomatski i konzularni pretstavni{tva;

    3) po prestanok na rabotniot odnos na bra~en drugar na aktivno voeno lice premesteno poradi potreba na slu`bata, najmnogu do ~etiri godini;

    4) po prestanok na pravoto na pari~niot nadomestok vo slu~aj na nevrabotenost, najmnogu do tri godini;

    5) na licata koi imale svojstvo na osigurenik vo dobrovolno penzisko i invalidsko osiguruvawe spored Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe {to se primenuva{e do 31 dekemvri 1993 godina, najmnogu do tri godini.

    Zaradi obezbeduvawe na prodol`eno osiguruvawe, osigurenikot odnosno liceto podnesuva barawe do podra~nata edinica na Stru~nata slu`ba na Fondot vo rok od edna godina od prestanokot na zadol`itelnoto osiguruvawe, a osigurenikot odnosno liceto od stav 1 to~ki 4 i 5 na ovoj ~len od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

    So baraweto od stav 2 na ovoj ~len osigurenikot dostavuva dokazi za utvrduvawe na okolnostite vrz osnova na koi se obezbeduva prodol`eno osiguruvawe.

  3. Sta` na osiguruvawe {to se smeta so zgolemeno traewe

^len 125

Na osigurenicite koi rabotat na osobeno te{ki i po zdravjeto {tetni rabotni mesta, kako i na osigurenicite koi rabotat na rabotni mesta na koi po napolnuvaweto opredeleni godini na `ivot ne mo`at so uspeh da ja vr{at svojata profesionalna dejnost, sta`ot na osiguruvawe im se smeta so zgolemenoto traewe. Stepenot na zgolemuvaweto na sta`ot na osiguruvawe zavisi od te`inata na {tetnosta na rabotata, odnosno od prirodata na rabotata, taka {to rabotnite mesta se rasporeduvaat vo {est grupi so toa {to sekoi 12 meseci efektivna rabota se smeta kako 13, 14, 15, 16, 17 odnosno 18 meseci sta` na osiguruvawe.

^len 126

Kako rabotni mesta na koi sta`ot na osiguruvawe se smeta so zgolemeno traewe, zatoa {to rabotata na niv e osobeno te{ka i {tetna po zdravjeto mo`at da se utvrdat rabotnite mesta na koi se ispolneti slednite uslovi:

1) vo vrska so izvr{uvaweto na rabotite na rabotnite mesta da postojat pozna~itelni {tetni vlijanija vrz zdravstvenata sostojba i vrz rabotnata sposobnost na rabotnicite, i pokraj toa {to se primeneti site op{ti i posebni za{titni merki utvrdeni so propisite, kako i drugite merki {to mo`at da vlijaat vrz ostvaruvaweto i namaluvaweto na {tetnite vlijanija;

2) rabotite na rabotnite mesta pod te{ki i po zdravjeto {tetni uslovi da se izvr{uvaat neposredno pokraj izvorite na {tetnite vlijanija, vo neprekinatiot tek na rabotata i

3) rabotite na rabotnite mesta pod okolnostite od to~kite 1 i 2 na ovoj stav da gi izvr{uva ist rabotnik vo tekot na polno rabotno vreme, zemaj}i go kako polno rabotno vreme i rabotnoto vreme pokratko od 40 ~asa nedelno, opredeleno za oddelni rabotni mesta poradi posebnite uslovi za rabota.

Kako rabotni mesta na koi sta`ot na osiguruvawe se smeta so zgolemeno traewe, zatoa {to vekot na vr{ewe na profesionalnata dejnost e ograni~en so napolnuvaweto na opredeleni godini vozrast, mo`at da se utvrdat rabotnite mesta vo onie zanimawa vo koi poradi prirodata i te`inata na rabotata, fiziolo{kite funkcii na organizmot opa|aat vo tolkava mera {to na rabotnikot mu go onevozmo`uvaat natamo{noto uspe{no vr{ewe na istata profesionalna dejnost.

^len 127

Rabotnite mesta na koi sta`ot na osiguruvawe se smeta so zgolemeno traewe, postapkata za nivno utvrduvawe, stepenot na zgolemuvaWeto na sta`ot na osiguruvaweto na tie rabotni mesta gi utvrduva Fondot so op{t akt.

Rabotnite mesta na koi sta`ot na osiguruvawe se smeta so zgolemeno traewe se utvrduvaat po prethodno pribaveno mislewe od soodvetni stru~ni i nau~ni organizacii, na inicijativa na rabotodavcite.

Rabotnite mesta na koi sta`ot na osiguruvawe se smeta so zgolemeno traewe podle`at na revizija {to ja vr{i Fondot na na~inot i spored postapkata utvrdeni so op{t akt na Fondot.

Revizijata se vr{i najdocna vo rok od pet godini od denot na utvrduvawe na tie rabotni mesta.

^len 128

Sta`ot na osiguruvawe so zgolemeno traewe im se smeta i na osigurenicite {to vo raboten odnos, odnosno na rabota vrz osnova na koja bile zadol`itelno osigureni, pominale rabotej}i so polno rabotno vreme, kako: osigurenici, so telesno o{tetuvawe od najmalku 70% (~len 82 stavovi 1 i 3 na ovoj zakon), voeni invalidi od I do VI grupa, civilni invalidi od vojnata od I do VI grupa, slepi lica, lica zaboleni od distrofija i srodno muskulni i nevro muskulni zaboluvawa i od paraplegija, cerebralna i detska paraliza i od multipleks skleroza.

Na osigurenicite od stav 1 na ovoj ~len sekoi 12 meseci efektivno pominati vo raboten odnos vrz osnova na koj se osigureni im se smetaat kako 15 meseci sta` na osiguruvawe, a starosnata granica propi{ana za zdobivawe na starosna pewija od ~len 17 im se namaluva za po edna godina za sekoi pet godini efektivno pominati na takva rabota.

^len 129

Na osigurenicite od ~len 119 stav 2 na ovoj zakon koi rabotat na rabotni mesta na koi sta`ot na osiguruvawe se smeta so zgolemeno traewe, sta`ot na osiguruvawe im se zgolemuva samo za ona vreme {to efektivno go pominale na rabota.

Po isklu~ok od odredbata na stav 1 na ovoj ~len, na osigurenicite na koi sta`ot na osiguruvawe im se smeta so zgolemeno traewe od ~len 128 na ovoj zakon, toj sta` im se zgolemuva i ako rabotele so skrateno rabotno vrome, kako da rabotele so polno rabotno vreme.

^len 130

Vo sta` na osiguruvawe so zgolemeno traewe se smeta i vremeto za koe osigurenicite bile osigureni vo penziskoto i invalidskoto osiguruvawe vo svojstvo na voen osigurenik ili gra|ansko lice na slu`ba vo Jugoslovenskata narodna armija, osven vremeto {to gra|anskoto lice na slu`ba vo Jugoslovenskata narodna armija go pominalo vo trupa i toa pod uslovite i vo obemot {to se utvrdeni so propisite so koi bilo uredeno penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na voenite osigurenici.

VII. DOBROVOLNO OSIGURUVAWE

^len 131

Licata koi ne se opfateni so zadol`itelno penzisko i invalidsko osiguruvawe mo`at so dobrovolno penzisko i invalidsko osiguruvawe, vrz osnova na posebni vlo`uvawa, za sebe i za ~lenovite na svoeto semejstvo da obezbedat pravo na pewija pod uslovi i na na~in utvrdeni so Statut na Fondot.

^len 132

Osigurenicite {to se opfateni so zadol`itelno penzisko i invalidsko osiguruvawe mo`at so dobrovolno penzisko i invalidsko osiguruvawe za sebe i za ~lenovite na svoeto semejstvo da obezbedat povisok iznos na pewija od pewijata opredelena vrz osnova na zadol`itelno penzisko i invalidsko osiguruvawe.

So povisok iznos na pewija od stav 1 na ovoj ~len osigurenikot se steknuva koga }e gi ispolni uslovite za steknuvawe so pravo na pewija po ovoj zakon i so istovremeno ispolnuvawe na uslovite od dobrovolnoto osiguruvawe.

Na~inot za steknuvawe so pravo na povisok iznos na pewija se ureduva so Statutot na Fondot. Osiguritelnite premii i uslovi za steknuvawe so povisok iznos na pewija spogodbeno gi utvrduvaat osigurenikot i Fondot.

VIII. OSTVARUVAWE, KORISTEWE I GUBEWE NA PRAVATA

  1. Ostvaruvawe na pravata
  2. ^len 133

    Pravo od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe mo`e da ostvari lice, koe ima svojstvo na osigurenik spored ovoj zakon.

    Svojstvoto na osigurenik se vospostavuva vrz osnova na prijava za osiguruvawe {to vo soglasnost so propisite za mati~na evidencija, ja podnesuvaat:

    1) rabotodavcite - za rabotnicite vraboteni kaj niv;

    2) fizi~kite lica {to vr{at dejnost - sami za sebe;

    3) individualnite zemjodelci - sami za sebe;

    4) Republi~kiot zavod za vrabotuvawe - za nevraboteni lica koi primaat pari~en nadomestok, ili se na stru~no osposobuvawe, prekvalifikacija ili dokvalifikacija i

    5) obvrznicite za pla}awe pridones za penzisko i invalidsko osiguruvawe - za licata od ~len 11 stav 1, to~ki 11 i 12 i od ~lenovite 14 i 15 na ovoj zakon.

    Ako licata od stav 2 to~ki 2 i 3 na ovoj ~len ne podnesat prijava, svojstvoto na osigurenik go utvrduva Fondot po slu`bena dol`nost.

    Ako rabotodavecot ne podnese prijava za osiguruvawe, rabotnikot odnosno liceto za koe ne e podnesena prijava mo`e da bara Fondot da donese re{enie za utvrduvawe na svojstvo na osigurenik.

    Fondot so Statut poblisku go ureduva na~inot na utvrduvaweto na svojstvo na osigurenik.

    ^len 134

    Postapkata za ostvaruvawe na pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe se poveduva po barawe na osigurenikot, odnosno na korisnikot na penzija, a za ostvaruvawe pravo na semejna penzija i drugi prava na ~lenovite na semejstvoto na osigurenikot, odnosno na korisnikot na penzija po barawe na ~lenot na semejstvoto.

    Postapka za utvrduvawe na invalidnost kaj osigurenikot se poveduva i na predlog na rabotodavecot kaj kogo osigurenikot e vo raboten odnos, kako i na predlog na lekarot {to go lekuva ili na lekarska komisija.

    So predlogot od stav 2 na ovoj ~len podnositelot na predlogot e dol`en da prilo`i medicinska, odnosno rabotna i druga dokumentacija potrebna za utvrduvawe na invalidnosta.

    Osigurenikot e dol`en da u~estvuva vo postapkata koja e povedena vo smisla na stav 2 na ovoj ~len.

    ^len 135

    Pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe se ostvaruvaat vo Fondot, ako vo nego osigurenikot bil posleden pat osiguren.

    Fondot e nadle`en i koga pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe se ostvaruvaat vrz osnova na me|unarodni dogovori.

    ^len 136

    Barawe za ostvaruvawe pravo od penzisko i invalidsko osiguruvawe se podnesuva do Fondot, odnosno do rabotodavecot za pari~nite nadomestoci od ~len 54, to~ki 1, 2 i 3 na ovoj zakon.

    Vo postapkata za re{avawe na pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe }e se primenuvaat propisite za op{tata upravna postapka, a za pravata koi se ostvaruvaat kaj rabotodavecot propisite za rabotni odnosi, ako so ovoj zakon ne e poinaku opredeleno.

    Fondot so Statut odnosno rabotodavecot so op{t akt, vo soglasnost so odredbite na ovoj zakon, poblisku go ureduva na~inot na ostvaruvaweto na pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.

    ^len 137

    Promenite na sostojbata na invalidnosta i telesno o{tetuvawe na osigurenikot, koi se od vlijanie na pravoto priznato so pravosilno re{enie, mo`at da se utvrduvaat vo postapka pokrenata po barawe na osigurenikot.

    Po isklu~ok od stav 1 na onoj ~len, nadle`niot organ za re{avawe na pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, mo`e, na inicijativa na lekar poedinec, komisijata za ocena na rabotnata sposobnost, rabotodavecot ili na Fondot da opredeli povtoren komisiski pregled na invalidite na trudot so preostanatata rabotna sposobnost koi po taa osnova se steknale so nekoe pravo zaradi utvrduvawe na promeni vo sostojbata na invalidnosta, odnosno zaradi utvrduvawe na potrebata i mo`nosta za pocelesoobrazno iskoristuvawe na preostanatata rabotna sposobnost.

    ^len 138

    Penziskiot sta` i platata, kako i drugite fakti od vlijanie vrz steknuvaweto i utvrduvaweto na pravata se zemaat predvid pri ostvaruvaweto na pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, vrz osnova na podatocite utvrdeni vo mati~nata evidencija za osigurenicite i korisnicite na pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.

    Mati~nata evidencija }e se uredi so poseben zakon.

    ^len 139

    Za ostvaruvawe na pravata vrz osnova na zagubuvawe na rabotnata sposobnost, preostanatata rabotna sposobnost, telesno o{tetuvawe, i

    nesposobnost za rabota vrz osnova na koja se ostvaruva semejna penzija, fakti~kata sostojba se utvrduva vrz osnova na naod, ocena i mislewe na Komisijata za ocena na rabotnata sposobnost.

    Komisijata od stav 1 na ovoj ~len se formira vo ramkite na Fondot.

    Naodot, ocenata i misleweto so koi e utvrdena zagubenata rabotna sposobnost, odnosno preostanatata rabotna sposobnost vrz osnova na koja se steknuva pravo na invalidska penzija, podle`i na prethodna kontrola koja se obezbeduva vo Komisijata za ocena na rabotnata sposobnost na Fondot.

    So op{t akt na Fondot se ureduva sostavot na Komisijata za ocena na rabotnata sposobnost od stav 1 na ovoj ~len, na~inot i postapkata na vr{eweto na prethodnata kontrola od stav 3 na ovoj ~len i se ureduvaat drugi pra{awa vo vrska so rabotata na Komisijata za ocena i rabotnata sposobnost.

    ^len 139-a

    Za preocena na naodot, ocenata i misleweto na Komisijata za ocena na rabotnata sposobnost, ministerot za trud i socijalna politika obrazuva posebna komisija od stru~ni lica, sostavena od poznati istaknati medicinski stru~waci.

    Ako posebnata komisija od stav 1 na ovoj ~len konstatira nepravilnosti vo raboteweto na oddelni ~lenovi na Komisijata za ocena na rabotnata sposobnost, toa }e se smeta za kr{ewe na rabotna disciplina i pretstavuva osnova za prestanok na raboten odnos.

    Za svojata rabota ~lenovite na posebnata komisija imaat pravo nadomestok koj go opredeluva ministerot.

    ^len 140

    Re{enie za pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe donesuva Fondot, najdocna vo rok od 30 dena od denot na podnesuvawe na uredno barawe.

    Vo slu~aite koga na donesuvaweto na re{enieto mu prethodi utvrduvawe na fakti~ka sostojba vo smisla na ~len 139 na ovoj zakon Fondot e dol`en da donese re{enie najdocna vo rok od 45 dena od denot na podnesuvaweto na baraweto.

    Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len re{enie za pravata na pari~nite nadomestoci od ~len 54 to~ki 1, 2 i 3 na ovoj zakon donesuva nadle`en organ na rabotodavecot vo koja rabotnikot e vraboten.

    ^len 141

    Protiv re{enieto doneseno vo prv stepen na Fondot, odnosno kaj rabotodavecot osigurenikot, korisnikot na pewija ili ~lenot na semejstvoto ima pravo na `alba do Komisijata na Vladata na Republika Makedonija, za re{avawe vo vtor stepen po predmetite od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.

    Koga postapkata za utvrduvawe na invalidnost e povedena soglasno so ~len 134, stav 2 na ovoj zakon, pravo na `alba ima i rabotodavecot.

    @albata od stav 1 na ovoj ~len ne go odlo`uva izvr{uvaweto na re{enieto, osven ako so `albata se napa|a ocenata za utvrduvaweto na invalidnosta.

    ^len 142

    Protiv vtorostepenoto re{enie na Komisijata od ~lenot 141 na ovoj zakon mo`e da se povede upraven spor, a protiv vtorostepenoto re{enie na rabotodavecot - raboten spor.

    ^len 143

    Ako po donesuvaweto na kone~no re{enie se soznae za novi fakti, ili se najdat odnosno se dobie mo`nost da se upotrebat novi dokazi koi sami ili vo vrska so ve}e izvedenite i upotrebenite dokazi bi mo`ele da dovedat do poinakvo re{enie, ako tie fakti odnosno dokazi bi bile izneseni ili upotrebeni vo porane{nata postapka, mo`e po isklu~ok od uslovite koi vo takvi slu~ai spored Zakonot za op{tata upravna postapka se baraat za pokrenuvawe obnova na postapkata, da se pokrene obnova na postapkata po odnos na pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe i koga e propu{teno vo porane{nata postapka da se iznese nekoj od tie fakti, odnosno dokazi.

    Obnova na postapkata se pokrenuva po barawe na strankata ili po slu`bena dol`nost.

    Obnova na postapkata vo slu~aite od stav 1 na ovoj ~len se pokrenuva bez ogled na rokovite {to se predvideni vo Zakonot za op{tata pravna postapka za barawe obnova na postapkata, odnosno pokrenuvawe na takva postapka.

    Ako baraweto za obnova na postapkata e podneseno, odnosno postapka za obnova e pokrenata vo rok od pet godini od denot na vra~uvaweto

    na re{enieto na strankata, vo postapkata za obnova se primenuvaat propisite {to va`ele vo vreme na donesuvaweto na re{enieto. Ako baraweto e podneseno, odnosno postapkata za obnova e pokrenata po istekot na ovoj rok, vo postapkata za obnova se primenuvaat propisite koi va`ele vo vremeto na podnesuvaweto na baraweto za obnova na postapkata, odnosno vo vremeto na pokrenuvaweto na taa postapka.

    Vo postapkata za re{avawe na baraweto za obnova na postapkata za utvrduvawe na penziski sta` se primenuvaat odredbite na Zakonot za op{ta upravna postapka.

    ^len 144

    Pravata utvrdeni so re{enie doneseno vo postapkata za obnova vo smisla na ~len 143 na ovoj zakon, pripa|aat od prviot den na naredniot mesec od denot na podnesuvaweto na baraweto za obnova na postapkata, odnosno po donesuvaweto na re{enieto vo obnovenata postapka po slu`bena dol`nost.

    ^len 145

    Pravosilno re{enie, po barawe na strankata ili po slu`bena dol`nost, mo`e da se izmeni so novo re{enie, ako so pravosilnoto re{enie e povreden zakonot ili op{t akt na Fondot na {teta na strankata.

    Ako so pravosilno re{enie e povreden zakonot ili op{t akt na Fondot na {teta na strankata, pravoto po novoto re{enie pripa|a od denot koga se ispolneti uslovite za steknuvawe so pravoto.

  3. Koristewe i gubewe na pravata

^len 146

Pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe utvrdeni so ovoj zakon, se steknuvaat i pristignuvaat so denot na ispolnuvaweto na uslovite, a ako baraweto e podneseno po istekot na toj rok od podnesuvaweto na baraweto i za {est meseci nanazad.

Pravoti na starosna pewija se ostvaruva po prestanokot na osiguruvaweto.

Po isklu~ok na stavot 1 na ovoj ~len pravoto na pari~en nadomestok za pomo{ i nega pripa|a od denot na podnesuvaweto na baraweto.

^len 147

Penzijata i drugite pari~ni nadomestoci se utvrduvaat vo mese~en iznos i se isplatuvaat nanazad.

Fondot e dol`en da gi isplatuva vo Republikata iznosite {to mu pripa|aat na korisnikot spored ovoj zakon vo slu~aite koga korisnikot ima `iveali{te nadvor od teritorijata na Republika Makedonija.

Fondot mu obezbeduva na korisnikot isplata na iznosite {to mu pripa|aat spored ovoj zakon vo slu~aite koga korisnikot ima `iveali{te nadvor od teritorijata na Republika Makedonija pod uslovi predvideni so ovoj zakon, so me|unaroden dogovor ili ako postoi reciprocitet.

^len 148

Pravoto na rabota so skrateno rabotno vreme, pravoto na rasporeduvawe, pravoto na soodvetno vrabotuvawe, pravoto na prekvalifikacija ili dokvalifikacija, kako i pari~nite nadomestoci vo vrska so tie prava se ograni~uvaat, odnosno prestanuvaat dokolku vo rok od eden mesec osigurenikot ili korisnikot na pravoto ne stapi na opredelenoto rabotno mesto, odnosno ne prifa}a prekvalifikacija ili dokvalifikacija, ako bez opravdani pri~ini ja prekine rabotata, prekvalifikacijata ili dokvalifikacijata, ako ne se prijavi kaj Republi~kiot zavod za orabotuvawe, ili ako vo toj rok ne se javi na pokanata za povtorno ocenuvawe na rabotnata sposobnost, odnosno na potrebata od pomo{ i nega.

^len 149

Na korisnik na penzija i pari~en nadomestok za telesno o{tetuvawe - stranski dr`avjanin koj }e se iseli na postojano `iveewe vo zemjata ~ij e dr`avjanin, pewijata mu se isplatuva vo stranstvo ako so odnosnata dr`ava e sklu~en me|unaroden dogovor za pla}awe na pewiite vo stranstvo, ili ako postoi reciprocitet.

^len 150

Na korisnikot na penzija - dr`avjanin na Republika Makedonija koj }e se iseli vo stranstvo, pewijata i drugite pari~ni primawa mu se isplatuvaat ako takva obvrska e predvidena so me|udr`aven, odnosno so me|unaroden dogovor. Ako takva obvrska ne e predvidena, Fondot mo`e da odobri isplata ocenuvaj}i ja materijalnata polo`ba i opravdanosta za iseluvaweto vo stranstvo.

^len 151

Na korisnikot na pari~en nadomestok od ~len 61 stav 3 na ovoj zakon, pari~niot nadomestok mu se isplatuva dodeka korisnikot ima postojano mesto na `iveewe na teritorijata na Republika Makedonija.

^len 152

Na korisnicite na pewija na koi ne im se vr{i isplata na penzijata spored ~lenovite 149 i 150 na ovoj zakon, ako povtorno se naselat vo Republika Makedonija, isplatata na pennzijata im prodol`uva od prciot den na naredniot mesec po vra}aweto vo Republika Makedonija.

^len 153

Korisnikot na pravo ostvareno spored ovoj zakon e dol`en da ja prijavi sekoja promena {to vlijae vrz pravoto ili vrz obemot na koristeweto na pravoto najdocna vo rok od 30 dena od denot koga nastanala promenata.

^len 154

Na korisnik na penzija, dodeka e vo raboten odnos ili dodeka vr{i dejnost vo Republikata ili vo stranstvo mu se zapira isplatata na penzijata.

^len 155

Pravoto na semejna penzija prestanuva za ~lenot na semejstvoto kaj kogo poradi nastanatata promena pove}e ne postojat posebnite uslovi od koi zavisi steknuvaweto i traeweto na toa pravo.

^len 156

Pravata steknati vrz osnova na preostanatata rabotna sposobnost i telesnoto o{tetuvawe vo tekot na koristeweto, mo`at da se menuvaat zavisno od nastanatite promeni na preostanatata rabotna sposobnost, potrebata od pomo{ i nega, odnosno stepenot na telesnoto o{tetuvawe.

Koga promenata od stav 1 na ovoj ~len e utvrdena po barawe na korisnikot na pravoto, pravoto prestanuva ili se menuva, odnosno se steknuva novo pravo od prviot den na naredniot mesec po podnesuvaWeto na baraweto.

Koga promenata od stav 1 }e nastane vo postapka pokrenata po slu`bena dol`nost, pravoto prestanuva ili se menuva odnosno se steknuva novo pravo od kone~nosta na re{enieto so koe e utvrdena promenata.

^len 157

Ako osigurenikot, odnosno korisnikot na penzija se stekne so pravo na dve ili pove}e penzii spored ovoj zakon, mo`e da koristi samo edna od tie penzii po sopstven izbor.

Semejnata penzija se koristi kako edna penzija i koga e odredena na pove}e sokorisnici dokolku sokorisnicite ne baraat penzijata da im se isplatuva oddelno.

^len 158

Pewijata mo`e da bide predmet na izvr{uvawe i obezbeduvawe do edna tretina, a za pobaruvawe po osnova na izdr`uvaweto utvrdeno so sudska odluka ili so spogodba do edna polovina.

Najniskiot iznos na pewija i minimalnata starosna i semejna pewija ne mo`e da bide predmet na izvr{uvawe i obezbeduvawe, osven za pobaruvawe po osnova na izdr`uvawe utvrdeno so sudska odluka i dadena soglasnost od korisnikot na pewija i toa najmnogu do edna tretina od nejziniot mese~en iznos.

Pari~niot nadomestok za telesno o{tetuvawe i pari~niot nadomestok za pomo{ i nega ne mo`at da bidat predmet na izvr{uvawe i obezbeduvawe.

^len 159

Pristignatite mese~ni iznosi na penzija i drugi prava od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe koi ne mo`ele da bidat isplateni poradi okolnostite {to gi predizvikal korisnikot na pravoto, dopolnitelno }e se isplatat najmnogu za tri godini nanazad, smetaj}i od denot koga po prestanokot na dejstvuvaweto na tie okolnosti korisnikot na pravoto }e podnese barawe za isplata,

 

IX. FOND NA PENZISKO I INVALIDSKO OSIGURUVAWE

  1. Fond

^len 160

Vo Fondot:

1) se izvr{uva politikata na razvojot na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe;

2) se sledat i analiziraat sostojbite vo peziskoto i invalidskoto osiguruvawe;

3) se predlaga prezemawe merki za unapreduvawe na sistemot na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe,

4) se prezemaat merki za racionalno koristewe na sredstvata potrebni za obezbeduvawe na pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe;

5) se usvojuva godi{en izve{taj za rabota na stru~nata slu`ba na Fondot;

6) se donesuva Statutot na Fondot;

7) se donesuva Buxet na fondot i se usvojuva zavr{nata smetka na Fondot;

8) se donesuvaat op{ti akti za formirawe i organizacijata na stru~nata slu`ba na Fondot, se utvrduvaat sredstvata potrebni za nejzinata rabota;

9) se ureduvaat pravata, obvrskite i odgovornostite na organot na upravuvawe, direktorot i na stru~nata slu`ba na Fondot;

10) se sproveduva dobrovolnoto osiguruvawe;

11) se re{ava vo prv i vtor stepen za pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe i se vr{i isplata po donesenite re{enija;

12) se sproveduvaat me|unarodni dogovori i me|udr`avnite spogodbi od oblasta na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe i

13) se vr{at drugi raboti opredeleni so zakon, Statutot i drugite op{ti akti na Fondot.

^len 161

Organi na Fondot se Upravniot odbor i direktorot.

^len 162

Organ na upravuvaweto na Fondot e Upravniot odbor.

Upravniot odbor ima devet ~lenovi koi gi imenuva Vladata na Republika Makedonija za vreme od ~etiri godini.

Upravniot odbor od svoite redovi izbira pretsedatal, za vreme od ~etiri godini.

Upravniot odbor na Fondot, najmalku edna{ godi{no podnesuva izve{taj za svojata rabota na Vladata na Republika Makedonija.

^len 163

Upravniot odbor na Fondot:

1) donesuva Statut i drugi op{ti akti na Fondot;

2) donesuva programa i plan za rabota:

3) donesuva Buxet na Fondot i usvojuva zavr{na smetka na Fondot:

4) upravuva so sredstvata na Fondot;

5) odlu~uva za koristewe na sredstvata na Fondot;

6) se gri`i za ostvaruvawe na dobrovolnoto osiguruvawe:

7) go sledi ostvaruvaweto na me|unarodnite dogovori i me|udr`avnite spogodbi od oblasta na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe;

8) razgleduva pra{awa, izve{tai, informacii i drugi materijali vo vrska so sostojbite i problemite od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe i drugi raboti od nadle`nosti na Fondot;

9) prezema merki za obezbeduvawe i funkcionirawe na informacioniot sistem na Fondot;

10) osnova komisii i drugi rabotni tela i

11) odlu~uva i za drugi raboti utvrdeni so zakon i Statutot na Fondot.

^len 164

Fondot ima direktor kogo, po pat na javen konkurs go imenuva Upravniot odbor.

Za direktor na Fondot mo`e da bide imenuvano lice koe gi ispolnuva uslovite propi{ani so Statutot na Fondot.

Soglasnost na odlukata za imenuvawe na direktorot na Fondot dava Vladata na Republika Makedonija.

Direktorot na Fondot se imenuva za vreme od ~etiri godini.

Po istekot na rokot od stav 4 na ovoj ~len istoto lice mo`e povtorno da bide imenuvano za direktor.

Direktorot go pretstavuva i zastapuva Fondot.

 

^len 165

Direktorot na Fondot vo ramkite na svoite prava i dol`nosti utvrdeni so ovoj zakon:

1) rakovodi so Fondot i go pretstavuva i zastapuva Fondot pred treti lica;

2) gi predlaga osnovite na programata za rabota i planot za rabota i prezema merki za nivno sproveduvawe;

3) donesuva akti za organizacija i rabota na Fondot i op{t akt za sistematizacija na rabotite vo Fondot vo soglasnost so Vladata;

4) gi izbira i razre{uva rabotnicite so posebni ovlastuvawa i odgovornosti;

5) se gri`i uplatata na pridonesot za penzisko i invalidsko osiguruvawe da bide redovna;

6) organizira i obezbeduva zakonito i efikasno izvr{uvawe na rabotite od delokrugot na Fondot i e odgovoren za zakonitosta vo rabotata na Fondot;

7) predlaga na Upravniot odbor na Fondot pra{awa za rasprava i donesuva odluki od negova nadle`nost:

8) se gri`i za izvr{uvawe na donesenite odluki, nasoki i zaklu~oci na Upravniot odbor na Fondot;

9) podnesuva na Upravniot odbor na Fondot izve{tai i analizi za pra{awa od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe i dava predlozi za re{avawe na pra{awa koi odlu~uva Upravniot odbor na Fondot;

10) ja organizira i koordinira rabotata na vrabotenite vo Fondot i odlu~uva za ostvaruvawe na nivnite prava i obvrski od raboten odnos, soglasno so zakonite i drugite propisi od rabotnite odnosi i kolektiven dogovor i

11) vr{i drugi raboti koi so zakon, Statutot ili drugite op{ti akti se staveni vo negova nadle`nost.

Se bri{e.

^len 166

^len 167

Direktorot na Fondot mo`e da bide razre{en pred istekot na vremeto za koe bil imenuvan:

1) na negovo barawe;

2) ako nastane nekoja od pri~inite, poradi koi spored propisite za rabotnite odnosi, mu prestanuva rabotniot odnos, po sila na zakon;

3) ako ne postapuva spored zakon, Statutot i op{tite akti na Fondot ili neopravdano ne gi sproveduva odlukite na Upravniot odbor ili postapuva vo sprotivnost so niv;

4) ako so svojata nesovesna i nepravilna rabota mu predizvika na Fondot zna~itelna {teta ili ako gi zanemaruva ili ne gi izvr{uva svoite obvrski i poradi toa nastanat ili bi mo`ele da nastanat pote{ki naru{uvawa vo dejnosta na Fondot;

5) ako go popre~uva ili na drug na~in go onevozmo`uva ostvaruvaweto na pravata i obvrskite na korisnicite na prava od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe i

6) ako raboti sprotivno na zakonot.

Protiv odlukata za razre{uvawe na direktorot, liceto ima pravo da bara sudska za{tita, ako smeta deka bila povredena postapkata za razre{uvawe i deka taa povreda mo`ela su{tinski da vlijae na odlukata ili deka ne postojat pri~ini za razre{uvawe propi{ani so zakonot i Statutot na Fondot.

^len 168

Upravnite, finansiskite, stru~nite, administrativnite i drugite raboti za sproveduvawe na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, utvrdeni so zakonot i Statutot na Fondot gi vr{at vrabotenite vo Fondot.

Za vr{ewe na rabotite od stav 1 na ovoj ~len Fondot obrazuva edinstvena stru~na slu`ba so podra~ni edinici vo op{tinite.

Pravata i obvrskite od raboten odnos vrabotenite oo stru~nata slu`ba na fondot gi ostvaruvaat vo soglasnost so propisite od rabotnite odnosi i kolektiven dogovor.

Vr{eweto na poedine~ni upravni raboti vo upravna postapka za ostvaruvawe na pravata od penziskoto i invlaidskoto osiguruvawe vo soglasnost so zakonot, ima karakter na javni ovlastuvawa koi gi vr{i stru~nata spu`ba na Fondot.

^len 169

Fondot ima Statut.

 

So Statutot na Fondot osobeno se ureduva:

1) organizacijata i na~inot na raboteweto na Fondot;

2) na~inot na ostvaruvawe na pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe vo soglasnost so zakonot;

3) pravata, obvrskite i odgovornostite na organite na upravuvawe na Fondot;

4) pretstavuvaweto i zastapuvaweto na Fondot:

5) javnosta vo raboteweto na Fondot i negvpite organi;

6) na~inot na organiziraweto i vr{eweto na stru~no-administrativnite pravni i drugi raboti vo sproveduvaweto na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe;

7) postapkata za donesuvawe op{ti i poedine~ni akti i

8) drugi pra{awa od zna~ewe za raboteweto na Fondot.

Soglasnost na Statutot na Fondot dava Vladata na Republika Makedonija.

^len 170

Ministerstvoto za trud i socijalna politika vr{i nadzor nad raboteweto i zakonitosta na rabotata na Fondot.

Ministerstvoto za trud i socijalna politika mo`e da zapre izvr{uvawe na op{t akt na Fondot, ako ne e vo soglasnost so ovoj zakon ili ako ne e vo soglasnost so Ustavot, do donesuvaweto na Odlukata na Ustavniot sud.

X. OBEZBEDUVAWE NA SREDSTVA ZA PEN3ISKO I INVALIDSKO OSIGUGRUVAWE

^len 171

Sredstvata za ostvaruvawe na pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe vo Fondot gi obezbeduvaat rabotodavcite i licata osigureni spored ovoj zakon, vo soglasnost so utvrdenite potrebi vo penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.

^len 172

Sredstvata potrebni za ostvaruvawe na pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe se obezbeduvaat so:

1) pla}awe na pridones od platata na rabotnicite i so pridonesot od dobivkata, kako i so pridones od prihodot {to fizi~koto lice, odnosno zemjodelecot }e go ostvari so vr{eweto na svojata dejnost;

2) so pla}awe na pridones za dobrovolno penzisko i invalidsko osiguruvawe:

3) od Buxetot na Republika Makedonija;

4) od prihodot od fondovite na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na republikite na porane{na SFRJ, kaj koi e navr{en del od sta`ot na osiguruvaweto;

5) od imot na Fondot i

6) od drugi prihodi.

Prihodite na Fondot gi so~inuvaat i sredstvata ostvareni po osnova na transformacija na op{testveniot kapital vo soglasnost so zakonot.

^len 173

Pridonesite za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe se planiraat taka {to so sredstvata od tie pridonesi zaedno so drugite prihodi da se obezbedi izvr{uvawe na site obvrski na Fondot i potrebni sredstva na rezervata.

^len 174

Stapkite na pridonesite za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe gi utvrduva Sobranieto na Republika Makedonija, po predlog na Vladata na Republika Makedonija.

Stapkite na pridonesite za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe se utvrduvaat za period za koj se donesuva Buxetot na Fondot.

Po isklu~ok od stav 2 na ovoj ~len stapkite na pridonesite mo`at da se donesuvaat i za period pokratok od edna godina vo zavisnost od ekonomskite dvi`ewa i o~ekuvanite obvrski na Fondot, so izmena na Buxetot na Fondot.

Odlukite za stapkite na pridonesite se donesuvaat i se objavuvaat pred po~etokot na kalendarskata godina vo koja po~nuva nivnata primena, ako vo toj rok odlukite od ovoj stav ne se doneseni }e se primenuvaat odlukite za stapkite na pridonesite koi va`ele vo prethodniot period.

 

^len 175

Pridonesi za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe se:

1) pridones od platata, odnosno od osnovicata na koja e presmetan nadomestokot na plata za vreme na privremena spre~enost za rabota;

2) pridones od osnovica na osiguruvawe;

3) pridones od dobrovolno osiguruvawe;

4) pridones od dobivkata za sta` na osiguruvawe koj se smeta so zgolemeno traewe i

5) pridones za osiguruvawe na licata osigureni za odredeni slu~ai.

Za osigurenicite od odbranata, za osigurenicite od vnatre{ni raboti i od kazneno-popravnite ustanovi i vospitno-popravnite domovi, sredstva za pridones za sta`ot na osiguruvawe koj se smeta so zgolemeno traewe obezbeduva Buxetot na Republika Makedonija.

^len 176

Sredstvata za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe mo`at da se koristat samo za nameni utvrdeni so Zakonot i toa:

1) za isplata na pewiite i drugite pari~ni primawa od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe;

2) za pridones za zdravstveno osiguruvawe;

3) za nadomestoci za sta`ot ostvaren vo Fondot koga pewijata po osnova na toj sta` se ostvaruva vo fondovite na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na porane{nite republiki na SFRJ i

4) tro{oci za rabota na organot na Fondot i za izvr{uvawe na upravnite, administrativnite, finansiskite, tehni~kite i drugite raboti za sproveduvawe na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, osven tro{ocite za dostavuvawe na penziskite primawa koi pa|aat na tovar na korisnicite.

Pridonesot od platata se opredeluva vo edinstvena proporcionalna stapka za isti osigureni slu~ai, vrz osnova na prose~nite rashodi na Fondot predvideni za periodot za koj se utvrduva stapkata na pridonesot.

Po isklu~ok od stav 3 na ovoj ~len za oddelni kategorii na osigurenici se utvrduva posebna stapka vo zavisnost od obemot na pravata utvrdeni so ovoj zakon.

^len 177

So pridonesot za sta`ot na osiguruvawe {to se smeta so zgolemeno traewe se obezbeduvaat sredstva za pokrivawe na zgolemenite obvrski na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, koi nastanuvaat poradi smetaweto na sta`ot na osiguruvaweto so zgolemeno traewe i namaluvaweto na starosnata granica za steknuvawe so pravo na starosna pewija.

Stapkata na pridonesot za sta`ot na osiguruvawe {to se smeta so zgolemeno traewe se utvrduva spored stapkata na pridonesot od platata srazmerno so stepenot na zgolemuvaweto na efektivniot sta` na osiguruvawe i obemot na namaluvaweto na starosnata granica.

Pridonesot za sta`ot na osiguruvawe {to se smeta so zgolemeno traewe se presmetuva od platata na vrabotenite na koi sta`ot na osiguruvaweto im se smeta so zgolemeno taewe, a go pla}aat rabotodavcite od dobivkata.

^len 178

Za licata koi nemaat svojstvo na osigurenik, a so ovoj zakon se osigureni za odredeni slu~ai, se presmetuva i se pla}a pridones za osiguruvawe vo slu~aj na invalidnost i telesno o{tetuvawe od osnovica i po stapki ili vo fiksni iznosi {to gi utvrduva Fondot so op{t akt.

^len 179

Vo Fondot se formiraat sredstva na rezerva dokolku so zavr{nata smetka na Fondot se ostvari vi{ok na prihodite nad rashodite.

Izdvojuvawe vo rezervata se vr{i se dodeka vkupniot obem na ovie sredstva ne dostigne nivo na ednomese~na isplata na pewiite i drugite davawa od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.

Sredstvata na rezervata slu`at za obezbeduvawe na stabilno i likvidno rabotewe na fondot.

^len 179-a

So domovite i stanovite za `iveewe na korisnicite na pewija, objektite nameneti za klubovi za dneven prestoj, objektite nameneti za odmor i rekreacija na korisnicite na pewija i drugi objekti {to se dr`avna sopstvenost, upravuva Fondot.

Fondot so op{t akt gi utvrduva funkcijata i dejnosta na ovie objekti, kako i na~inot i uslovite na nivnoto rabotewe

^len 180

Osnovicata za presmetuvawe i pla}awe na pridonesot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe od platata za rabotnicite kaj rabotodavcite pretstavuva bruto platata vo koja se sodr`ani pridonesite i danocite {to se pla}aat od platata, odnosno osnovicata od koja e presmetan nadomestokot na platata.

Osnovicata za presmetuvawe i pla}awe na pridonesot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe za fizi~kite lica {to vr{at dejnost, pretstavuva osnovicata od koja se presmetuva i pla}a danok od plata zgolemena za pridonesite (bruto osnovica).

Za rabotnicite, vraboteni kaj rabotodavcite kako osnovica za presmetuvawe i pla}awe na pridonesot za penzisko i invalidsko osiguruvawe se zema platata utvrdena so dogovorot za rabota.

Za rabotnicite koi se upateni na rabota vo stranstvo od rabotodavcite kako osnovica za presmetuvawe i pla}awe na pridonesot za penzisko i invalidsko osiguruvawe se zema prose~nata plata na rabotnikot ostvarena vo godinata pred upatuvaweto na rabota vo stranstvo, usoglasena za porastot na prose~nite plati kaj rabotodavecot koj go upatil na rabota vo stranstvo.

Na osigurenicite koi ne se opfateni so stavovite 1, 2, 3 i 4 na ovoj ~len, pridonesot za penzisko i invalidsko osiguruvawe gi utvrduva Fondot so op{t akt.

Osnovicata za presmetuvawe i pla}awe na pridonesot od platata odnosno osnovica na osiguruvawe ne mo`e da bide poniska od 65% od prose~nata mese~na neto plata po rabotnik vo stopanstvo na Republikata objaven vo tekovniot mesec.

Osnovici za presmetuvawe i pla}awe pridones za penzisko i invalidsko osiguruvawe na individualnite zemjodelci, pretstavuvaat osnovicite za osiguruvawe. Osnovicite na osiguruvawe se opredeluvaat spored visinata na katastarskiot prihod od zemjodelska dejnost.

Individualniot zemjodelec, po negovo barawe mo`e da bide rasporeden vo povisoka osnovica na osiguruvawe od onaa vo koja bi bil rasporeden spored visinata na katastarskiot prihod.

Osnovicata za presmetuvawe i pla}awe na pridones za penzisko i invalidsko osiguruvawe na individualnite zemjodelci, ne mo`e da bide pomala od 30% od prose~nata plata ostvarena vo Republikata vo prethodno trimese~je.

Fondot so op{t akt gi opredeluva osnovicite na osiguruvawe za individualnite zemjodelci.

Vo tekot na godinata, osnovicite na osiguruvawe od stav 10 na ovoj ~len se usoglasuvaat so dvi`eweto na platite vo prethodnoto trimese~ie.

^len 181

Republikata obezbeduva sredstva za pokrivawe na obvrskite na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe {to nastanuvaat so priznavaweto i opredeluvaweto na pewii pod popovolni uslovi.

Na~inot, postapkata i metodologijata za utvrduvawe i presmetuvawe na obvrskite na Republikata od stavot 1 na ovoj ~len }e se regulira so Pravilnik {to go donesuva ministerot za finansii.

^len 182

Obvrznici za pla}awe na pridones za penzisko i invalidsko osiguruvawe se:

1) rabotodavcite za svoite rabotnici;

2) fizi~kite lica {to vr{at dejnost kako i osigurenicite, odnosno licata vo dobrovolno penzisko i invalidsko osiguruvawe sami za sebe;

3) rabotodavcite i Fondot za zdravstveno osiguruvawe za rabotnicite {to primaat nadomestok na plata za vreme na privremena spre~enost za rabota;

4) mladinskite zadrugi za licata od ~len 15 to~ka 2 na ovoj zakon;

5) Republi~kiot zavod za vrabotuvawe - za licata od ~len 11 to~ka 9 i ~len 14 to~ka 5 na ovoj zakon;

6) asocijacijata utvrdena so zakon - za lica od ~len 11 to~ka 12 na ovoj zakon;

7) Ministerstvoto za kultura za licata od ~len 14 stav 1 to~ka 1 na ovoj zakon;

8) organizaciite za naso~eno obrazovanie - za licata od ~len 14 stav 1 to~ka 1 na ovoj zakon;

9) kazneno-popravnite ustanovi i vospitno-popravnite domovi - za licata od ~len 14 stav 1 to~ka 2 na ovoj zakon;

10) organizacii za licata od ~len 14 stav 1 to~ka 3 na ovoj zakon;

11) organite, odnosno organizaciite koi gi organiziraat akciite za spasuvawe i odbrana - za licata od ~len 15 stav 1 to~ka 1 na ovoj zakon;

12) organite za licata od ~len 15 stav 1 to~ki 1, 2, 3 i 4 na ovoj zakon;

13) organizatorite na manifestacii, odnosno natprevari za lica od ~len 15 stav 1 to~ka 5 na ovoj zakon i

14) organizatorite na natprevari - za licata od ~len 15 stav 1 to~ka 6 na ovoj zakon.

Organizaciite za profesionalna rehabilitacija i za vrabotuvawe na invalidi za vrabotenite invalidi ne pla}aat pridones za penzisko i invalidsko osiguruvawe.

Sredstvata za neuplateniot pridones za penzisko i invalidsko osiguruvawe na stav 2 od ovoj ~len gi obezbeduva Buxetot na Republika Makedonija.

^len 183

Uplatata na pridonesite za penziskoto i inpalidskoto osiguruvawe od platata, odnosno od dobivkata, obvrznicite ja vr{at kaj institucijata za platen promet, pri isplatata na sredstvata za platite.

Presmetuvaweto i naplatuvaweto na pridonesot za fizi~kite lica {to pr{at dejnost i na individualnite zemjodelci go vr{i organot za javni prihodi vrz osnova na sopstveni podatoci.

Organot od stav 2 na ovoj ~len na po~etokot na godinata, a najdocna do krajot na mesec mart vo tekovnata godina, e dol`en na Fondot da mu dostavuva podatoci za osnovicite, plateniot pridonos, presmetanite kamati za fizi~kite lica {to vr{at dejnost i za individualnite zemjodelci.

Presmetuvaweto i naplatuvaweto na pridonesot za fizi~kite lica {to vr{at dejnost, koi ne se obvrznici za pla}awe danok od vr{eWe na dejnost go vr{i Fondot.

^len 184

Za zastarenosta, otpi{uvaweto, prisilnata naplata na pridonesot za penzisko i invalidsko osiguruvawe, kako i za kaznenite kamati se primenuvaat propisite za danocite na gra|anite.

Za osigurenicite koi navreme ne se prijavile vo penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ili necelosno i navreme ne go pla}ale pridonesot kako osnovica na osiguruvawe za presmetuvawe i pla}awe na pridonesot, slu`i platata ili osnovicata na osiguruvawe na denot na podnesuvaWeto na baraweto, odnosno na denot na namiruvaweto na pridonesot.

Za osigurenicite od stav 2 na ovoj ~len koi nemaat plata, odnosno osnovica na osiguruvawe, za presmetuvawe i pla}awe na pridonesot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe slu`i osnovicata utvrdena soglasno so ~len 20 na ovoj zakon.

Na~inot i postapkata za naplatata na pridonesot od stav 2 na ovoj ~len pokonkretno }e se uredi so op{t akt na Fondot.

^len 185

Fondot ima pravo da vr{i uvid vo evidencijata za presmetuvaweto i naplatuvaweto na pridonesot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.

Ako pri vr{eweto na uvidot od stav 1 na ovoj ~len Fondot utvrdi deka ne e pravilno presmetan i naplaten pridonesot, }e podnese barawe do organot za javni prihodi da prezeme merki od negova nadle`nost, zaradi naplata na pridonesot.

XI. NADOMESTOK NA [TETA

^len 186

Liceto na koe mu e izvr{ena isplata na tovar na Fondot na koja nemalo pravo dol`no e da go vrati primeniot iznos i da ja nadomesti seta druga {teta, i toa:

1) ako vrz osnova na neto~ni podatoci za koe znaelo ili bilo dol`no da znae deka se neto~ni ili na drug protivpraven na~in ostvarilo nekoe primawe od Fondot na koe nemalo pravo ili go ostvarilo vo pogolem iznos otkolku {to mu pripa|alo i

2) ako ostvarilo primawe poradi toa {to ne prijavilo, ili podocna prijavilo promeni koi vlijaat vrz gubeweto, odnosno koristeweto na pravoto ili na negovata visina, a znaelo ili bilo dol`no da znae za tie promeni.

Liceto na koe mu se vr{eni isplati vo iznos pogolem od iznosot opredelen so re{enieto, odnosno druga soodvetna isprava, dol`no e da gi vrati na fondot iznosite {to ne mu pripa|aat, nezavisno od vinata na osigurenikot.

 

^len 187

Rabotodavcite, osigurenicite koi so sami obvrznici za pla}awe na pridonesot, organizaciite za osiguruvawe imoti i lica i drugi pravni i fizi~ki lica, dol`ni se da ja nadomestat storenata {teta na Fondot za koja se odgovorni soglasno so propisite za nadomestok na {teta, vklu~uvaj}i ja i odgovornosta na {teta storena so nedopu{teni dejstva ili propusti na drug, ili koja e storena so sredstva od koi proizleguva zgolemena opasnost.

^len 188

Koga {tetata e storena so isplati vrz osnova na invalidnost, telesno o{tetuvawe ili smrt na osigurenikot predizvikani so protivpravno dejstvo ili so prepu{tawe, postoi obvrska za nadomestok na {tetata bez ogled na toa {to rizikot na invalidnost, telesno o{tetuvawe ili smrt se opfateni so penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.

^len 189

Nadomestokot na {teta predizvikana vo ~lenovite 186 i 188 od ovoj zakon gi opfa}a site pari~ni davawa isplateni po osnova na priznatoto pravo od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, pri {to ne se presmetuvaat iznosite na uplatenite pridonesi za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, nitu pak se zema predvid dol`inata na navr{eniot penziski sta` na osigurenikot.

So baraweto za nadomestok na {teta mo`e da se opfati vkupniot iznos na {tetata ili iznosot na delot od {tetata presmetan za opredelen vremenski period {to istekol.

Koga {tetata se sostoi vo obvrska na Fondot na trajni pari~ni davawa, Fondot mo`e da bara pla}awe na nadomestokot na {teta vo vkupen iznos. Ovoj iznos se presmetuva spored visinata na primenata pewija, pari~niot nadomestok za telesno o{tetuvawe i pari~niot nadomestok za pomo{ i nega i spored verojatnoto traewe na koristewoto na tie prava.

^len 190

Nadomestokot na {teta, pri~inata na fondot, odnosno vra}aweto na nezakonski i nepravilno izvr{enite isplati na pewii i drugi davawa od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, se vr{i po odredbite na Zakonot za obligacioni odnosi.

 

 

 

 

 

XII. KAZNENI ODREDBI

 

 

^len 191

So pari~na kazna vo iznos od 200.000 denari }e se kazni za prekr{ok rabotodavecot ako:

1) onevozmo`i ostvaruvawe i koristewe na prava po osnova na preostanata rabotna sposobnost (~len 61 stav 1);

2) ne podnese prijava za osiguruvawe (~len 133);

3) izvr{i isplata na plata, a ne uplati pridones za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe (~lenovi 182 i 183);

4) ne donese re{enie za pravata na pari~ni nadomestoci (~len 54 to~ki 1, 2 i 3) i

5) go onevozmo`i fondot da vr{i uvid na presmetuvawe i naplatata na pridonesot (~len 185).

Za prekr{okot od stav 1 na ovoj ~len }e se kazni i odgovornoto lice kaj rabotodavecot so pari~na kazna vo iznos od 25.000 denari.

Za prekr{okot od stav 1 na ovoj ~len }e se kazni i fizi~koto lice {to vr{i dejnost so pari~na kazna vo iznos od 30.000 denari.

^len 192

So pari~na kazna vo iznos od 25.000 denari }e se kazni za prekr{ok liceto koe e obvrzano samo za sebe da podnese prijava za osiguruvawe, ako taa prijava ne ja podnese ili ja podnese po istekot na propi{aniot rok, kako i korisnikot na prava od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ako ne gi prijavi promenite koi vlijaat vrz pravoto ili vrz obemot na koristeweto na pravoto (~lenovi 133 i 153).

XIII. PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI

^len 193

Na korisnicite koi pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe gi ostvarile pred denot na po~etokot na primenata na ovoj zakon, tie prava im se obezbeduvaat i po denot na po~etokot na primenata na ovoj zakon, vo obem i visina koi ne mo`at da bidat pomali od obemot i visinata utvrdeni spored odredbite na ovoj zakon.

Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len so denot na po~etokot na primenata na ovoj zakon prestanuva koristeweto na dodatokot na penzija.

 

^len 193-a

Na korisnicite na najnizok iznos na penzija i na korisnicite na najvisoka penzija, koi penzijata ja ostvarile do denot na po~etokot na primenata na ovoj zakon utvrdeniot iznos na penzijata vo tekot na godniata im se usoglasuva so procentot so koj se usoglasuvaat drugite penzii.

^len 194

Postapkata za ostvaruvawe na pravoto povedena na barawe ili po slu`bena dol`nost do denot na po~etokot na primenata na ovoj zakon, }e se zavr{i pod uslovite i na na~inot predvideni so propisite {to bile vo sila vo vremeto na podnesuvaweto na baraweto, ako prestanokot na rabotniot odnos e pred po~etokot na primenata na ovoj zakon.

^len 194-a

Postapkata za ostvaruvawe na pravoto na penzija i drugite prava utvrdeni so ovoj zakon povedena na barawe ili po slu`bena dol`nost do denot na po~etokot na primenata na ovoj zakon, }e se zavr{i pod uslovite i na na~inot predvideni so propisite {to bile vo sila vo vremeto na podnesuvaweto na baraweto.

Postapkata od stav 1 na ovoj ~len }e se primeni i na osigurenicite koi podnele barawe za ostvaruvawe pravo na starosna penzija ako prestanokot na rabotniot odnos e pred po~etokot na primenata na ovoj zakon.

^len 195

Licata koi nemaat svojstoo na osigurenici spored ovoj zakon, no toa svojstvo go imale spored porane{nite propisi, kako i ~lenovite na nivnite semejstva i ~lenovite na semejstvata na korisnicite na pravata spored porane{nite propisi, mo`at pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe da gi ostvarat pod uslovite utvrdeni so ovoj zakon.

^len 196

Pewiite na borcite vo NOV, na u~esnicite vo Narodnoosloboditelnoto dvi`ewe vo Grcija, na u~esnicite vo Narodnoosloboditelnoto dvi`ewe vo Egejskiot del od Makedonija i na ~lenovite na nivnite semejstva, ostvareni pred denot na po~etokot na primenata na ovoj zakon spored Zakonot za osnovnite prava od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, Zakonot za nositelite na "Partizanska spomenica 1941" i Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, im se obezbeduvaat i po denot na po~etokot na primenata na ovoj zakon vo obem i visina opredeleni so tie propisi, so toa {to ovie pewii mo`at da se isplatuvaat najmnogu do iznosot na najvisokata pewija utvrdena so ovoj zakon.

 

 

^len 197

Pewiite na voenite osigurenici ostvareni pred denot na po~etokot na primenata na ovoj zakon spored Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na voenite osigurenici, im se obezbeduvaat i po denot na po~etokot na primenata na ovoj zakon vo obem i vo visina opredeleni so tie propisi, so toa {to ovie pewii mo`at da se isplatuvaat najmnogu do iznosot na najvisokata penzija utvrdena so ovoj zakon.

^len 198

Sredstvata za isplatata na pewiite i drugite primawa od ~len 197 na ovoj zakon gi obezbeduva Buxetot na Republika Makedonija.

^len 199

Sredstvata za pokrivawe na obvrskite {to nastanuvaat so priznavaweto na pravata pod popovolni uslovi soglasno so ~len 196 na ovoj zakon se obezbeduvaat vo Buxetot na Republika Makedonija.

^len 200

Na korisnicite na minimalna starosna i semejna penzija koi pravoto na pewija go ostvarile spored Zakonot za starosnoto osiguruvawe na zemjodelcite i Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, tie prava im se obezbeduvaat i po denot na po~etokot na primenata na ovoj zakon.

^len 201

Po smrtta na korisnikot na minimalna starosna penzija od ~len 200 na ovoj zakon, negoviot bra~en drugar mo`e da se stekne so pravo na semejna penzija, ako po smrtta na korisnikot na bra~niot drugar napolnil 65 godini `ivot (ma`), odnosno 60 godini `ivot (`ena), a borec vo NOV do 9 septemvri 1944 godina - 60 godini `ivot (ma`), odnosno 55 godini `ivot (`ena).

Semejnata penzija od stav 1 na ovoj ~len se opredeluva vo ist iznos kako i minimalnata starosna penzija.

^len 202

Sredstvata za isplata na penziite od ~lenovite 200 i 201 se obezbeduvaat vo Buxetot na Republika Makedonija.

^len 203

Po denot na po~etokot na primenata na ovoj zakon na individualnite zemjodelci zaradi ispolnuvawe na uslovite za ostvaruvawe na starosna, invalidska ili semejna penzija, vo sta` na osiguruvawe im se smeta i vremeto pominato vo osiguruvawe spored Zakonot za starosnoto osiguruvawe na zemjodelcite, ako pridonesot za toa osiguruvawe e platen vo vreme na va`eweto na toj zakon.

^len 204

So denot na po~etokot na primenata na ovoj zakon, sta`ot ne mo`e da se doka`uva vrz osnova na izjava na svedoci.

^len 205

Fondot, vo rok od dve godini od denot na po~etokot na primenata na ovoj zakon }e izvr{i revizija na site dosega utvrdeni rabotni mesta i }e utvrdi edinstvena lista na rabotnite mesta na koi sta`ot na osiguruvawe se smeta so zgolemeno traewe. So taa revizija }e se utvrdi na koi rabotni mesta prestanuva smetaweto na sta`ot na osiguruvaweto so zgolemeno traewe, odnosno na koi rabotni mesta se menuva stepenot na zgolemuvaweto na sta`ot, kako i rabotnite mesta na koi treba da se vovedat opredeleni za{titni merki kako preduslov za smetawe na sta`ot na osiguruvawe so zgolemeno traewe.

^len 206

Do donesuvaweto na posebniot zakon od ~len 138 na ovoj zakon }e se primenuvaat propisite za mati~na evidencija za osigurenicite i korisnicite na prava od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, koi se primenuvale do denot na po~etokot na primenata na ovoj zakon.

^len 207

Do utvrduvaweto na pravoto na nadomestokot na tro{ocite za smestuvawe i ishrana na decata so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj, so zakon, detoto na osigurenikot, odnosno na korisnikot na semejna pewija so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj ima pravo na nadomestok na tro{ocite za smestuvawe i ishrana za vreme na stru~no, odnosno rabotno osposobuvawe.

Kako dete so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj, vo smisla na stav 1 na ovoj ~len, se smeta dete koe spored posebnite propisi za kategorizacija i evidentirawe na takvite deca e utvrdeno deka e so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj.

Vo rokot od stav 1 na ovoj ~len, Fondot so op{t akt poblisku }e gi utvrdi uslovite i na~inot pod koi na decata so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj im se obezbeduva nadomestok za smestuvawe i ishrana za vreme na stru~no, odnosno rabotno osposobuvawe.

^len 208

Do donesuvaweto na Listata na profesionalni bolesti i Listata na telesnite o{tetuvawa, profesionalnite bolesti i telesnite o{tetuvawa, }e se utvrduvaat po listite koi se primenuvale do denot na po~etokot na primenata na ovoj zakon.

^len 209

Statutot i drugite op{ti akti Fondot }e gi donese najdocna tri meseci od denot na po~etokot na primenata na ovoj zakon.

Do donesuvaweto na op{tite akti od stav 1 na ovoj ~len }e se primenuvaat Statutot i drugite op{ti akti na Fondot.

^len 210

So denot na po~etokot na primenata na ovoj zakon prestanuva da va`i Zakonot za osnovnite prava od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe: ("Slu`ben list na SFRJ", br. 23/82, 77/82, 75/85, 8/87, 65/87, 78/89. 44/90 i 89/90) i ("Slu`ben vesnik na RM", br. 10/92), Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na SRM", br. 18/83, 4/87. 4/89, 18/89, 19/90 i "Slu`ben vesnik na RM", br. 36/91 i 12/93); odredbite na ~lenovite 127, 128, 129, 130, 132, 133, 134, 135, 137, 138, 139, 147 i 161 od Zakonot za vnatre{nite raboti - pre~isten tekst ("Slu`ben vesnik na SRM", br. 37/80, 24/88 i "Slu`ben vesnik na RM", br. 36/91 i 19/92); odredbite na ~lenovite 70, 71, 72, 73, 73-a, 73-v, 74, 75, 76 i 81 od Zakonot za izvr{uvawa na sankciite za krivi~ni dela i stopanski prestapi ("Slu`ben vesnik na SRM", br. 19/79, 50/81, 42/85, 35/86, 47/89 i "Slu`ben vesnik na RM", br. 19/92); odredbite na

~lenovite 7,8,9,10 i 11 od Zakonot za osnovnite prava na nositelite na "Partizanska spomenica - '41" ("Slu`ben list na SFRJ", br. 67/72, 40/73, 36/76, 39/77, 32/81, 68/81, 25/85, 44/89, 87/89 i 20/90); odredbite na ~lenovite 8, 9, 10, 11 i 12 od Zakonot za osnovnite prava na borcite od [panskata Nacionalnoosloboditelna i revolucionerna vojna ("Slu`ben list na SFRJ", br. 67/72, 40/73, 33/76, 39/79, 32/81, 68/81, 25/85, 75/85, 44/89, 87/89 i 20/90); odredbite na ~lenovite 9, 10, 11 i 12 od Zakonot za osnovnite prava na licata odlikuvani so "Orden naroden heroj" ("Slu`ben list na SFRJ", br. 67/72, 21/74, 33/76, 39/77, 32/81, 68/81, 25/85, 75/85, 44/89, 87/89 i 20/90); Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na voenite osigurenici, osven glavite XI i XII ("Slu`ben list na SFRJ", br. 7/85, 74/87 i 20/89) i odredbite na ~lenvoite 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28 i 32 od Zakonot za samostojnite umetnici ("Slu`ben vesnik na SRM", br. 46/82).

 

 

^len 211

Ovoj zakon vleguva vo sila naredniot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", a }e se primenuva od 1 januari 1994 godina.

Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe - 32/97

^len 31

Na invalidite na trudot na koi pari~niot nadomestok od ~len 61 stav 2 na ovoj zakon prestanal da se isplatuva poradi istekot na vremeto od tri godini, koristeweto na ovoj nadomestok im se obezbeduva od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon pod uslovi i na~in utvrdeni so ovoj zakon.

^len 32

Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".

Vrz osnova na ~len 68 stav 1 alineja 2 od Ustavot na Republika Makedonija, Sobranieto na Republika Makedonija, na sednicata odr`ana na 17 septemvri 1997 godina, dade

AVTENTI^NO TOLKUVAWE NA ^LEN 37 OD ZAKONOT ZA PENZISKOTO I INVALIDSKOTO OSIGURUVAWE - 49/97

So ~len 37 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na RM", br 80/93, 3/94, 14/95, 71/96 i 32/97), e utvrdeno deka:

"Usoglasuvaweto na starosnata pewija se vr{i od 1 januari i od 1 juli tekovnata godina spored dvi`eweto na prose~nata plata na vrabotenite vo nestopanstvoto vo Republikata, i toa:

- od 1 januari spored dvi`eweto na prose~nata plata na vrabotenite vo nestopanstvoto vo Republikata ostvarena za dekemvri prethodnata godina vo odnos na prose~nata plata vo nestopanstvoto ostvarena vo juni istata godina i

- od 1 juli spored dvi`eweto na prose~nata plata na vrabotenite vo nestopanstvoto na Republikata ostvarena za juni tekovnata godina vo odnos na prose~nata plata vo nestopanstvoto, ostvarena vo dekemvri prethodnata godina.

Usoglasuvaweto od stav 1 na ovoj ~len se vr{i po~nuvaj}i od isplatata na penziite za januari, odnosno juli tekovnata godina.

Usoglasuvaweto na starosnata penzija se vr{i i vo rokovite pokratki od vremeto predvideno vo stav 1 na ovoj ~len dokolku rastot, odnosno padot na platite bide pogolem od 5% za eden ili pove}e meseci vo odnos na mesecot za koj e izvr{eno poslednoto usoglasuvawe.

Usoglasenata penzija od stav 3 na ovoj ~len pripa|a od prviot den vo mesecot za koj e utvrden porastot na platite.

Zaradi primena na stav 1 na ovoj ~len pewijata ostvarena vo tekovnata godina prethodno se usoglasuva spored porastot na platite vo januari taa godina vo odnos na celata prethodna godina, zemaj}i go predvid i vlijanieto na usoglasuvaweto na pewiite predizvikani so drug zakon."

Pri tolkuvaweto na ~lenot 37 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe vlijanie ima i ~lenot 6 od Zakonot za isplata na

platite i pewiite vo Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na RM", br. 78/93), koj bil vo va`nost pri utvrduvaweto na pravoto na isplata na pewiite za mesec dekemvi 1993 godina i procentot na usoglasuvaweto na pewiite vo 1994 godina. Vo ~lenot 6 od Zakonot e utvrdeno deka:

"Pewiite za mesec dekemvri 1993 godina se isplatuvaat vo visina na 92% od pravoto na isplata utvrdeno za toj mesec.

Isplatata za pewiite za mesec januari 1994 godina i natamu se usoglasuva so:

- stapkata na porast na tro{ocite na `ivot vo tekovniot mesec vo odnos na prethodniot mesec namalena za 2,5 procentni poeni i 50% od razlikata me|u stvarniot i planiraniot porast na tro{ocite na `ivotot vo tekovniot vo odnos na prethodniot mesec.

Pravoto od stav 1 na ovoj ~len se utvrduva vo visina na isplatenata pewija za mesec noemvri 1993 godina i usoglasena so porastot na ppatite za mesec noemvri vo odnos na mesec oktomvri 1993 godina.

Dokolku pewijata na oddelen pewioner e povisoka od dve prose~ni pewii isplateni vo prethodniot mesec, usoglasuvaweto na takvite pewii vo tekovniot mesec }e se vr{i vo 70% od pravoto utvrdeno so stavot 2 na ovoj ~len.

Zaradi primena na stavovite 1, 2, 3 i 4 od ovoj ~len pewiite ostvareni od 1 januari prethodno se presmetuvaat na mese~no nivo spored dostignatoto nivo na usoglasenosta na pewiite vo mesec dekemvri prethodnata godina vo odnos na celata godina".

Od navedenite zakonski odredbi proizleguva deka usoglasuvaweto na penziite ima za cel da go sledi dvi`eweto na platite ostvareni vo Republikata pod uslovi i rokovi predvideni vo ovie zakoni. Toa zna~i deka pewiite se usoglasuvaat vrz osnova na ostvarenata pewija vo toj period dodeka va`el propisot so koj e izvr{eno ograni~uvaweto na usoglasuvaweto, a ne spored pravoto na zgolemuvawe na pewijata koe ne bilo ostvareno zaradi zakonot koj go ograni~il nivoto na usoglasuvaweto.

Ottuka ~lenot 37 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe treba da se tolkuva taka {to vo slu~aj na ograni~uvawe na platite, porastot na pewiite }e bide limitiran so porastot na platite.