CARINSKI ZAKON

I. OP[TI ODREDBI

^len 1

So ovoj zakon se ureduvaat carinskata postapka, pravata i obvrskite na u~esnicite vo carinskata postapka, kako i delokrugot, na~inot na rabota i organizacijata na organot na upravata nadle`en za rabotite od oblasta na carinite.

^len 2

Carinska postapka

Carinska postapka, vo smisla na ovoj zakon, e: prijavuvawe stoka zaradi pu{tawe vo sloboden promet, skladirawe, privremen uvoz i izvoz, tranzit (provoz), uvoz i izvoz, utvrduvawe na carinski dolg, naplata, vra}awe i osloboduvawe od pla}awe carina, pri {to u~esnicite vo postapkata steknuvaat prava i podle`at na obvrski vo vrska so stokata.

^len 3

Definicii

Poimite upotrebeni vo ovoj zakon go imaat slednovo zna~ewe:

1. "Lice" e:

- fizi~ko lice i

- pravno lice.

2. "Carinski organ" e Carinska uprava, carinarnica, carinska ispostava, otsek i referat.

3. "Carinski dolg" e obvrska na liceto da go plati iznosot na uvozni carini (carinski dolg pri uvozot) ili izvozni carini (carinski dolg pri izvozot).

4. "Uvozna carina", e carina koja se napla}a pri uvoz na stoka.

5." Uvozna dava~ka" e:

- dava~ka koja se naplatuva pri uvoz na stoka i

- zemjodelski optovaruvawa koi se pla}aat pri uvoz na zemjodelski i prehranbeni proizvodi soglasno so zakon.

6. "Izvozna carina" e carina {to se naplatuva pri izvoz na stoka.

7. " Izvozna dava~ka " e:

- dava~ka koja se naplatuva pri izvoz na stoka i

- zemjodelski optovaruvawa koi se pla}aat pri izvoz na zemjodelski proizvodi i prehranbeni proizvodi.

8. "Carinski dol`nik" e lice odgovorno za pla}awe na carinskiot dolg.

9. "Carinski nadzor" se merki na carinskite organi so koi se spre~uva nelegalna postapka so carinskata stoka i se {titi nivnata istovetnost, se dodeka stokata ne se pu{ti vo sloboden promet, koga e potrebno sproveduvawe i na drugi odredbi vrz stokata koja e predmet na carinski nadzor.

10. "Carinska kontrola" se odredeni postapki prezemeni od carinskite organi kako {to se: pregled i pretres na stokata, prevozni i prenosni sredstva, proverka na postoeweto, verodostojnosta i to~nosta na dokumentite, verodostojnosta i to~nosta na delovnite knigi i druga evidencija, pregled na li~niot baga` i druga stoka {to patnicite ja nosat so sebe, pretres na tie lica i sproveduvawe na slu`beni istragi i drugi sli~ni aktivnosti so cel obezbeduvawe na nadzorot na stokata soglasno so carinskata i druga relevantna regulativa.

11. "Carinska dozvolena upotreba ili koristewe na stokata" e:

- stavawe stoka vo carinska postapka;

- vnesuvawe na stoka vo slobodna carinska zona ili vo skladovi;

- povtoren izvoz na stokata od carinskoto podra~je (reeksport);

- uni{tuvawe na stokata pod carinski nadzor i

- predavawe na stokata na slobodno raspolagawe na carinskite organi.

12. "Carinska deklaracija" e isprava so koja liceto nazna~uva i iska`uva, vo propi{ana forma i na~in, `elba za stavawe na stoka vo odredena carinska postapka.

13. "Carinski deklarant" e lice koe podnesuva carinska deklaracija vo svoe ime ili vo ime na liceto za ~ija smetka ja podnesuva carinskata deklaracija(carinski zastapnik, {pediter, posrednik i sli~no).

14. "Prijavuvawe na stoka" e izvestuvawe na carinskiot organ vo propi{ana postapka za pristigawe na stokata vo carinskata ispostava ili na bilo koe drugo mesto odredeno i odobreno od carinskite organi.

15. "Prezemawe na stoka " e akt na carinskiot organ so koj se osloboduva stoka za koristewe za navedenite celi od carinskata postapka vo koja se nao|a.

16. "Carinski subjekt" e lice vo ~ie ime se podnesuva carinskata deklaracija ili lice na koe se preneseni pravata i obvrskite od strana na carinskiot obvrznik vo pogled na vodewe na carinskata postapka.

17. "Korisnik na odobrenie" e lice koe dobilo odredeno odobrenie.

18. "Proizvodni operacii (oblagoroduvawe)" se:

- obrabotka na stoka, vklu~uvaj}i ja monta`ata, sostavuvaweto ili dodavawe na stokata na druga stoka;

- prerabotka na stoka;

- popravka na stoka vklu~uvaj}i ja i monta`ata, obnovuvaweto i osposobuvaweto na stokata i

- koristewe na opredelena stoka koja ne e vgradena vo dobienata stoka no ovozmo`uva proizvodstvo na taa stoka koja celosno ili delumno se iskoristuva vo toj proizvoden proces.

19. "Dobieni proizvodi" se site proizvodi koi se rezultat na proizvodnite operacii od to~ka 17 na ovoj ~len.

20. "Istovetna (identi~na) ili stoka so ista vrednost" e doma{en proizvod koj se koristi namesto uvezenata stoka za proizvodstvo na dobienite proizvodi.

21. "Normativ" e koli~ina ili procent na proizvodi proizvedeni do opredelena koli~ina na uvezena stoka.

22. Izrazot "krium~arewe" e izbegnuvawe na carinska kontrola pri vnesuvawe i iznesuvawe na stokata vo smisla na ~len 278 od Krivi~niot zakonik, odnosno uvezuvawe i izvezuvawe stoka nadvor od odobreni carinski to~ki i nepridr`uvawe na propisite koi se odnesuvaat na poseduvawe ili transport na stoka niz teritorijata na Republika Makedonija; povreda na odredbite na ~lenovite 5, 23 i 56 od ovoj zakon; koristewe pri preminuvawe na grani~nata linija na vozila, vozduhoplovi ili plovni objekti so skrieni delovi vo koi mo`e da se skladira stoka bez ogled dali takva stoka }e se otkrie, kako i koristewe na vozila, vozduhoplovi ili plovni objekti opremeni da prenesuvaat stoka preku grani~nata linija bez ekipa` so dale~insko upravuvawe.

^len 4

Carinsko podra~je

Carinskoto podra~je na Republika Makedonija (vo natamo{niot tekst: carinsko podra~je) ja opfa}a teritorijata, teritorijalnite vodi i vozdu{niot prostor nad teritorijata na Republika Makedonija, dr`avnata granica, a po me|unarodni dogovori mo`e da se protega i na delovi od teritorijata na drugi dr`avi. Carinskoto podra~je e obele`eno so carinska linija koja e identi~na so dr`avnata granica.

 

^len 5

Carinski pograni~en pojas

(1) Carinski pograni~en pojas na kopno e del od carinskoto podra~je na Republika Makedonija, vo {irina od 15 km od carinskata linija vo dlabo~inata na teritorijata na Republika Makedonija. Carinski pograni~en pojas na grani~nite ezera e del od carinskoto podra~je na Republika Makedonija koj vo {irina ja opfa}a carinskata linija na ezeroto i do 5 km na kopnoto od bregot na ezeroto. Koga pograni~niot pojas se protega na del od mesnosti, toga{ celata mesnost se smeta kako da e vnatre vo pojasot.

(2) Carinski pograni~en pojas mo`e isto taka da se utvrdi okolu me|unarodni aerodromi ili delovi od dr`avnata teritorija koi se smetaat za stranska teritorija.

(3) Vladata na Republika Makedonija poblisku gi opredeluva granicite na carinskiot pograni~en pojas.

(4) Carinskite slu`benici se ovlasteni da go kontroliraat identitetot na licata i da proveruvaat stoka i prevozni sredstva, koi vleguvaat, izleguvaat, ili cirkuliraat niz carinskiot pograni~en pojas.

(5) Za stokata zateknata vo carinskiot pograni~en pojas mora da se poseduva dokument za legalno vnesuvawe vo carinskoto podra~je na Republika Makedonija i platen carinski dolg.

(6) Carinskite organi mo`at da gi kontroliraat licata koi vleguvaat, izleguvaat ili se dvi`at niz carinskata pograni~na zona, da gi zadr`at onie bez soodvetni dokumenti i dozvoli potrebni za vlez vo teritorijata na RM i da gi zadr`at pod carinski nadzor stokite za koi ne mo`e vedna{ da se prezentira dokaz za legalen uzov i pla}awe na carini i danoci. Takvite stoki }e se smetaat kako krium~areni. Prevoznite sredstva koi se koristeni za transport na takvite stoki isto taka mo`e da se zadr`at.

(7) Carinskite slu`benici koi neprekinato sledele lica koi minuvaj}i ja granicata izbegnale carinska kontrola, se ovlasteni da vleguvaat i pretresuvaat objekti vo koi e zabele`ano deka prestojuvale tie lica, a stanbeni prostorii so sudski nalog.

^len 6

Primena na zakonot

Ovoj zakon se primenuva na celoto carinsko podra~je na Republika Makedonija, dokolku so poseben zakon i me|unarodna spogodba poinaku ne e opredeleno.

^len 7

Carinska stoka

(1) Carinska stoka, vo smisla na ovoj zakon, e:

- sekoj predmet koj se uvezuva vo carinskoto podra~je, a ne e pu{ten vo sloboden promet i

- sekoj predmet za koj se podnesuva carinska deklaracija za izvoz od carinskoto podra~je.

(2) Carinska stoka, vo smisla na ovoj zakon, ne e:

- javna isprava;

- pratka so pi{an (pe~aten) materijal, koja ne sodr`i carinska stoka i druga po{tenska pratka koja sodr`i knigi;

- trgovska korespondencija, delovni knigi, stokovna, pravna i finansiska dokumentacija, koi se odnesuvaat na stokata i

- efektivna valuta, ~ekovi, menici, akcii i drugi hartii od vrednost koi se koristat kako sredstva za pla}awe.

^len 8

Primena na me|unarodni dogovori

Odredbite od ovoj zakon ne se primenuvaat na pla}aweto na carinite za uvezenata stoka ili sproveduvawe na carinskite postapki, dokolku pla}aweto na carinata ili sproveduvaweto na carinskata postapka e poinaku regulirano so me|unaroden dogovor {to Republika Makedonija go ratifikuvala ili mu pristapila.

II. DELOKRUG, NA^IN NA RABOTA I ORGANIZACIJA NA ORGANOT NA UPRAVATA

^len 9

Carinska uprava

(1) Organot nadle`en za rabotite od oblasta na carinite e Carinskata uprava kako organ vo sostav na Ministerstvoto za finansii.

(2) Carinskata uprava ima svojstvo na pravno lice. Rabotite i zada~ite na Carinskata uprava se izvr{uvaat preku carinarnicite kako nejzini organizacioni edinici.

(3) So rabotata na Carinskata uprava rakovodi direktor .

(4) Direktorot na Carinskata uprava go imenuva i razre{uva Vladata na Republika Makedonija.

(5) Vladata na Republika Makedonija go imenuva i razre{uva i zamenikot na direktorot na Carinskata uprava.

(6) Poradi vidot, prirodata i slo`enosta na rabotite i zada~ite {to se izvr{uvaat od rabotnicite so posebni dol`nosti i ovlastuvawa, kako i poradi te`inata na rabotite i posebnite uslovi pod koi tie se izvr{uvaat, iznosot na sredstvata nameneti za plata za izvr{uvawe na tie raboti i zada~i se zgolemuva do 30%.

(7) Priemot i rasporeduvaweto na carinskite slu`benici go vr{i direktorot na Carinskata uprava, vo soglasnost so zakon.

^len 10

Nadle`nosti na Carinskata uprava

(1) Carinskata uprava e nadle`na za vr{ewe na kontrola vrz stokata, licata i vozilata koga vleguvaat, tranzitiraat ili ja napu{taat teritorijata na Republika Makedonija.

(2) Carinskata uprava e nadle`na i za:

- presmetka i naplata na carini, prelevmani, danoci, akcizi i drugi dava~ki utvrdeni so zakon vo nadvore{no-trgovskiot promet;

- vodewe na upravna postapka po carinski predmeti;

- devizno-valutna kontrola vo me|unaroden patni~ki i pograni~en promet so stranstvo;

- poveduvawe postapka po prekr{oci utvrdeni so ovoj i drug zakon vo vr{ewe na rabotite od oblasta na carinskata postapka;

- spre~uvawe na prekr{oci vo carinskata postapka i spre~uvawe i otkrivawe na devizni prekr{oci, vo vrska so deviznata kontrola spored alineja 3 od ovoj stav;

- naplata na mandatni kazni po prekr{oci utvrdeni so ovoj zakon;

- istra`uvawe, spre~uvawe i otkrivawe na carinski prekr{oci i poveduvawe na postapka po istite pred nadle`en sud;

- podgotvuvawe na normativni akti od oblasta na carinskoto rabotewe;

- primena na propisite od oblasta na nadvore{no-trgovskoto rabotewe;

- obezbeduvawe podatoci za izvoz i uvoz za realizacija na statisti~ki istra`uvawa;

- organizirawe na carinskiot i informacioniot sistem na na~in {to ovozmo`uva razmena, sledewe i standardizirawe na podatoci so dr`avni institucii vo i nadvor od zemjata i

- drugi raboti utvrdeni so zakon.

 

 

 

^len 11

Prava i obvrski na carinskite slu`benici

(1) Carinskite slu`benici nosat slu`bena obleka dodeka proveruvaat lica, prevozni sredstva ili stoka na slu`beni rabotni mesta. Vo site drugi slu~ai, dokolku e potrebno za otkrivawe ili spre~uvawe prekr{oci, carinskite slu`benici mo`at da rabotat i vo civilna obleka.

(2) Carinskite slu`benici se ovlasteni da zapiraat kontroliraat i pretresuvaat lica i nivni prevozni sredstva na celata teritorija na Republika Makedonija, a na~inot i postapkata za vr{ewe na kontrola i pretres se ureduva so akt na Vladata na Republika Makedonija.

(3) Sekoj carinski slu`benik e dol`en, ako toa se bara od nego, da se identifikuva so slu`bena legitimacija.

(4) Carinskite slu`benici koi neposredno rabotat na operativni zada~i ili rabotat na me|unaroden premin imaat pravo na nosewe i upotreba na ogneno oru`je, pod uslovi opredeleni so zakon.

(5) Carinskite slu`benici imaat pristap do me|unarodni prostorii nameneti za sortirawe vo po{tite i kompaniite za brz kurirski prenos za nao|awe na stoka i za primena vrz niv na stapki za naplata na carini i drugi dava~ki i tro{oci vo carinskata postapka {to se primenuva. Slu`benicite na po{tite mora da im gi prijavat na carinskiot organ site pratki koi podle`at na primena na ovoj zakon. Doverlivosta na po{tata ne smee da bide naru{ena pod nikakvi okolnosti.

(6) Carinskite slu`benici imaat pristap vo `elezni~ki stanici, platformi, vagoni, ran`irni stanici i drugi delovi koi se pod nadle`nost na `eleznicata, aerodromskite zgradi i poliwata, so cel za primena na ovoj zakon.

(7) Dokolku postoi osnovano somnenie deka edno lice prenesuva opojni sredstva i druga kriena stoka vo negovoto telo, carinskite slu`benici mo`at toa lice da go podlo`at na medicinski i drugi ispituvawa so cel da se otkrie opojnoto ili drugoto skrieno sredstvo.

(8) So cel da se otkrijat carinskite prekr{oci utvrdeni spored ovoj zakon, kako i krium~arenata stoka, carinskite slu`benici mo`at da vr{at pregled vo site mesta, a vo privaten stan so sudski nalog, kade {to se pretpostavuva deka e so~uvana stoka ili dokumenti {to se odnesuvaat na ovie prekr{oci, pri {to mo`at istite da gi zadr`at privremeno.

(9) Carinskite slu`benici imaat pravo da pobaraat podatoci i dokumenti so koi raspolagaat drugi dr`avni organi i organizacii.

(10) Carinskite slu`benici imaat pravo da pobaraat dostavuvawe na dokumenti i podatoci od u~esnicite vo postapkata, a se odnesuvaat na postapkite na nivnite slu`bi.

(11) Carinskite slu`benici imaat pravo na sledewe na storiteli na carinski prekr{oci, a vo slu~aj na zateknuvawe na izvr{uvawe na prekr{ok imaat pravo na zadr`uvawe na storitelot na prekr{okot soglasno so uslovite predvideni so zakon.

(12) Carinskite slu`benici imaat pravo da vr{at kontrola i na kontrolirani isporaki na predmeti spored uslovi opredeleni so ovoj ili drug zakon.

(13) Carinskite slu`benici imaat pravo da pobaraat pomo{ i za{tita od policiski i pograni~ni voeni edinici vo postapki koi se odnesuvaat na isleduvawe, kontrola, suzbivawe na krium~arewe, otkrivawe na carinski prekr{oci i drugi kaznivi dela.

(14) Podatocite i informaciite so koi raspolagaat carinskite slu`benici se dostapni samo na carinskite organi, osven koga se raboti za podatoci od ~lenot 20 na ovoj zakon.

(15) Carinskite slu`benici, koga rabotat na sredstva za javen prevoz i vo sredstvo za javen prevoz, imaat pravo na besplaten prevoz so tie sredstva i pravo na osiguruvawe isto kako i pravoto na osiguruvawe {to go imaat patnicite koi go pla}aat prevozot so tie sredstva.

^len 12

Komunicirawe na Carinskata uprava so stranski organi

Carinskata uprava mo`e pod uslovi predvideni so zakon i me|unarodni dogovori da bara od nadle`ni organi na stranski dr`avi podatoci i dokumenti, pod uslovi na reciprocitet.

^len 13

Slu`bena obleka i legitimacija

Slu`benata obleka, oznakite na ~inovi i na~inot na nejzinoto dodeluvawe i koristewe, kako i formata i sodr`inata na slu`benata legitimacija na carinskite slu`benici i na~inot na nejzinoto izdavawe gi propi{uva ministerot za finansii.

^len 14

Koristewe na ogneno oru`je

 

Carinskite slu`benici mo`at da koristat ogneno oru`je pri vr{eweto na nivnite slu`beni dol`nosti koga:

- se vo situacija na samoodbrana;

- ne postoi drug na~in na zapirawe lica koi imaat namera da ja minat granicata i ne gi po~ituvaat povtorenite naredbi od strana na carinikot da zaprat;

- ne postoi drug na~in da se zaprat vozilata, kako i `ivotni, koi imaat namera da ja minat granicata i po povtorenite naredbi od strana na carinikot da zaprat i

- ne mo`at da spre~at namerno o{tetuvawe na objekti ili sredstva na Carinskata uprava.

^len 15

Primena na Zakonot za op{tata upravna postapka

(1) Ako so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno, carinskiot organ {to ja vodi carinskata postapka go primenuva Zakonot za op{tata upravna postapka.

(2) Dokolku carinskiot organ vo carinskata postapka celosno go prifati baraweto, mo`e da go odobri vo vid na zabele{ka na samoto barawe.

(3) Protiv re{enieto, {to vo upravna postapka go donesuva carinskiot organ, mo`e da se izjavi `alba do ministerot za finansii.

(4) @albata ne go odlaga izvr{uvaweto na re{enieto.

 

^len 16

Barawe informacii

 

Sekoe lice ima pravo da bide informirano vo pogled na primena na carinskata regulativa od strana na carinskite organi vo vrska so uvozna ili izvozna postapka. Dokolku informaciite se baraat vo pismena forma, tro{ocite pa|aat na tovar na baratelot.

 

^len 17

Uverenie za rasporeduvawe na stoka spored

Carinskata tarifa

(1) Carinskata uprava, vrz osnova na pismeno barawe, na u~esnikot vo postapkata, izdava uverenie za rasporeduvawe na stokata spored Carinskata tarifa. Tro{ocite za izdadenoto uverenie pa|aat na tovar na baratelot.

(2) Uverenieto od stavot 1 na ovoj ~len e zadol`itelno za carinskite organi samo vo pogled na rasporeduvaweto na stokata spored nomenklaturata na Carinskata tarifa vo carinskata postapka {to ja vodat so imatelot na uverenieto. Uverenieto e zadol`itelno samo za stoka za koja carinskata postapka zapo~nala po denot na izdavaweto na uverenieto za rasporeduvawe na stokata spored Carinskata tarifa.

(3) Imatelot na uverenieto mora da doka`e deka stokata {to ja deklarira odgovara na stokata opi{ana vo uverenieto.

(4) Uverenieto od stavot 1 na ovoj ~len va`i edna godina od denot na izdavaweto, osven ako se utvrdi deka uverenieto e poni{teno zatoa {to se zasnovuva na neto~ni ili nepotpolni fakti i dokazi (informacii) na podnositelot na baraweto za izdavawe na uverenieto.

(5) Uverenieto prestanuva da va`i:

- vo slu~aj koga zaradi izmena na propisite ne e ve}e vo soglasnost so va`e~kite propisi;

- vo slu~aj koga ne e ve}e vo soglasnost so carinskata nomenklatura poradi nejzinite izmeni ili izmenite vo me|unarodnite propisi na koi se zasnovuva carinskata nomenklatura. Vo toj slu~aj uverenieto prestanuva da va`i naredniot den po slu`benoto objavuvawe na izmenite i

- ako e poni{teno ili ukinato.

(6) Uverenieto od stavot 1 na ovoj ~len mo`e da se koristi samo za opredeluvawe na visinata na uvoznite ili izvoznite dava~ki, kako i za opredeluvawe na visinata na izvoznite stimulacii ili drugi vra}awa svrzani so vodeweto na agrarnata politika.

(7) Na~inot na izdavawe na uverenijata od stavot 1 na ovoj ~len, nivnata primena pri carineweto, kako i visinata na tro{ocite za izdavawe na uverenijata gi propi{uva ministerot za finansii.

^len 18

Pravo na zastapuvawe

Sekoe lice mo`e da nazna~i zastapnik za rabotewe so carinskiot organ.

^len 19

Doverlivost na podatoci

Site podatoci koi se po priroda doverlivi ili se dobieni vrz doverliva osnova se ~uvaat kako slu`bena tajna. Tajnata ne smee da se odava od carinskite organi bez dozvola na liceto od koe e dobiena. Razmena na takvi podatoci e dozvolena vo slu~ai utvrdeni so zakon.

^len 20

Obvrska za podnesuvawe na dokumenti

Za sproveduvawe na carinskite postapki, sekoe lice koe posredno ili neposredno e vklu~eno vo rabotite so stokata e dol`no, na carinskite organi, na nivno barawe, da im gi dade na uvid site potrebni dokumenti i pojasnuvawa i da im uka`e potrebna pomo{ za obezbeduvawe na dosledna primena na zakonot.

^len 21

^uvawe dokument

Licata se dol`ni, dokumentite od ~lenot 20 na ovoj zakon, da gi ~uvaat zaradi sproveduvawe na carinska kontrola, vo rok od pet godini bez ogled na formata vo koja se nao|aat, a rokot na ~uvawe po~nuva da te~e od krajot na godinata vo koja:

- e podnesena deklaracijata za izvr{eno uvozno, odnosno izvozno carinewe na stokata, bez isklu~ok na slu~aite navedeni vo alinejata 2 na ovoj stav;

- istekol rokot na carinskiot nadzor vo slu~aj na uvoz na stoka koja pri pu{tawe vo sloboden promet bila oslobodena od pla}awe carina, odnosno za koja carinskata stapka bila namalena poradi celta za koja bila uvezena;

- bila sprovedena nekoja druga carinska postapka vo vrska so stokata i

- stokata bila vnesena vo slobodna zona i carinska zona ili iznesena od niv.

 

 

^len 22

Kontrola od strana na carinskiot organ

Carinskiot organ, pod uslovi utvrdeni so ovoj i drug zakon, gi prezema site merki na kontrola potrebni zaradi pravilna primena na carinskite propisi.

^len 23

Stoka koja podle`i na visoki carini, akcizi,

danoci ili zabraneta stoka

Licata koi nosat ili ~uvaat na teritorijata na Republika Makedonija, stoka koja podle`i na visoki carini, akcizi, danoci ili stoka zabraneta, spored listata {to godi{no ja donesuva Vladata na Republika Makedonija, se dol`ni na prvo barawe od strana na carinskite slu`benici, da dadat verodostoen dokaz deka taa stoka bila legalno uvezena, proizvedena ili dobiena vo Republika Makedonija. Stokata za koja ne mo`e da se dade vakov dokaz, }e bide smetana kako krium~arena stoka.

 

 

 

 

III. OSNOVI ZA OPREDELUVAWE NA VISINATA NA UVOZNITE ODNOSNO IZVOZNITE CARINI KAKO I NA DRUGI MERKI SO STOKATA VO NADVORE[NO- TRGOVSKIOT PROMET

1. Carinski stapki i rasporeduvawe na stoka

spored Carinskata tarifa

^len 24

Carinska tarifa

(1) Carina se pla}a vo slu~aite opredeleni so ovoj zakon spored stapkite opredeleni so Carinskata tarifa, dokolku so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno.

(2) Carinskata tarifa e utvrdena so poseben zakon.

(3) Carinskiot organ, za obrabotka na dokumenti, naplatuva tro{oci vo visina {to ja propi{uva Vladata na Republika Makedonija. Tro{ocite {to gi naplatuva carinskiot organ se prihod na Buxetot na Republika Makedonija.

 

2. Poteklo na stokata

^len 25

Osnovno pravilo za poteklo na stokata

(1) Koga pla}aweto na uvoznite dava~ki ili opredeluvaweto na carinskata stapka zavisi od potekloto na stokata koja podle`i na pla}awe na uvozni dava~ki, potekloto na stokata se utvrduva soglasno so ovoj zakon, ako so drugi propisi ili me|unaroden dogovor poinaku ne e predvideno.

(2) Kako stoka so poteklo od opredelena dr`ava vo smisla na ovoj zakon se smeta stokata {to:

- vo celost e dobiena ili proizvedena vo taa dr`ava i

- vo dovolna mera e prerabotena vo taa dr`ava.

(3) Vladata na Republika Makedonija gi propi{uva kriteriumite za doka`uvawe na potekloto na stokata.

 

^len 26

Vo celost dobiena ili proizvedena stoka

Vo celost dobiena ili proizvedena stoka vo smisla na ~lenot 25 stav 2 alineja 1 od ovoj zakon, vo taa dr`ava pretstavuvaat:

- mineralnite proizvodi iskopani vo taa dr`ava;

- rastitelnite proizvodi sobrani vo taa dr`ava;

- priplodot na `ivite `ivotni odgledani vo taa dr`ava;

- proizvodite dobieni od `ivite `ivotni odgledani vo taa dr`ava;

- proizvodite steknati so lov i ribolov vo taa dr`ava;

- proizvodite dobieni od morski ribolov i drugi proizvodi proizvedeni od moreto nadvor od teritorijalnite vodi na taa dr`ava, so brodovi registrirani vo taa dr`ava i koi plovat pod znameto na taa dr`ava;

- stokata dobiena ili proizvedena vo brodovi - fabriki od proizvodite navedeni vo alinejata 6 na ovoj ~len, dokolku brodovite se registrirani vo taa dr`ava i plovat pod nejzino zname;

- proizvodite zemeni od morskoto dno nadvor od teritorijalnite vodi na taa dr`ava pod uslov taa dr`ava da ima ekskluzivni prava na iskoristuvawe na morskoto dno i tloto pod nego;

- otpadocite i ostatocite od proizvodi {to proizleguvaat od proizvodni operacii i iskoristeni proizvodi, dokolku vo taa dr`ava se sobiraat isklu~itelno zaradi dobivawe na surovini i

- druga stoka koja e proizvedena vo taa dr`ava isklu~itelno od stokata navedena vo alineite od 1 do 9 na ovoj ~len ili od nivni derivati vo bilo koja faza na proizvodstvo.

^len 27

Stoka prerabotena vo dovolna mera

(1) Stoka koja e proizvedena vo pove}e od edna dr`ava, vo smisla na ~lenot 25 stav 2 alineja 2 na ovoj zakon, se smeta deka e po poteklo od onaa dr`ava vo koja bila izvr{ena poslednata su{tinska, ekonomski opravdana obrabotka ili prerabotka, pri {to e dobien nov proizvod, odnosno koj pretstavuva zna~ajna faza vo proizvodstvoto na prerabotkata.

(2) Za posledna su{tinska ekonomski opravdana obrabotka ili prerabotka od stavot 1 na ovoj ~len ne mo`e da se smeta:

- pakuvaweto ili prepakuvaweto na stokata, bez ogled na toa kade bila izrabotena ambala`ata;

- podelbata na pogolemi koli~ini na pomali ili spojuvaweto na pomali vo pogolemi koli~ini;

- sortiraweto, klasiraweto i podelbata na stokata so se~ewe;

- etiketiraweto i odbele`uvaweto na stokata;

- konzerviraweto na stokata za transport ili skladirawe;

- grupirawe na stokata i

- uvezeniot `iv dobitok zaradi kolewe, zaklan pred istekot na tri meseci od denot na uvozot.

 

3. Carinska vrednost

^len 28

Poim i utvrduvawe na carinskata vrednost

(1) Carinska vrednost na stokata pretstavuva osnova za primena na Carinskata tarifa i za presmetka na site drugi obvrski, {to gi vr{i Carinskata uprava.

(2) Carinska vrednost na uvezenata stoka e dogovorenata cena (transakciska vrednost), odnosno fakti~ki platenata cena ili cenata {to treba da se plati za stoka kupena za uvoz vo Republika Makedonija.

(3) Pod cena koja pretstavuva carinska vrednost, se podrazbira deka:

- se vklu~eni site tro{oci i drugi izdatoci nastanati vo vrska so proda`bata i nabavkata na stokata do mestoto kade {to stokata pristignuva na carinskoto podra~je;

- se isklu~eni site tro{oci i dava~ki, {to se presmetuvaat vo carinskoto podra~je;

- nema ograni~uvawe za kupuva~ite po odnos na raspolagaweto ili koristeweto na stokata, osven ograni~uvawata utvrdeni vo propisite, ograni~uvawata {to se odnesuvaat na zabranata za natamo{na proda`ba vo treti dr`avi ili ograni~uvawata {to su{tinski vlijaat na vrednosta na stokata;

- vo dogovorot za kupo-proda`ba nema uslovi ili obvrski ~ija vrednost ne mo`e da se utvrdi po odnos na stokata koja se carini;

- prodava~ot nema neposredno ili posredno da dobie del od prihodot od natamo{nata proda`ba ili bilo kakvo drugo raspolagawe ili koristewe od strana na kupuva~ot, osven od ~lenot 32 na ovoj zakon i

- kupuva~ot i prodava~ot ne se zaemno povrzani (upravuva~ki, kapitalno i rodninski), odnosno dokolku se povrzani deka na dogovorenata cena ne vlijael trgovskiot, finansiskiot ili bilo koj drug odnos me|u kupuva~ot i prodava~ot.

(4) Carinskata vrednost na stokata koja se izvezuva e nejzinata vrednost na mestoto na izlez od carinskoto podra~je na Republika Makedonija na koja se dodavaat transportnite tro{oci do granicata isklu~uvaj}i gi izvoznite carini, danoci, dava~ki i prelevmanite, kako i carinite, danocite, dava~kite i prelevmanite, za koi izvoznikot mo`e da bara vra}awe.

^len 29

Primena na pravilata za identi~na i za

sli~na stoka

(1) Dokolku carinskata vrednost ne mo`e da se utvrdi vrz osnova na ~lenot 28 stav 2 od ovoj zakon, kako carinska vrednost }e se zeme dogovorenata cena za identi~na stoka so ednakov kvalitet i ednakvi svojstva, kupeni za uvoz vo Republika Makedonija i uvezeni vo isto ili pribli`no isto vreme kako i stokata {to se carini.

(2) Dokolku carinskata vrednost na stokata {to se uvezuva ne mo`e da se utvrdi vrz osnova na ~lenot 28 stav 2 od ovoj zakon i stavot 1 na ovoj ~len, kako carinska vrednost se zema dogovorenata cena za sli~na stoka kupena za uvoz vo Republika Makedonija i uvezena vo isto ili pribli`no isto vreme kako i stokata {to se carini.

(3) Za utvrduvawe na carinskata vrednost vrz osnova na stavovite 1 i 2 od ovoj ~len se primenuva dogovorenata cena za identi~na ili sli~na stoka prodadena pod ednakvi kupoproda`ni uslovi (proda`ba na golemo ili na malo) i vo pribli`no ednakvi koli~ini, kako i stokata {to se carini. Dokolku nema takva proda`ba, se primenuva dogovorenata cena za identi~na ili sli~na stoka, prodadena vo drug vid na kupoproda`ba ili vo drugi koli~ini.

(4) Dokolku ima pove}e dogovoreni ceni za identi~na ili sli~na stoka, za utvrduvawe na carinskata vrednost na stokata {to se uvezuva se primenuva najniskata dogovorena cena.

^len 30

Drugi pravila za utvrduvawe na carinskata vrednost

(1) Dokolku carinskata vrednost za uvezenata stoka ne mo`e da se utvrdi vrz osnova na ~lenovite 28 i 29 od ovoj zakon, istata se utvrduva na sledniov na~in:

1. Dokolku uvezenata stoka, odnosno identi~na ili sli~na uvezena stoka se prodava vo Republika Makedonija vo ista sostojba vo koja bila uvezena, carinskata vrednost za uvezenata stoka se utvrduva vrz osnova na cenata za merna edinica, spored koja uvezenata stoka im se prodava vo takva sostojba na lica koi ne se zaemno povrzani so licata od koi stokata e kupena, vo najgolema vkupna koli~ina vo isto ili pribli`no isto vreme koga se uvezuva stokata {to se carini, pod uslov taa cena da se namali za iznosot na:

- voobi~aenite provizii, tro{ocite vo prometot i druga dobivka vo vrska so proda`bata na identi~na ili sli~na stoka, uvezena vo Republika Makedonija i

- carinite i uvoznite dava~ki, kako i drugite dava~ki {to se presmetuvaat pri proda`ba na stoka vo Republika Makedonija.

Dokolku uvezenata stoka, odnosno identi~na ili sli~na stoka ne se prodava vo Republika Makedonija, vo ista sostojba vo koja e uvezena, a na barawe na carinskiot obvrznik, carinskata osnovica na uvezenata stoka se utvrduva vrz osnova na cenata po edinica merka po koja uvezenata stoka po izvr{enoto oblagoroduvawe im se prodava vo najgolemo vkupno koli~estvo na lica vo Republika Makedonija koi ne se povrzani so licata od koi taa stoka gi kupuva pod uslov taa cena da se namali za iznosot na vrednosta na izvr{enoto oblagoroduvawe i za tro{ocite od stavot 1 na ovoj ~len.

2. Dokolku carinskata vrednost ne mo`e da se utvrdi spored stavot 1 na ovoj ~len, taa se utvrduva vrz osnova na presmetkovnata vrednost koja odgovara na iznosot na:

- vrednosta na materijalot i tro{ocite napraveni pri proizvodstvoto na uvezenata stoka;

- dobivkata {to pri uvozot vo Republika Makedonija ja ostvaruvaat proizvoditelite na identi~na ili sli~na stoka od dr`avata na izvozot, kako stoka {to se carini i tro{ocite {to gi imaat pri uvozot;

- tro{ocite od ~lenot 32 na ovoj zakon.

(2) Na barawe na carinskiot obvrznik, mo`e da se izmeni redosledot na primenata na odredbite na stav 1 to~ki 1 i 2 od ovoj ~len.

 

^len 31

Ograni~uvawa pri utvrduvawe na carinskata vrednost

(1) Dokolku carinskata vrednost na uvezenata stoka ne mo`e da se utvrdi vrz osnova na ~lenovite 28, 29 i 30 od ovoj zakon, se utvrduva na drug soodveten na~in soglasno so zakonot i vrz osnova na podatocite {to se na raspolagawe.

(2) Carinskata vrednost od stavot 1 na ovoj ~len ne mo`e da se utvrduva vrz osnova na:

- proda`nata cena na stokata proizvedena na carinskoto podra~je na Republika Makedonija;

- postapkata spored koja e mo`no za carinskata vrednost da se primeni povisoka od dvete alternativni vrednosti;

- proda`nata cena na stokata na doma{niot pazar na dr`avata izvozni~ka;

- tro{ocite na proizvodstvoto, osven onie koi kako tro{oci se utvrdeni vo soglasnost so ~lenot 30 stav 1 to~ka 2 alineja 1 na ovoj zakon;

- cenata na stokata za izvoz vo drugi dr`avi;

- najniskite carinski vrednosti ili

- proizvolnite ili fiktivnite vrednosti.

 

^len 32

Tro{oci {to se presmetuvaat vo carinskata

vrednost

(1) Pri utvrduvawe na carinskata vrednost soglasno so ~lenot 29 od ovoj zakon, dokolku ne se presmetani vo vistinski platenata cena vo carinskata vrednost, se presmetuvaat slednive tro{oci:

1. Proviziite na posrednicite i drugite provizii, osven nakupnite provizii;

2. Tro{ocite za posebna ambala`a, {to e mo`no da se smeta kako del od stokata;

3. Tro{ocite na ambala`ata, posebno tro{ocite za materijal i rabota;

4. Slednive tro{oci za prevoz do mestoto na vleguvawe na carinskoto podra~je:

- tro{oci na prevoz i osiguruvawe na uvezenata stoka i

 

- tro{oci za uskladi{tuvawe, kako i tro{oci za obrabotka {to nastanale vo tekot na prevozot na uvezenata stoka;

5. Srazmerniot del na vrednosta na surovinite, repromaterijalite i delovite za vgraduvawe, kupeni vo stranstvo, {to kupuva~ot gi obezbedil besplatno ili po namalena cena, {to bile upotrebeni vo proizvodstvoto na uvezenata stoka;

6. Srazmerniot del od vrednosta na uvezenata stoka, koja kupuva~ot ja obezbedil besplatno ili po namalena cena i bila upotrebena vo proizvodstvoto na uvezenata stoka;

7. Srazmerniot del na vrednosta na alat, kalapi, matrici i sli~ni proizvodi koi kupuva~ot gi obezbedil besplatno ili po namalena cena, a bile upotrebeni vo proizvodstvo na uvezenata stoka;

8. Nadomestocite i tro{ocite vo vrska so pravata na koristewe na patenti, modeli, znaci ili stranski trgovski ili fabri~ki oznaki, {to kupuva~ot gi pla}a neposredno ili posredno, ako proda`bata e dogovorena vrz osnova na takov vid pla}awe;

9. Delot od iznosot ostvaren so natamo{nata proda`ba, otstapuvawe ili koristewe na uvezenata stoka {to neposredno ili posredno mu se pla}a na prodava~ot i

10. Srazmerniot del od vrednosta na uslugite izvr{eni vo stranstvo {to kupuva~ot gi pla}a posebno, a se potrebni vo proizvodstvoto na stokata koja se uvezuva. Vrednosta na uslugite ne gi opfa}a tro{ocite za istra`uvawe izvr{eni vo stranstvo.

(2) Po isklu~ok od stavot 1 to~ka 8 od ovoj ~len nadomestocite i tro{ocite ne se presmetuvaat vo carinskata vrednost dokolku stokata se uvezuva so pravo na reprodukcija.

 

 

 

^len33

Prifa}awe na doplati i posebni pla}awa

(1) Pri uvoz na stoka za koja e dogovorena obvrskata od ~lenot 32 stav 1 to~ki od 8 do 10 na ovoj zakon, carinskiot obvrznik e dol`en toa da go navede vo carinskata deklaracija.

(2) Carinskiot obvrznik na carinskiot organ mora dopolnitelno da gi prijavi proda`bata, otstapuvaweto ili koristeweto na uvezenata stoka od koi proizleguva obvrskata za doplata na opredelen iznos na prodava~ot, najdocna vo rok od 30 dena od denot na nastanuvaweto na takvata transakcija.

(3) Vrz osnova na podnesenata prijava, carinskiot organ donesuva re{enie so koe ja presmetuva carinata i drugite uvozni dava~ki {to carinskiot obvrznik e dol`en da gi plati.

 

 

 

^len 34

Presmetuvawe na vkupnite tro{oci vo carinskata

vrednost na pove}e vidovi stoka

(1) Dokolku vo opredelena pratka se nao|aat pove}e vidovi stoka koja se carini po razli~ni carinski stapki, celokupnite tro{oci koi se odnesuvaat na otkup na stokata, kako i tro{ocite za prevoz, osiguruvawe i dostavuvawe se presmetuvaat srazmerno na vrednosta na sekoj vid stoka.

(2) Po isklu~ok od stavot 1 na ovoj ~len, carinskiot organ mo`e, na barawe na deklarantot, celokupnite tro{oci koi se odnesuvaat na pove}e vidovi stoka vo opredelena pratka da gi dodade kon vrednosta na onaa stoka za koja carinskata stapka e najvisoka vo tarifniot broj.

 

^len 35

Prifa}awe na fakturna vrednost

(1) Kako carinska vrednost se zema vrednosta na stokata koja e navedena vo fakturata na prodava~ot, ako taa vrednost e soodvetna na utvrdenata spored ovoj zakon koi se odnesuvaat na dogovorenata cena.

(2) Carinskiot organ, vo carinskata postapka, mo`e da pobara od deklarantot da gi dade site podatoci potrebni za utvrduvawe na carinskata vrednost spored ~lenovite od 28 do 32 na ovoj zakon.

(3) Ako vo fakturata e navedena vrednosta na stokata izrazena vo stranska valuta, valutata }e se presmeta vo doma{na valuta spored kursot koj, soglasno so zakonot so koj se regulira deviznoto rabotewe, va`i na denot na nastanuvaweto na obvrskata za pla}awe carina.

(4) Ako fakturata od opravdani pri~ini ne e dostavena, odnosno ako carinskiot organ, vrz osnova na okolnostite pod koi se vr{i uvozot, e na mislewe deka vrednosta na stokata {to e navedena vo fakturata ne odgovara na odredbite na ovoj zakon za dogovorenata cena, carinskata vrednost }e se utvrdi soglasno so ~lenovite od 28 do 32 na ovoj zakon.

(5) Na barawe na carinskiot obvrznik, carinskiot organ izdava pismeno izvestuvawe za visinata na carinskata vrednost i za na~inot na nejzinoto utvrduvawe.

 

^len 36

Finansiski tro{oci

Kamatite na kreditite i tro{ocite za obezbeduvawe na pari~ni sredstva vo stranstvo (finansiski tro{oci) koi se odnesuvaat na pla}awe na uvezenata stoka, ne se presmetuvaat vo carinskata vrednost, ako dogovorot za kupoproda`ba gi sodr`i slednive elementi:

- kamatite se odvoeni od fakti~koto pla}awe na cenata ili cenata {to treba da se plati za stoka kupena za uvoz vo Republika Makedonija ili

- kamatite se sodr`ani vo cenata, a kupuva~ot mo`e da doka`e deka platenata cena ili cenata {to treba da se plati e pribli`no ednakva na fakti~ki (stvarno) platenata cena za ednakva ili sli~na stoka, kupena bez finansiski dogovor i deka kamatnata stapka e vo ramkite na stapkite za takvi transakcii vo dr`avata vo koja e obezbeden kreditot.

 

^len 37

Prifa}awe na popust i namaluvawe na cenite

(1) Za opredeluvawe na carinskata vrednost na stokata, za koja vo momentot na nejzinoto utvrduvawe dogovorenata cena se u{te ne bila platena, po pravilo, kako carinska vrednost, se zema cenata {to }e mora da se plati zaradi ispolnuvawe na obvrskata.

(2) Site namaluvawa na cenata i kasa skonto, dogovoreni i ostvareni pred izvr{eniot uvoz na stokata, ne se zasmetuvaat vo carinskata osnovica.

(3) Po isklu~ok od stavot 2 na ovoj ~len, kasa skonto koe ne e ostvareno pred izvr{eniot uvoz ne se zasmetuva vo carinskata osnovica, ako uvoznikot dopolnitelno podnese dokaz deka pri pla}aweto go ostvaril.

(4) Tro{ocite za monta`a, {to se vr{i vo Republika Makedonija, ne se presmetuvaat vo carinskata vrednost na ma{inite, aparatite i uredite koi se uvezuvaat.

 

^len 38

Carinska vrednost na stoka dostavena besplatno

(1) Carinskata vrednost na stokata {to se uvezuva bez pla}awe na protivvrednost se utvrduva vrz osnova na ~lenovite od 29 do 31 od ovoj zakon.

(2) Vo slu~aj na o{tetuvawe na stokata koja se uvezuva pred nejzinoto pu{tawe vo sloboden promet, carinskata vrednost na stokata se utvrduva na toj na~in {to soodvetnata dogovorena cena se namaluva za procentot na o{tetuvaweto. Procentot na o{tetuvaweto go utvrduva carinskiot organ so procena. Vo slu~aj pak, vrz osnova na otpi{uvawe (odobruvawe na smetkata) da bila dogovorena nova cena koja odgovara na uslovot od ~lenot 28 na ovoj zakon, takvata cena }e pretstavuva nova carinska vrednost.

^len 39

Posebni pravila i pobliski propisi za vrednosta

Ministerot za finansii poblisku go propi{uva na~inot na opredeluvawe na carinskata vrednost.

 

IV. POSTAPKA SO STOKATA KOJA E VNESENA NA CARINSKOTO PODRA^JE PRED DA BIDE DOZVOLENA NEJZINA UPOTREBA

ILI KORISTEWE

 

1. Vnesuvawe na stokata vo carinsko podra~je

 

^len 40

Carinski grani~ni premini

(1) Stokata se vnesuva ili iznesuva od carinskoto podra~je preku carinski grani~ni premini.

(2) Carinskite grani~ni premini i nivnata klasifikacija gi opredeluva Vladata na Republika Makedonija. Ministerot za finansii dava soglasnost za proektirawe, gradba i rekonstrukcija na objekti na carinskite grani~ni premini na predlog na direktorot na Carinskata uprava.

(3) Prometot na stokata koja podle`i na fitopatolo{ka, veterinarna i druga propi{ana kontrola, e dozvolen samo preku onie carinski grani~ni premini koi soglasno so posebni propisi se opredeleni za promet so takva stoka.

(4) Vremeto vo koe mo`e da se vnese, odnosno iznese stoka od carinskoto podra~je, odnosno vo koe licata so carinska stoka mo`at da ja preminat carinskata linija, go opredeluva i objavuva direktorot na Carinskata uprava.

^len 41

Opredeluvawe na carinski pat

Direktorot na Carinskata uprava gi opredeluva pati{tata po koi seta carinska stoka mora da se dvi`i bez razlika dali e vo tranzit, se uvezuva ili se izvezuva.

 

^len 42

Carinski nadzor

(1) Stokata e pod carinski nadzor od momentot na vnesuvawe na carinskoto podra~je do odreduvawe za nea soodvetna carinska postapka.

(2) Vozduhoplovi i brodovi koi pristignuvaat na carinskoto podra~je mora da se stavat pod nadzor na carinskite organi.

(3) Pod carinski nadzor od stavot 2 na ovoj ~len ne se stavaat:

- doma{ni i stranski voeni brodovi i vozduhoplovi i

- brodovite i vozduhoplovite na organite za vnatre{ni raboti.

(4) Po isklu~ok od stavot 3 na ovoj ~len, stokata koja se utovaruva ili istovaruva od brodovite i vozduhoplovite od stavot 3 na ovoj ~len, se prijavuva za carinski nadzor. Pod carinski nadzor e i stokata koja so sebe ja nosat licata koi se ka~uvaat ili se simnuvaat od brodovite, odnosno vozduhoplovite od stavot 3 na ovoj ~len.

(5) Stokata koja e nameneta za izvoz, privremen izvoz zaradi oblagoroduvawe, tranzit, vo smisla na ~lenot 130 od ovoj zakon, ili za carinsko skladirawe, zaradi dopolnitelen izvoz, se pod carinski nadzor od momentot na priemot na carinskata deklaracija do momentot na napu{taweto na carinskoto podra~je, uni{tuvaweto na stokata i povlekuvaweto na deklaracijata.

 

^len 43

Posebnosti na carinskiot nadzor vo vrska so vidot na

transportot

Posebnostite na carinskiot nadzor vo vrska so vidot na transportot (paten, `elezni~ki, vozdu{en, voden i po{tenski), gi opredeluva Vladata na Republika Makedonija po prethodno pribaveno mislewe od ministerot za soobra}aj i vrski.

 

2. Stavawe stoka na uvid na carinskiot organ

^len 44

Postapka so predadena stoka

(1) Pretovaruvawe i rastovaruvawe, kako i premestuvawe na predadenata stoka se vr{i so prethodna soglasnost na carinskite organi.

(2) Soglasnosta od stavot 1 na ovoj ~len ne e potrebna vo slu~aj na vi{a sila. Vo toj slu~aj carinskiot organ treba da se izvesti za pretovaruvaweto, rastovaruvaweto ili premestuvaweto, vo {to e mo`no pokus rok.

(3) Carinskiot organ mo`e da ja izmeri, prebroi ili vizuelno da ja identifikuva predadenata stoka i prevoznoto sredstvo. Zaradi pregled na stokata i na prevoznoto sredstvo, carinskiot organ vo sekoe vreme mo`e da pobara stokata da se demontira ili raspakuva.

(4) Predadenata stoka, so dozvola od carinskiot organ mo`e da bide pregledana ili da bidat zemeni primerocite pred da se opredeli carinska destinacija na taa stoka.

 

3. Prijavuvawe na stoka

^len 45

Prijavuvawe na stoka i lica odgovorni za prijavuvaweto

(1) Stokata {to se vnesuva ili iznesuva od carinskoto podra~je se prijavuva na grani~nata carinarnica.

(2) Stokata {to se vnesuva vo carinskoto podra~je na Republika Makedonija se prijavuva na carinskiot organ od strana na lice koe ja vnelo vo carinskoto podra~je na Republika Makedonija ili od lice koe prezelo obvrska za prevoz na stokata po nejzinoto vnesuvawe vo carinskoto podra~je.

(3) Obvrskata od stavot2 na ovoj ~len ne se odnesuva na stokata koja patnicite ja nosat so sebe vo patni~kiot promet, malograni~niot promet, po{tenskiot promet ili vo prometot na stokata so mala vrednost, ako carinskata kontrola i nadzorot se utvrdeni na drug na~in.

(4) Ako licata od stavot 2 na ovoj ~len ne mo`at da gi ispolnat svoite obvrski zaradi vi{a sila ili drugi nepredvideni okolnosti, vedna{ mora da go izvestat najbliskiot carinski organ za pri~inite za neispolnuvaweto na obvrskite i da navedat kade i vo kakva sostojba se nao|a stokata.

(5) Ministerot za finansii go opredeluva na~inot na prijavuvawe na stokite.

 

4. Elementarna deklaracija

^len 46

Podnesuvawe elementarna deklaracija

(1) So stavawe na stokata na uvid na carinskiot organ, liceto koe ja vnelo stokata vo carinskoto podra~je dol`no e da podnese elementarna deklaracija dokolku ne podnese carinska deklaracija.

(2) Carinskiot organ mo`e da dozvoli, liceto od stavot 1 na ovoj ~len da podnese elementarna deklaracija dopolnitelno, no ne podocna od prviot raboten den po denot koga stokata bila dostavena.

(3) Za stokata {to patnikot ja nosi so sebe i za po{tenskite pratki, carinskite organi ne moraat da pobaraat podnesuvawe na elementarna deklaracija, ako so toa ne e zagrozeno sproveduvaweto na carinskiot nadzor i ako, pred istekot na rokot od stavot 2 na ovoj ~len, patnikot podnese barawe za odobruvawe na nekoja od carinski dozvolenite upotrebi ili koristewe na stokata.

^len 47

Sodr`ina na elementarnata deklaracija

(1) Elementarnata deklaracija gi sodr`i podatocite potrebni za utvrduvawe na istovetnosta na stokata, potpi{ana od liceto koe ja popolnuva.

(2) Obrazecot na elementarnata deklaracija go propi{uva ministerot za finansii. Kako elementarna deklaracija mo`e, pod uslovi {to }e gi opredeli ministerot za finansii, da se koristat i komercijalni i drugi dokumenti koi gi sodr`at podatocite potrebni za utvrduvawe na istovetnosta na stokata.

(3) Vo soglasnost so uslovite od ~lenot 63 stav 2 na ovoj zakon, ministerot za finansii mo`e da dozvoli koristewe na tehni~ki pomagala za elektronska obrabotka na podatocite na elementarnata deklaracija.

 

^len 48

Potvrda za elementarna deklaracija

Carinskiot organ go potvrduva priemot na elementarnata deklaracija, pri {to zadr`uva eden primerok zaradi dopolnitelno proveruvawe dali e podnesena carinska deklaracija za sproveduvawe na opredelena carinska postapka vo rokot opredelen so ~lenot 50 od ovoj zakon.

 

^len 49

Opredeluvawe na postapka za stoka stavena na uvid

Za stokata koja e stavena na uvid, carinskiot organ opredeluva soodvetna carinska postapka propi{ana spored ovoj zakon.

 

^len 50

Rokovi za podnesuvawe barawe za carinski

dozvolena upotreba na stoka

(1) Ako stokata mu e dostavena na carinskiot organ zaedno so elementarnata deklaracija, deklarantot e dol`en da ja podnese carinskata deklaracija za zapo~nuvawe na carinski dozvolenata upotreba na stokata najdocna vo rok od:

- pet dena od priemot na elementarnata deklaracija, koga se raboti za stoka {to se prevezuva so plovni transportni sredstva i

- tri dena po priemot na elementarnata deklaracija, koga se raboti za stoka {to se prevezuva so drug vid transportni sredstva.

(2) Vo slu~aj na vi{a sila carinskiot organ mo`e rokot od stavot 1 na ovoj ~len da go prodol`i, no najmnogu za u{te tri dena.

 

5. Privremeno ~uvawe na stoka

^len 51

Privremeno ~uvawe na dostavena stoka

(1) Carinskata stoka mo`e od vnesuvaweto vo carinskoto podra~je do po~etokot na carinski dozvolenata upotreba ili koristewe na stokata, po dostavuvaweto na uvid na carinskiot organ, privremeno da se stavi pod carinski nadzor dokolku ne bide podnesena carinska deklaracija vo rokot od ~lenot 51 na ovoj zakon.

(2) Stokata od stavot 1 na ovoj ~len se ~uva vo prostorii i pod uslovi {to }e gi opredeli carinskiot organ.

(3) Carinskiot organ od liceto koe privremeno ja dalo carinskata stoka na ~uvawe, da bara dostavuvawe na instrument za garantirawe na naplatata na eventualen carinski dolg.

 

^len 52

Postapka so privremeno ~uvana stoka

Stokata {to privremeno se dava na ~uvawe mo`e da bide predmet samo na onie operacii so koi se garantira so~uvuvawe na stokata vo neizmeneta sostojba, a ne zaradi promena na nejziniot izgled ili na tehni~kite karakteristiki.

 

^len 53

Postapuvawe na carinskite organi vo slu~aj

na nepo~ituvawe na rokovite od ~lenot 50 na ovoj zakon

(1) Carinskiot organ bez odlagawe gi prezema potrebnite merki propi{ani so ovoj zakon, vklu~uvaj}i i odzemawe i proda`ba na stokata dadena na privremeno ~uvawe, dokolku sopstvenikot na stokata ne gi izvr{i formalnostite za zapo~nuvawe na carinskata postapka vo rokovite od ~lenot 50 na ovoj zakon.

(2) Carinskiot organ vo ramkite na merkite od stavot 1 na ovoj ~len mo`e da ja premesti carinskata stoka vo drug poseben prostor koj e pod carinski nadzor. Premestuvaweto soglasno so ovoj stav se vr{i na tro{ok i pod odgovornost na sopstvenikot na stokata.

(3) Ako carinskiot organ, soglasno so stavot 1 na ovoj ~len, stokata {to e na privremeno ~uvawe ja prodade, dol`en e da postapi soglasno so ~lenot 70 od ovoj zakon.

 

6. Drugi odredbi

^len 54

Primena na odredbite za stoka vo tranzit

Na stokata vo tranzit preku carinskoto podra~je na Republika Makedonija se primenuvaat odredbite od ~lenovite 41 do 49 na ovoj zakon.

 

^len 55

Uni{tuvawe na dostavenata carinska stoka

(1) Stokata pod carinski nadzor mo`e da bide uni{tena od strana na carinskite organi koga nejziniot uvoz, izvoz ili tranzit e zabranet spored ovoj ili drug zakon, koga e opasna za lu|eto, `ivotnata sredina i prirodata ili objektite vo grani~niot premin, i ne postoi

 

bezbeden na~in za nejzino skladirawe ili otstranuvawe. Carinskiot organ e dol`en da go izvesti sopstvenikot za uni{tuvaweto na stokata.

(2) Sopstvenikot mo`e da ja uni{ti stokata pod carinski nadzor od ekonomski opravdani ili drugi pri~ini, so prethodna dozvola na carinskiot organ i pod negova kontrola.

(3) Vo slu~aite od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len, tro{ocite za uni{tuvawe gi snosi sopstvenikot na stokata.

(4) Proizvodite koi ostanuvaat kako rezultat na uni{tuvaweto se smetaat kako stoka pod carinski nadzor za koja se sproveduva opredelena carinska postapka.

 

 

^len 56

Nezakonsko vnesuvawe na carinska stoka

Ako stokata koja e pod carinski nadzor ne mo`e da se stavi na uvid na carinskiot organ, na negovo barawe, se smeta deka e nelegalno vnesena na teritorijata na Republika Makedonija.

 

 

 

V. CARINSKI DOZVOLENA UPOTREBA ILI

KORISTEWE NA STOKATA

1. Op{t del

^len 57

Koristewe i izzemawe od koristewe na stoka

(1) Stokata mo`e vo sekoe vreme da dobie bilo kakov carinski status ili dozvola za upotreba ili koristewe, nezavisno od nejzinata priroda ili koli~estvo ili zemja na poteklo, ispra}a~ ili krajno odredi{te.

(2) Po isklu~ok od stavot 1 na ovoj ~len Vladata na Republika Makedonija za opredelen vid stoka mo`e da zabrani ili ograni~i nekoj od predvidenite vidovi na carinska dozvola za upotreba ili koristewe na stokata vo interes na javniot moral, bezbednosta, za~uvawe na zdravjeto i `ivotot na lu|eto, `ivotnite i rastenijata, za{tita na `ivotnata sredina i prirodata, za{tita na nacionalnoto bogatstvo so umetni~ka, istoriska ili arheolo{ka vrednost ili zaradi za{tita na industriskata sopstvenost.

(3) Vladata na Republika Makedonija mo`e da opredeli opredeleni vidovi stoka, zaradi nivnite specifi~ni svojstva da mo`at, vo vrska so carinskata dozvola za upotreba ili koristewe na stokata, da bidat predmet na postapuvawe samo na opredeleni organizacioni edinici na Carinskata uprava.

 

2. Carinski postapki

^len 58

Obvrska za podnesuvawe na carinska deklaracija

(1) Za sekoja stoka vo carinska postapka se podnesuva carinska deklaracija.

(2) Za stokata od Republika Makedonija koja se deklarira za izvoz, vremen izvoz, tranzit ili carinsko skladirawe, se odreduva postapka na carinski nadzor od momentot na podnesuvawe na carinskata deklaracija do momentot na napu{taweto na carinskoto podra~je na Republika Makedonija ili dodeka stokata ne se uni{ti.

(3) Po isklu~ok od stavot 1 na ovoj ~len, pismena carinska deklaracija ne podnesuvaat:

- patnicite za li~en baga` {to go nosat so sebe ili koj e daden na prevoz so prevozno sredstvo so koe dopatuvale;

- prima~ite na stoka od ~lenot 183 na ovoj zakon, osven na onie od alineja 1 na istiot ~len;

- prima~ite i ispra}a~ite na televiziski, filmski ili na drug na~in snimeni vesti ili sliki i programski prilozi za direktno emituvawe ili predavawe preku sredstvata za javno informirawe;

- licata od ~lenovite 180 i 181 alinei 1, 2, 4, 5, 6, 8 i 10 na ovoj zakon;

- licata koi primaat od stranstvo, odnosno ispra}aat vo stranstvo filmovi za razvivawe;

- licata koi uvezuvaat ili primaat od stranstvo, odnosno ispra}aat vo stranstvo predmeti {to ne se smetaat kako carinska stoka od ~lenot 7 stav 2 na ovoj zakon i

- prima~ite i ispra}a~ite na pe~aten materijal od oblasta na kulturata, obrazovanieto i vospitanieto i naukata, kako i dr`avni organi, trgovski dru{tva i drugi pravni lica na dokumentacija {to ja primaat vrz osnova na me|unarodni spogodbi.

 

^len 59

Forma na carinskata deklaracija

(1) Carinska deklaracija e obrazec ~ija forma, sodr`ina i na~in na popolnuvawe gi propi{uva ministerot za finansii. Carinska deklaracija e i kompjuterska poraka, elektronski potpis i doznaka za poddr{ka na dokumenti.

(2) Carinska deklaracija e dol`en da podnese carinskiot deklarant do nadle`nata carinarnica vo rokovite utvrdeni so ~lenot 50 od ovoj zakon.

 

^len 60

Carinski deklarant

(1) Na carinskiot organ stokata ja prijavuvaat sopstvenici odnosno deklaranti koi rabotat od svoe ime i za svoja smetka, od svoe ime i za tu|a smetka, ili carinski zastapnici koi rabotat od svoe ime i za tu|a smetka ili od tu|o ime i za tu|a smetka.

(2) Carinskiot zastapnik mora da e registriran od nadle`en sud za vr{ewe na zastapni~ka dejnost i da e evidentiran vo Carinskata uprava, so opredeluvawe na mati~en broj.

(3) Carinskite zastapnici koi rabotat na zastapuvawe na sopstvenicite na stokata gi izvr{uvaat site carinski postapki. Carinskite zastapnici se dol`ni da vodat evidencija i da gi ~uvaat site deklaracii koi gi podnele za drugi stranki.

(4) Carinskite zastapnici i sopstvenicite na stokata, solidarno odgovaraat pred carinskiot organ za to~nosta na nivnite izjavi i deklaracii, za pridr`uvawe kon soodvetnite carinski propisi, kako i za drugite prava i obvrski koi proizleguvaat od carinskata postapka.

(5) Odredbite od stavot 1 na ovoj ~len nema da se primenuvaat vrz carinskite zastapnici, vo slu~aj ako se otkrie namera za izmama ili nemarnost od strana na sopstvenikot na stokata.

(6) Na~inot na vodewe na evidencijata od stavot 2 na ovoj ~len poblisku go propi{va ministerot za finansii.

 

 

 

 

2.1. Priem na carinskata deklaracija

2.1.1. Voobi~aena postapka

^len 61

Popolnuvawe na carinskata deklaracija

(1) Carinskiot deklarant ja popolnuva carinskata deklaracija so podatocite, potrebni za izbranata carinska postapka. Carinskata deklaracija mora da bide potpi{ana ili so kompjuterska poraka, potvrdena od strana na carinskiot organ.

(2) Carinskiot deklarant vo carinskata deklaracija ja naveduva carinskata postapka {to treba da se sprovede za stokata navedena vo deklaracijata.

(3) Kon carinskata deklaracija, carinskiot deklarant e dol`en da gi prilo`i site dokumenti potrebni za sproveduvawe na baranata carinska postapka, odnosno dokazi za toa deka bila izvr{ena propi{anata veterinarna, fitopatolo{ka ili druga propi{ana kontrola.

 

^len 62

Priem na carinskata deklaracija

(1) Carinskata deklaracija, koja e predmet na inicijalna proverka i e formalno prifatena kako validna od carinskiot organ, mora vedna{ da bide primena i zaverena od carinskiot organ, pod uslov stokata od deklaracijata da e dostapna za carinski pregled.

(2) Po isklu~ok od stavot 1 na ovoj ~len, carinskiot organ, vrz osnova na pismeno barawe od podnositelot na deklaracijata, mo`e da odobri podnesuvawe, priem i zaverka na deklaracijata dva dena po stavawe na stokata na uvid za carinewe.

(3) Edna{ prifatenata i zaverenata deklaracija od strana na carinskiot organ, se smeta za zakonski obvrzuva~ki dokument za deklarantot.

(4) Vo carinskata postapka se primenuvaat propisite {to va`at na denot na priemot na deklaracijata.

 

^len 63

Dopolnuvawe na podatoci vo carinskata deklaracija

(1) Carinskiot organ mo`e vrz osnova na barawe na carinskiot deklarant da mu dozvoli da ja dopolni deklaracijata, {to ve}e ja prifatil so opredeleni podatoci, no pritoa deklaracijata ne smee da se pro{iri na druga stoka, osven na onaa na koja prvobitno se odnesuvala.

(2) Deklaracijata ne mo`e da se promeni otkako carinskiot organ }e go izvesti deklarantot deka ima namera da ja pregleda stokata ili otkako se utvrdi deka podatocite koi deklarantot saka da gi izmeni se neto~ni.

(3) Originalnata deklaracija treba da bide prilo`ena kon novata.

 

^len 64

Povlekuvawe na carinskata deklaracija

(1) Carinskiot organ po barawe na carinskiot deklarant }e go odobri povlekuvaweto na ve}e primenata carinska deklaracija, dokolku deklarantot podnese dokaz deka deklariranata stoka opfatena vo deklaracijata e stavena vo pogre{na carinska postapka. Vo slu~aj koga carinskiot organ go informiral deklarantot za namerata da ja pregleda stokata, baraweto za povlekuvawe na deklaracijata nema da se prifati, s# dodeka ne se izvr{i pregled na deklariranata stoka.

(2) Carinskata deklaracija ne mo`e da se povle~e po osloboduvawe na stokata od pod carinski nadzor.

 

^len 65

Proverka na carinskata deklaracija

(1) Zaradi proverka na to~nosta i pravilnosta na prifatenata carinska deklaracija, carinskiot organ mo`e da:

- gi pregleduva dokumentite {to se vo prilog na deklaracijata;

- bara od deklarantot i drugi dokazi za da se proveri to~nosta na navodite vo deklaracijata;

- ja pregleduva stokata, zema mostri za analiza, vr{i podetalen pregled i

- gi opi{uva naodite od izvr{eniot pregled na carinskata deklaracija. Ako ne ja pregledal stokata, toa mora da go konstatira na deklaracijata.

 

(2) Rezultatite od proverkata na deklaracijata se nameneti za primena na odredbite od carinskata postapka {to ja pobaral deklarantot. Dokolku ne se izvr{i proverka na deklaracijata, za primena na odredbite od carinskata postapka se zemaat podatoci koi carinskiot deklarant gi navel vo deklaracijata.

(3) Ako rezultatite od proverkata na deklaracijata ne se sovpa|aat so navodite vo deklaracijata ili navodite vo deklaracijata ne soodvetstvuvaat na vistinskata sostojba na stokata, carinskiot organ za toa }e donese re{enie soglasno so zakon.

(4) @albata protiv ova re{enie ne ja odlaga negovata primena.

 

^len 66

Pregled na stokata i drugi carinski merki

za proverka na carinskata deklaracija

(1) Pregledot na stokata i sekoja druga postapka vo vrska so stokata {to se sproveduva zaradi pregled ili zemawe mostri, se vr{i na odgovornost na carinskiot deklarant. Tro{ocite se na tovar na deklarantot.

(2) Deklarantot ima pravo da bide prisuten pri pregledot na stokata i zemaweto mostri. Carinskiot organ ima pravo da pobara od deklarantot li~no ili preku zastapnik da bide prisuten pri pregledot na stokata, odnosno zemaweto mostri, ako negovata pomo{ e potrebana za olesnuvawe na pregledot na stokata ili zemaweto mostri.

(3) Carinskiot organ ne e dol`en na deklarantot da mu plati nadomestok za mostrite na stokata dokolku koli~inata, odnosno vrednosta na taa stoka e zemena kako mostra vo ramkite na koli~inite propi{ani za mostri koi ovozmo`uvaat normalno sproveduvawe na kontrolata.

(4) Na~inot na zemawe mostri i visinata na tro{ocite na postapkata za zemawe mostri gi propi{uva ministerot za finansii.

 

^len 67

Delumen pregled na stokata

(1) Pri vr{ewe na pregled, samo na del od deklariranata stoka naodite na delumniot pregled se odnesuvaat i na drugata stoka navedena vo istata carinska deklaracija.

(2) Deklarantot mo`e da pobara i natamo{en pregled na stokata, dokolku smeta deka delumniot pregled ne e dovolen za utvrduvawe na faktite za ostatokot na stokata.

(3) Soglasno so stavot 1 na ovoj ~len, ako carinskata deklaracija opfa}a dva ili pove}e vida stoka, oddelnite elementi koi se odnesuvaat na sekoj vid stoka }e se smetaat za poednine~na deklaracija.

 

 

 

 

 

^len 68

Merki za dopolnitelno utvrduvawe na istovetnosta

na stokata

(1) Carinskiot organ mo`e da prezeme merki koi }e ovozmo`at dopolnitelno utvrduvawe na istovetnosta na stokata, dokolku toa e potrebno zaradi utvrduvawe i obezbeduvawe na usoglasenosta so uslovite utvrdeni za carinskata postapka, {to vo deklaracijata za opredelena stoka ja izbral carinskiot deklarant.

(2) Carinskite obele`ja staveni na stokata ili na transportnoto sredstvo mo`e da gi otstrani ili uni{ti samo carinskiot organ ili drugo lice so negova dozvola, osven ako zaradi nepredvideni okolnosti ili vi{a sila, nivnoto otstranuvawe ili uni{tuvawe e neophodno potrebno za da se za{titi stokata ili transportnoto sredstvo.

(3) Vidovite na carinskite obele`ja i na~inot na nivnata upotreba gi propi{uva ministerot za finansii.

 

^len 69

Osloboduvawe na stokata

(1) Carinskiot organ }e ja oslobodi stokata vedna{ po zavr{uvaweto na proverkata na podatocite od carinskata deklaracija, odnosno koga deklaracijata e prifatena bez proverka na podatocite, ako se ispolneti uslovite za izbranata carinska postapka i ako za predmetnata stoka ne va`at bilo kakvi ograni~uvawa ili zabrani {to go spre~uvaat sproveduvaweto na izbranata carinska postapka.

(2) Ako vo edna deklaracija se opfateni pove}e vidovi stoki, site stoki se osloboduvaat vo isto vreme.

(3) Ako do{lo do sozdavawe na carinski dolg, stokata ne mo`e da se oslobodi vo smisla na stavot 1 od ovoj ~len, s# dodeka dolgot ne bide namiren ili obezbeden soglasno so ~lenot 172 od ovoj zakon.

(4) Ako, soglasno so uslovite propi{ani za zadovoluvawe na opredelena carinska postapka, carinskiot obvrznik mora da dostavi soodvetna garancija za naplata na carinski dolg, stokata ne mo`e da se oslobodi s# dodeka takvata garancija ne mu bide dostavena na carinskiot organ.

(5) Deklarantot ne smee da po~ne da ja upotrebuva ili koristi stokata pred da bide oslobodena, soglasno so stavot 1 na ovoj ~len.

 

^len 70

Posebni merki na carinskiot organ

Carinskiot organ mo`e da primeni posebni merki, vklu~uvaj}i i odzemawe na stokata i nejzinata proda`ba, dokolku:

1. Stokata ne mo`e da bide oslobodena zatoa {to:

- ne bilo mo`no da se zapo~ne ili prodol`i so pregled na stokata vo rok {to go opredelil carinskiot organ od pri~ini predizvikani od strana na deklarantot;

- dokumentite, {to morale da bidat podneseni za odobruvawe na izbranata carinska postapka, ne bile dostaveni od strana na deklarantot;

- naplatata ili garancijata {to morala da bide dostavena zaradi obezbeduvawe na obvrskite za pla}awe na carinata, ne bile izvr{eni ili dostaveni vo propi{aniot rok ili

- za stokata va`at zabrani ili ograni~uvawa, koi go popre~uvaat sproveduvaweto na baranata postapka.

2. Stokata ne e otstraneta od privremenoto skladi{te po osloboduvaweto vo rok od deset dena.

 

^len 71

Proda`ba ili besplatno otstapuvawe na

odzemenata stoka

(1) Stokata koja e odzemena spored odredbite na ovoj zakon, po pravilo, se prodava. Proda`bata se vr{i so javna licitacija. Po isklu~ok, Vladata na Republika Makedonija mo`e odzemenata stoka besplatno da ja otstapi na dr`avni organi i humanitarni organizacii, ako taa stoka e potrebna za vr{ewe na nivnata funkcija, odnosno dejnost, a ako se raboti za predmeti so istoriska, arhelo{ka, etnografska, kulturna, umetni~ka ili nau~na vrednost - na nadle`niot organ za za{tita na spomenicite na kulturata.

(2) Pobliski kriteriumi za na~inot na proda`ba i postapuvawe so stokata od stavot 1 na ovoj ~len, kako i za raspredelba na sredstvata steknati od proda`bata, propi{uva Vladata na Republika Makedonija.

 

2.1.2. Poednostavena postapka

^len 72

Poednostavena postapka vo vrska so

carinskata deklaracija

(1) Carinskiot organ mo`e, vo slu~ai i na na~in {to }e gi opredeli Vladata na Republika Makedonija, da odobri edna od slednive poednostaveni postapki:

- osloboduvawe od naveduvawe na opredeleni podatoci vo deklaracijata, {to bi morale da bidat navedeni soglasno so ~lenot 61 od ovoj zakon ili osloboduvawe od dostavuvawe na opredeleni dokumenti {to bi morale da bidat vo soglasnost so ~lenot 61, dostaveni zaedno so deklaracijata;

- podnesuvawe na komercijalen i drug slu`ben dokument, zaedno so molbata za sproveduvawe na opredelena carinska postapka, namesto deklaracijata od ovoj zakon;

- deklarirawe na stokata vrz osnova na knigovodstvenite zapisi na stokata, vo koj slu~aj carinskiot organ mo`e da go oslobodi deklarantot od obvrska za podnesuvawe na stokata za pregled i

- usmena carinska deklaracija.

2) Po isklu~ok od stavot 1 na ovoj ~len, dostavenite dokumenti mora da sodr`at najmalku podatoci potrebni za evidentirawe na stokata i utvrduvawe na nejzinata istovetnost. Ako deklarantot vodi uredno knigovodstvo za stokata, kon sekoj upis mora da figurira i datumot na upisot.

(3) Osven vo slu~aite koi se posebno opredeleni vo propisot od stavot 1 na ovoj ~len, deklarantot e dol`en i pokraj odobrenoto uprostuvawe na carinskiot organ da mu dostavi dopolnitelna carinska deklaracija. Na~inot na dostavuvaweto i vidot na ovaa deklaracija se opredeleni so propisot od ~lenot 61 stav 1 na ovoj zakon.

(4) Dopolnitelna carinska deklaracija i poednostavenite deklaracii od alineite 1 do 3 na stavot 1 na ovoj ~len, se edinstveni nedelivi dokumenti, koi imaat efekt od denot na prifa}aweto na poednostavenite deklaracii od stavot 1 to~kite 1 i 2 na ovoj ~len.

(5) Knigovodstveniot zapis od to~kata 3 na stav 1 od ovoj ~len ima ednakov efekt kako i prifa}aweto na deklaracijata od ~lenot 59 na ovoj zakon.

 

^len 73

Postapuvawe na drugi dr`avni organi

so carinskata stoka

(1) Nadle`nite dr`avni organi se dol`ni vedna{ da ja prijavat i dostavat na najbliskiot carinski organ seta stoka {to }e se zate~e kaj niv, za koja postoi osnovano somnenie deka e carinska, ako se raboti za stoka koja tie organi privremeno ili kone~no ja odzele.

(2) Privremeno ili kone~no odzemenata carinska stoka mo`e da mu se otstapi na drugo lice samo ako carinskiot organ dal edna od predvidenite carinski dozvoli za upotreba ili koristewe na stokata, odnosno samo ako ve}e nastanatiot carinski dolg bil namiren.

(3) Carinskiot dolg od stavot 2 na ovoj ~len se naplatuva od carinskiot obvrznik, odnosno se namiruva od sredstvata steknati so proda`ba na stokata po namiruvawe na tro{ocite vo vrska so stokata od stavot 1 na ovoj ~len (~uvawe, proda`ba).

 

^len 74

Dopolnitelna proverka na carinskata deklaracija

(1) Carinskiot organ mo`e da izvr{i proverka na carinskata deklaracija i po osloboduvawe na stokata, do istekot na rokot od ~lenot 21 na ovoj zakon.

(2) Carinskiot organ mo`e, i po osloboduvawe na stokata, do istekot na rokot od ~lenot 21 na ovoj zakon, a zaradi proverka na to~nosta na podatocite vo deklaracijata, dopolnitelno da gi pregleda ekonomskite, tehni~kite i drugite dokumenti i podatoci koi se odnesuvaat na uvoznata ili izvoznata postapka vo vrska so taa stoka ili na natamo{nite komercijalni postapki vo vrska so taa stoka. Tie postapki mo`at da se sprovedat vo prostoriite na deklarantot ili na drugo lice, koe neposredno ili posredno e delovno vklu~eno vo navedenite operacii, ili vo prostoriite na bilo koe drugo lice koe gi poseduva navedenite podatoci i dokumenti zaradi delovni celi. Carinskiot organ }e ja pregleda stokata vedna{ dokolku toa e mo`no.

 

^len 75

Pu{tawe na stokata vo sloboden promet

(1) So pu{taweto na stokata vo sloboden promet, carinskata stoka dobiva status na doma{na stoka.

(2) Za pu{tawe na stokata vo sloboden promet, deklarantot e dol`en da gi izvr{i potrebnite dejstva vo vrska so uvozot na stokata, a carinskiot obvrznik da gi plati uvoznite dava~ki i da prezeme drugi merki na nadvore{no-trgovskiot promet so stoka.

(3) Stokata pu{tena vo sloboden promet go gubi statusot na doma{na stoka, dokolku platenata carina, propi{ana za takva stoka, e vratena ili naplatata e ukinata:

- vo ramkite na postapkata na uvoz na stokata za proizvodstvo za izvoz vo forma na vra}awe na platenata carina ili

- vo soglasnost so ~lenot 179 stav 8 na ovoj zakon zaradi o{tetuvawe na stokata, odnosno zatoa {to stokata ne odgovara na odredbite od dogovorot i

- vo drugi slu~ai od ~lenot 179 na ovoj zakon, zatoa {to vra}aweto ili ukinuvaweto na carinata e dogovoreno pri izvozot, odnosno pri povtorniot izvoz na stokata, odnosno prifa}aweto na nekoja druga carinska postapka.

 

 

^len 76

Zaedni~ka carinska stapka

(1) Ako pratkata se sostoi od stoka koja e rasporedena vo razli~ni tarifni broevi, popolnuvaweto na deklaracijata so raspredeluvawe i presmetuvawe na carinata za sekoj od tie tarifni broevi bi predizvikalo rabota i tro{oci, koi ne bi bile vo srazmer so presmetanata carina, carinskiot organ mo`e na barawe na deklarantot da opredeli carinata da se presmeta za celata pratka vrz osnova na rasporeduvaweto vo tarifen broj na onaa stoka za koja carinskata stapka e najvisoka.

(2) Zaedni~kata carinska stapka mo`e da se primenuva samo za taa stoka, ~ija vkupna vrednost ne ja nadminuva vrednosta {to }e ja opredeli Vladata na Republika Makedonija.

 

^len 77

Traewe na carinskiot nadzor

(1) Ako opredelena stoka bila pu{tena vo sloboden promet i pritoa oslobodena od pla}awe carina ili carinskata stapka bila namalena

zaradi namenata poradi koja stokata se pu{ta vo sloboden promet, takvata stoka ostanuva pod carinski nadzor. Carinskiot nadzor prestanuva koga }e bidat ispolneti uslovite, odnosno po istekot na rokovite za osloboduvawe od pla}awe carina ili namaluvawe na carinskata stapka, ili koga takvata stoka e izvezena ili uni{tena, ili koga, poradi upotrebata, koja ne e vo soglasnost so namenata, za koja bilo odobreno carinsko osloboduvawe ili olesnuvawe, carinata dopolnitelno se presmetuva i pla}a.

(2) Za stokata od stavot 1 na ovoj ~len soodvetno se primenuvaat odredbite od ~lenot 80 stavovi 1 i 3 na ovoj zakon.

 

2.1.3. Carinski postapki so ekonomski efekt

1. Zaedni~ki odredbi

^len 78

Vidovi na carinski postapki so ekonomski efekt

(1) Carinski postapki so ekonomski efekt se:

- carinsko skladirawe;

- postapka na privremen uvoz na stoki zaradi oblagoroduvawe,

- prerabotka pod carinski nadzor,

-. privremen uvoz na stoka i

- privremen izvoz na stoka zaradi oblagoroduvawe.

(2) Sekoja postapka so ekonomski efekt se odobruva so re{enie na carinskiot organ.

 

 

^len 79

Op{ti uslovi za odobruvawe na carinska postapka

so ekonomski efekt

(1) Op{tite uslovi za odobruvawe na opredelena postapka od ~lenot 78 na ovoj zakon se:

- liceto, koe }e podnese molba za odobruvawe, mora da gi dade site garancii potrebni za pravilno sproveduvawe na odobrenata postapka i

- liceto, koe }e podnese molba za odobruvawe, gi ispolnuva site drugi propi{ani uslovi vo vrska so raboteweto vo ramkite na opredelena postapka.

(2) Uslovite pod koi se izdava re{enie za odobruvawe na postapkata od stavot 1 na ovoj ~len mora da bidat navedeni vo re{enieto.

(3) Ako imatelot na pravoto ne gi ispolnuva svoite obvrski izdadenoto re{enie za odobruvawe, carinskiot organ }e mu go odzeme.

(4) @albata protiv re{enieto da se odzeme odobrenieto ne go odlaga negovoto izvr{uvawe.

 

 

^len 80

Obvrski na imatelot na pravoto i nivno

prenesuvawe na drugo lice

(1) Liceto na koe mu e izdadeno odobrenie (vo natamo{niot tekst: imatel na pravoto) mora carinskiot organ da go izvestuva za site dejstvija koi }e nastanat po izdavawe na odobrenieto, a se zna~ajni za sodr`inata, odnosno va`eweto na dozvolata.

(2) Carinskiot organ mo`e da pobara, imatelot na pravoto da dostavi soodveten instrument za obezbeduvawe na pla}aweto na carinata, dokolku vo vrska so stokata nastane obvrska za pla}awe carina.

(3) Pravata i obvrskite na imatelot na pravoto, mo`at da se prenesat na drugo lice koe gi ispolnuva uslovite propi{ani za toj vid na carinska postapka.

 

^len 81

Zavr{uvawe na postapkata so ekonomski efekt

(1) Carinskata postapka so ekonomski efekt zavr{uva koga carinskiot organ }e izdade drug vid na carinsko odobrenie za upotreba ili koristewe na stokata, koja bila deklarirana za postapka so ekonomski efekt, ili za dopolnitelna stoka ili za stoka proizvedena vo vreme na traeweto na postapkata so ekonomski efekt.

(2) Carinskata postapka so ekonomski efekt zavr{uva i so odzemawe na odobrenieto za sproveduvawe na carinskata postapka so ekonomski efekt ili so istekot na rokot za sproveduvawe na postapkata, koja bila opredelena vo dozvolata.

(3) Vo slu~aj od stavot 1 na ovoj ~len, carinskiot organ }e go opredeli rokot vo koj carinskiot deklarant e dol`en da podnese nova carinska deklaracija za stokata koja e predmet na carinska postapka so ekonomski efekt.

(4) Rokot od stavot 3 na ovoj ~len ne mo`e da bide podolg od 30 dena.

(5) Ako carinskiot deklarant ne ja zavr{i carinskata postapka soglasno so propi{anite uslovi ili ne podnese nova carinska deklaracija soglasno so stav 4 na ovoj ~len vo propi{aniot rok, odnosno ne dostavi dokazi za zavr{uvawe na odobrenata carinska postapka so ekonomski efekt vo propi{aniot rok, carinskiot organ }e postapi soglasno so ~lenot 71 od ovoj zakon.

 

^len 82

Pobliski kriteriumi

Vladata na Republika Makedonija gi utvrduva pobliskite kriteriumi i na~inot na sproveduvawe na postapkata so ekonomski efekt.

 

 

 

2. Carinsko skladirawe

^len 83

Definicija

(1) Carinski sklad e bilo koj prostor {to }e go odobri direktorot na Carinskata uprava i e pod carinski nadzor, vo koj mo`e da se skladira carinska stoka soglasno so propi{anite uslovi. Stokata vnesena vo carinskiot sklad, ne e predmet na pla}awe carini i danoci koga doa|a od stranstvo, a se smeta kako izvezena koga doa|a od doma{niot pazar.

(2) Carinskiot organ mo`e da dozvoli skladirawe na stokata vo drugi prostori, koi prvenstveno ne se nameneti za carinsko skladirawe na stoka, dokolku se obezbedeni potrebnite uslovi za sproveduvawe na carinskiot nadzor.

(3) Ako za skladirawe na nekoja stoka i postapuvawe so nea se propi{ani posebni uslovi, carinskiot organ }e dozvoli, stokata da se skladira vo carinskiot sklad ili vo drug prostor samo dokolku se ispolneti tie uslovi.

 

 

^len 84

Stoka koja se skladira vo carinski sklad

Vo carinski sklad mo`e da se skladira:

- carinskata stoka koja ne podle`i na pla}awe carina i ne e predmet na drugi merki vo nadvore{no-trgovskiot promet so stokata i

- doma{nata stoka koja so ~uvaweto vo carinski sklad steknuva status na izvezena stoka.

 

 

^len 85

Vidovi carinski skladovi

(1) Carinskiot sklad mo`e da bide javen ili privaten.

(2) Javen carinski sklad e carinskiot sklad vo koj mo`e, soglasno so propi{anite uslovi, da se skladira stoka na bilo koe doma{no ili stransko lice.

(3) Privaten carinski sklad e carinskiot sklad namenet za skladirawe na carinskata stoka na sopstvenikot na carinskiot sklad.

 

^len 86

Sopstvenik i depozitor

(1) Sopstvenik na carinski sklad e lice na koe direktorot na Carinskata uprava mu izdal odobrenie za rabota so carinskiot sklad.

(2) Depozitor e lice koe e dol`no stokata da ja predade na ~uvawe vo carinskiot sklad, ili lice na koe bile preneseni pravata i obvrskite vo vrska so skladirawe na stokata.

(3) Sopstvenikot i depozitorot se solidarno odgovorni vo vrska so skladiranata stoka pred carinskiot organ. Tie se solidarno odgovorni za pla}awe na carinskiot dolg vo slu~aj stokata, na nivno prvo barawe, da ne mo`e da se poka`e pred carinskiot organ, od bilo koja pri~ina.

(4) Vo slu~aj na nepridr`uvawe kon odredbite od ovoj zakon, direktorot na Carinskata uprava mo`e da go odzeme odobrenieto za rabota so carinskiot sklad.

^len 87

Garancija

Sopstvenikot na carinskiot sklad mora da podnese instrument za obezbeduvawe na pla}awe (garancija), soglasno so ~lenot 172 na ovoj zakon.

 

^len 88

Posebni dozvoli za rabotewe na carinski sklad

(1) Carinskiot organ mo`e, po isklu~ok, da odobri, vo carinski sklad:

- prerabotka na carinskata stoka vo carinskiot sklad, soglasno so postapkata za privremen uvoz na stoki zaradi oblagoroduvawe, ako se ispolneti uslovite za takvata postapka i ako carinskiot sklad e ureden za vr{ewe na takva prerabotka i

- prerabotkata na carinskata stoka vo carinskiot sklad e vo soglasnost so postapkata za prerabotka pod carinski nadzor, ako se ispolneti uslovite za takva postapka i dokolku carinskiot sklad e ureden za vr{ewe na takvata prerabotka.

(2) Odobrenieto od stavot 1 na ovoj ~len, carinskiot organ mo`e da go izdade samo dokolku se obezbedeni uslovi na vr{ewe na carinski nadzor.

(3) Stokata od stavot 1 na ovoj ~len ne e predmet na postapkata za carinsko skladirawe.

 

^len 89

Vodewe evidencija

(1) Sopstvenikot na carinskiot sklad e dol`en da prezentira detalna lista za stokata vo carinskiot sklad i nejzinata lokacija, na prvo barawe na carinskiot organ.

(2) Sopstvenikot na carinskiot sklad mora da vodi evidencija za seta stoka koja se vnesuva ili se iznesuva od carinskiot sklad, za period od pet godini od vnesuvawe ili iznesuvawe na stokata.

(3) Carinskiot organ mo`e vo bilo koe vreme, da vr{i proverki na stokata i dokumentite vo carinskiot sklad.

(4) Formata, sodr`inata i na~inot na vodeweto evidencija od stavot 2 na ovoj ~len gi propi{uva ministerot za finansii.

 

^len 90

Rokovi

(1) Po pravilo, stokata mo`e da se ~uva vo carinski sklad najmnogu edna godina.

(2) Vo opravdani slu~ai, carinskiot organ mo`e da go prodol`i rokot za skladirawe na stokata, najmnogu za u{te {est meseci.

(3) Ako carinskiot deklarant, po istekot na rokot za carinsko skladirawe na stokata, ne podnese barawe za prodol`uvawe na rokot za carinskoto skladirawe, odnosno ne podnese carinska deklaracija za drug vid carinska postapka, carinskiot organ }e postapi so stokata soglasno so ~lenot 70 od ovoj zakon.

 

^len 91

Postapuvawe so stokata vo carinski sklad

(1) Carinskata stoka vo carinskiot sklad mo`e da bide predmet na voobi~aeni postapki i dejstvija, koi se sproveduvaat so cel stokata da se so~uva, podgotvi za pazar, odnosno proda`ba, ili da se so~uva nejziniot kvalitet.

(2) Carinskiot organ e dol`en odnapred da ja odobri postapkata, odnosno postapuvaweto so stokata soglasno so stavot 1 od ovoj ~len. Carinskiot organ e dol`en, vo odobrenieto poblisku da gi opredeli uslovite pod koi mo`e da se sprovede navedenata postapka.

(3) Vladata na Republika Makedonija so propisot od ~lenot 82 na ovoj zakon, ja utvrduva listata na odobrenite postapki i postapuvaweto od stavot 2 na ovoj ~len, kako i slu~aite vo koi postapkite od stavot 1 na ovoj ~len se zabraneti.

^len 92

Otstranuvawe i premestuvawe na stokata od

carinski sklad

(1) Stokata, koja e carinski skladirana, mo`e privremeno da se otstrani od carinskiot sklad. Otstranuvaweto prethodno mora da go odobri carinskiot organ i pritoa, da gi opredeli uslovite na takvoto postapuvawe.

(2) Vo vreme koga stokata ne se nao|a vo carinskiot sklad, mo`e da bide predmet na postapki i postapuvawa od ~lenot 95 na ovoj zakon, ako toa e navedeno vo odobrenieto od stavot 1 na ovoj ~len.

(3) Carinskiot organ mo`e da dozvoli premestuvawe na stokata od eden carinski sklad vo drug.

 

^len 93

Carinska vrednost na skladirana stoka

(1) Ako za stokata vo carinskiot sklad nastane carinski dolg, a carinskata vrednost na taa stoka se zasnova vrz realno platenata cena, odnosno cenata {to treba da se plati i koja gi vklu~uva tro{ocite za skladirawe i ~uvawe na stokata me|u dve skladirawa, takvite tro{oci ne se presmetuvaat vo carinskata vrednost na stokata pod uslov, da se prika`ani odvoeno od realno platenata cena, odnosno od cenata {to treba da se plati za taa stoka.

(2) Ako skladiranata stoka bila predmet na voobi~aenite postapki i dejstvija od ~lenot 91 na ovoj zakon, na barawe na carinskiot deklarant, pri opredeluvawe na visinata na carinskiot dolg, po isklu~ok od ~lenot 171 na ovoj zakon, se vodi smetka za prirodata na stokata, carinskata vrednost i koli~inata na stokata, kako da ne bila predmet na voobi~aeni postapki i dejstvija.

 

^len 94

Tro{oci za skladirawe

Tro{ocite za skladirawe vo javen carinski sklad, se presmetuvaat soglasno so tarifata za tro{oci, {to ja donesuva sopstvenikot na skladot.

 

^len 95

Brodski i vozduhoplovni zalihi

(1) Civilni ili voeni brodovi koi izleguvaat od zemjata, mo`at pod carinski nadzor, da se snabdat so prehranbeni proizvodi ili drugi potrebni proizvodi od carinski sklad. Civilni ili voeni brodovi mo`at da prodavaat takva stoka na nivnite patnici.

(2) Civilni ili voeni brodovi i vozduhoplovi koi vleguvaat vo zemjata mo`e da vnesuvaat prehranbeni proizvodi ili drugi potrebni proizvodi bez pla}awe carina, ako ostanat na brodot ili vozduhoplovot. Ako takva stoka se rastovari, taa mora da bide prijavena na carinskiot organ i za nea mora da se platat carina i danok kako da e uvezena.

 

^len 96

Slobodni carinski prodavnici

(1) Slobodni carinski prodavnici se objekti locirani na me|unarodni aerodromi posle carinskite kontrolni to~ki, koi nudat proda`ba na stoka koja ne e optovarena so carina i danok, na patnici koi ja napu{taat teritorijata na Republika Makedonija.

(2) Slobodnite carinski prodavnici rabotat pod isti pravila kako i carinskite skladovi.

(3) Stokata vo slobodnite carinski prodavnici se nabavuva od carinskite skladovi.

(4) Direktorot na Carinskata uprava izdava odobrenie za otvorawe na slobodni carinski prodavnici pod uslovi :

- podnositelot na baraweto i dr`atelot na slobodnata carinska prodavnica da e lice so sedi{te vo Republika Makedonija;

- dr`atelot na slobodnata carinska prodavnica da dostavi verodostojni dokazi za toa deka }e bidat po~ituvani uslovite pod koi }e raboti slobodnata carinska prodavnica i

- da e obezbeden carinski nadzor i onevozmo`en pristap na neovlasteni lica vo slobodnata carinska prodavnica.

(5) Dr`atelot na slobodnata carinska prodavnica mora da deponira garancija soglasno so ~lenot 172 od ovoj zakon.

(6) Carinskiot organ, vo bilo koe vreme ima pristap vo slobodnite carinski prodavnici za proverka na stokata i dokumentite i ima pravo da go proveruva identitetot na licata koi kupuvaat stoka od ovie prodavnici.

(7) Direktorot na Carinskata uprava mo`e da go odzeme odobrenieto na dr`atelot i da naredi zatvorawe na slobodnata carinska prodavnica, dokolku istiot ne se pridr`uva na odredbite od ovoj zakon.

 

3. Privremen uvoz na stoka zaradi dorabotka, prerabotka, popravka (oblagoroduvawe)

^len 97

Poim na postapka za oblagoroduvawe

Vo postapkata na privremeniot uvoz na stoka zaradi dorabotka, prerabotka i popravka - oblagoroduvawe (vo natamo{niot tekst: privremen uvoz zaradi oblagoroduvawe) mo`at na carinskoto podra~je da se koristat slednive stoki za edna ili pove}e proizvodni operacii:

- stoka pu{tena vo sloboden promet, za koja se vr{i vra}awe na platena carina i uvozni dava~ki, dokolku stokata se izveze od carinskoto podra~je vo vid na dobieni proizvodi (sistem na vra}awe na carinata - draw back sistem) i

- privremeno uvezenata stoka koja ostanuva vo sopstvenost na stransko lice, pri ~ij uvoz ne se pla}a carina, dokolku dobienite proizvodi ili privremeno uvezenata stoka povtorno se izveze vo opredelen rok (privremen uvoz na stoka zaradi oblagoroduvawe).

 

^len 98

Sistem na vra}awe na carina

(1) Carinskiot organ go odobruva sistemot na vra}awe na carinata, soglasno so ~lenot 97 alineja 1 od ovoj zakon, dokolku se ispolneti uslovite od ~lenot 107 na ovoj zakon, a imatelot na pravoto doka`e deka dobienite proizvodi se izvezeni.

(2) Na~inot i postapkata na sproveduvawe na sistemot za vra}awe na carinata gi propi{uva Vladata na Republika Makedonija.

 

 

 

 

 

 

^len 99

Upotreba na istovetna (identi~na) stoka

(1) Vladata na Republika Makedonija soglasno so aktot od ~lenot 83 na ovoj zakon, gi opredeluva slu~aite i kriteriumite spored koi mo`e:

- dobienite proizvodi da se proizvedat od identi~ni stoki i

- dobienite proizvodi od identi~ni stoki da se izvezat od Republika Makedonija i pred uvozot na uvezenite stoki.

(2) Vo slu~aj od stavot 1 na ovoj ~len, uvezenite stoki se smetaat za identi~ni, a identi~nite stoki - za uvezeni.

(3) Identi~nite stoki, ~ija upotreba se dozvoluva soglasno so stavot 1 na ovoj ~len, mora da bidat so ist kvalitet i so isti svojstva i da bidat rasporedeni vo ista oznaka na carinskiot tarifen broj, kako i uvezenite stoki. Ako taka e opredeleno so propisot od ~lenot 82 od ovoj zakon, Carinskata uprava mo`e da dozvoli da se upotrebat identi~ni stoki {to se podobro obraboteni od uvezenite stoki.

(4) Koga se primenuva alinejata 2 od stav 1 na ovoj ~len, a dobieniot proizvod ne e izvezen, odnosno povtorno izvezen vo ramkite na postapkata na privremen uvoz na stoki zaradi oblagoroduvawe, podle`i na pla}awe na izvozna dava~ka. Imatelot na pravoto e dol`en da dade soodvetno osiguruvawe za pla}awe na izvoznite dava~ki vo slu~aj ako uvozot na stokata ne bide izvr{en vo propi{aniot rok.

 

 

 

^len 100

Dozvola za privremen uvoz na stoka

zaradi oblagoroduvawe

(1) Dozvolata za privremen uvoz na stoka zaradi oblagoroduvawe ja izdava carinskiot organ, vrz osnova na barawe na liceto koe gi vr{i proizvodnite operacii ili liceto koe go organizira nivnoto izvr{uvawe.

(2) Dozvolata mo`e da se izdade samo pod slednive uslovi:

- ako baratelot od stavot 1 na ovoj ~len e lice so sedi{te vo Republika Makedonija;

- ako uvezenata stoka, osven vo slu~aite od ~lenot 3 to~ka 18 alineja 4 na ovoj zakon, mo`e da se prepoznae vo dobieniot proizvod, odnosno vo slu~aj od ~lenot 99 na ovoj zakon, ako e mo`no da se proveri na ispolnuvaweto na uslovite za upotreba na identi~ni stoki i

- ako odobruvaweto na postapkata na privremen uvoz na stoka zaradi oblagoroduvawe mo`e da vlijae na podobruvawe na uslovite za izvoz ili povtoren izvoz na oblagorodenite proizvodi i ako ne se zasegnati osnovnite interesi na doma{nite proizvoditeli (ekonomski uslovi) utvrdeni so propisot od ~lenot 82 na ovoj zakon.

 

 

 

^len 101

Rok

(1) Carinskiot organ, vo dozvolata od ~lenot 100 na ovoj zakon, go opredeluva rokot, koj ne mo`e da bide podolg od 12 meseci, vo koj imatelot na pravoto e dol`en oblagorodenite proizvodi da gi izveze ili povtorno da gi izveze, odnosno za niv da bara odobruvawe na druga carinska postapka.

(2) Po isklu~ok od stavot 1 na ovoj ~len, rokot mo`e da bide prodol`en vrz osnova na pismeno barawe na imatelot na pravoto, no ne podolgo od {est meseci.

(3) Rokot od stavot 1 na ovoj ~len, po~nuva da te~e od denot na odobruvaweto na postapkata na privremen uvoz na stoka zaradi oblagoroduvawe.

(4) Koga e izdadena dozvola za upotreba na identi~ni stoki, a dobienite proizvodi se izvezeni pred uvozot na stokata, carinskiot organ }e go opredeli i rokot vo koj mora stranskata stoka da bide prijavena zaradi postapka na privremen uvoz zaradi oblagoroduvawe. Toj rok te~e od denot na priemot na izvoznata deklaracija koja se odnesuva na dobienite proizvodi proizvedeni od soodvetni identi~ni stoki.

(5) Vladata na Republika Makedonija mo`e, za odredeni proizvodni operacii ili opredeleni vidovi uvezena stoka, da opredeli drugi rokovi zavisno od prirodata na proizvodno-tehnolo{kiot proces.

 

^len 102

Evidencija na stokata vo sloboden promet

Uvoznicite na stokata koja se stava vo carinska postapka dol`ni se da podnesat lista na pokazateli so normativ od zna~ewe za procesot na proizvodstvoto nameneto za izvoz. Tie vo sekoe vreme mora da bidat vo mo`nost na carinskiot organ da mu ja poka`at ovaa lista i da obezbedat uvid vo stokata na zaliha.

 

 

 

 

^len 103

Pu{tawe na stokata vo sloboden promet

Uvezenata stoka vo nepromeneta sostojba ili privremeno uvezenata stoka vo nepromeneta sostojba i dobienite proizvodi, mo`at da se pu{tat vo sloboden promet na doma{niot pazar soglasno so odredbite na ovoj ili drug zakon koi se odnesuvaat za pu{tawe na stokata vo sloboden promet.

 

 

^len 104

Na~in za opredeluvawe na carinski dolg

(1) Ako nastane carinski dolg, visinata na toj dolg se opredeluva vrz osnova na podatocite koi va`ele za carinskata stoka vo momentot na priemot na deklaracijata za postapka za privremen uvoz zaradi oblagoroduvawe na taa stoka.

2) Ako stokata od stavot 1 na ovoj ~len, vo momentot na priemot na deklaracijata za postapkata za privremen uvoz zaradi oblagoroduvawe, bila predmet na preferencijalen carinski tretman vo ramkite na carinskite kvoti i drugi ograni~uvawa, takviot preferencijalen tretman za taa stoka se po~ituva samo dokolku takov tretman mo`el da se po~ituva za identi~na stoka vo momentot na priemot na carinskata deklaracija za pu{tawe vo sloboden promet.

 

 

^len 105

Privremen izvoz na stoka zaradi oblagoroduvawe

(1) Nekoi ili site dobieni proizvodi, ili uvezena stoka ili privremeno uvezena stoka, zaradi oblagoroduvawe vo nepromenet vid mo`e privremeno da se izveze zaradi oblagoroduvawe nadvor od carinskoto podara~je, ako toa go dozvoli carinskiot organ, soglasno so postapkata predvidena za privremen izvoz na stoka zaradi oblagoroduvawe.

(2) Ako dojde do obvrska za pla}awe na carina za povtorno uvezenite proizvodi, se presmetuva:

- carina za dobienite proizvodi ili nepromeneta uvezena stoka i

- carina na vrednosta za izvr{enata usluga, vklu~uvaj}i ja vrednosta na materijalot upotreben za tie celi i drugite tro{oci napraveni nadvor od carinskoto podra~je vo vrska so isporaka i dostavuvawe na stokata, so primena na stapkite {to va`at za stokata {to se uvezuva.

 

 

^len 106

Osiguruvawe na eventualniot carinski dolg

(1) Ako carinskiot organ odobri privremen uvoz na stoka zaradi oblagoroduvawe, imatelot na pravoto e dol`en, pred pu{taweto na stokata, da dostavi soodvetna garancija soglasno so ~lenot 172 od ovoj zakon.

(2) Garancijata od stavot 1 na ovoj ~len, ne e potrebno da se dostavi vo slu~aj koga stokata bi bila oslobodena od pla}awe carina, dokolku e pu{tena vo sloboden promet ili vo slu~aj koga na drug na~in e zagarantirana garancija za pravilno sproveduvawe na odobrenata carinska postapka.

 

 

 

 

^len 107

Uslovi i na~in na vra}awe na uplatena carina

(1) Imatelot na pravoto mo`e da pobara vra}awe na uplatenata carina ili osloboduvawe od carinskiot dolg za sekoja stoka, osven za onaa koja vo momentot na priemot na carinskata deklaracija za pu{tawe vo sloboden promet bila:

- predmet na kvantitativno ograni~uvawe na uvozot ili

- vo ramkite na carinskite ograni~uvawa - predmet na preferencijalna carinska stapka ili za niv e koristena druga merka za namaluvawe na carinskite dava~ki.

(2) Vo carinskata deklaracija za pu{tawe na stokata vo sloboden promet mora da bide navedeno deka imatelot na pravoto }e bara vra}awe na carinata, odnosno osloboduvawe od carinskiot dolg, soglasno so sistemot za vra}awe na carinata i uslovite {to mora da bidat ispolneti za vra}awe, odnosno osloboduvawe.

(3) Primenata na sistemot za vra}awe na carinata ja isklu~uva primenata na odredbite za upotreba na identi~ni stoki i istovremen izvoz na dobienite proizvodi pred uvozot na stokata od ~lenot 99 na ovoj zakon.

(4) Privremeniot izvoz na stoka, vo smisla na ~lenot 105 od ovoj zakon ne mo`e da se smeta za izvoz, vrz osnova na koj e mo`no da se bara vra}awe na carinata, odnosno osloboduvawe od dolgot, osven ako stokata ne e povtorno uvezena na carinskoto podra~je vo propi{aniot rok.

(5) Imatelot na pravoto mo`e da pobara vra}awe na platenata carina, dokolku mo`e da doka`e deka dobienite proizvodi proizvedeni od uvezenata stoka koja bila pu{tena vo sloboden promet spored sistemot za vra}awe na carinata:

- bila izvezena ili

- za nea, so cel stokata da bide izvezena ili povtorno izvezena, bila odobrena carinska postapka za tranzit, carinsko skladirawe, privremen uvoz zaradi oblagoroduvawe odnosno uvoz zaradi natamo{en izvoz vo slobodnata i carinskata zona, no samo dokolku se ispolneti site uslovi za voveduvawe na taa, odnosno tie postapki.

(6) Stokata od stavot 5 alineja 2 na ovoj ~len se smeta za carinska stoka.

(7) Imatelot na pravoto mo`e da podnese barawe za vra}awe na uplatenata carina vo rok od edna godina od denot koga bile ispolneti uslovite za vra}awe na platenata carina.

 

 

4. Prerabotka pod carinski nadzor

^len 108

Postapka za prerabotka pod carinski nadzor

Postapkata za prerabotka pod carinski nadzor mu ovozmo`uva na imatelot na pravoto da ja upotrebi uvezenata stoka na carinskoto podra~je za prerabotka, so koja se menuva nejzinata priroda ili oblik, ne so cel uvezenata stoka da podle`i na pla}awe carina ili da bide predmet na drugi merki vo nadvore{no-trgovskiot promet so stokata, tuku ovozmo`uva, proizvodite koi se rezultat na takvata prerabotka da bidat pu{teni vo sloboden promet, pri {to tie proizvodi podle`at na pla}awe carina, spored stapkata {to e propi{ana za niv (vo natamo{niot tekst: preraboteni proizvodi).

 

^len 109

Odobrenie

(1) Re{enie za odobruvawe za vr{ewe prerabotka pod carinski nadzor izdava Carinskata uprava.

(2) Re{enie za odobruvawe mo`e da se izdade na barawe na liceto koe ja sproveduva postapkata za prerabotka ili liceto koe takvata postapka ja organizira.

(3) Re{enieto od stavot 1 na ovoj ~len mo`e da se izdade samo na:

- lice koe ima sedi{te vo Republika Makedonija,

- ako uvezenite proizvodi mo`at da se identifikuvaat so prerabotenite proizvodi;

- ako proizvodot od prerabotenata stoka ne e mo`no ekonomski opravdano da se vrati vo sostojba pred prerabotkata, pa na toj na~in povtorno da gi dobie sostavnite delovi ili sostojbata {to ja imala pri uvozot;

- ako, zaradi postapkata za prerabotka pod carinski nadzor, ne se zloupotrebat propisite za potekloto na stokata i koli~inskite ograni~uvawa na uvozot, koi bi se odnesuvale na uvezenata stoka i

- ako primenata na taa postapka pomaga da se realizira, odnosno za{titi proizvodstvoto vo dr`avata i ne se zagrozuvaat su{tinskite interesi na doma{nite proizvoditeli na ista stoka vo Republika Makedonija (stopanski uslovi), utvrdeni so propisot od ~lenot 82 na ovoj zakon.

 

^len 110

Primena na drugi odredbi od ovoj zakon

Na postapkata za prerabotka pod carinski nadzor soodvetno se primenuvaat odredbite od ovoj zakon za postapkata za privremen uvoz na stoka, zaradi oblagoroduvawe, koi se odnesuvaat na rokovite i normativite, soglasno so ~lenovite 101 i 102 od ovoj zakon.

 

^len 111

Opredeluvawe na carinski dolg

Dokolku dojde do carinski dolg vrz osnova na uvezena stoka vo nepromenet vid ili poluproizvod po odnos na odobrenata postapka za prerabotka pod carinski nadzor, visinata na carinskiot dolg se opredeluva vrz osnova na elementite koi va`at za uvezenata stoka vo momentot na priemot na deklaracijata za zapo~nuvawe na postapkata za prerabotka pod carinski nadzor.

 

^len 112

Primena na preferencijalni carinski stapki

(1) Ako za uvoz na opredelena stoka va`at preferencijalni carinski stapki vo momentot koga e odobrena postapkata za prerabotka pod carinski nadzor, a preferencijalnite stapki mo`at da se primenuvaat i na proizvodite ednakvi na prerabotenite proizvodi, koi se pu{taat vo sloboden promet, carinata za prerabotenite proizvodi se opredeluva so primena na tie preferencijalni carinski stapki.

(2) Ako preferencijalnite carinski stapki od stavot 1 na ovoj ~len po odnos na uvezenata stoka se primenuvaat samo vo ramkite na carinskite koli~inski organi~uvawa, preferencijalnite carinski stapki vo vrska so prerabotenite proizvodi se primenuvaat samo dokolku takvite stapki mo`at da se primenat na uvezenata stoka vo momentot na priemot na deklaracijata za pu{tawe na stokata vo sloboden promet. Vo toj slu~aj, koli~inata na uvezenata stoka, realno upotrebena vo prerabotkata na preraboteniot proizvod, oslobodena od carinski nadzor, se smeta deka e vo ramkite na carinski koli~inski ograni~uvawa vo momentot na priemot na deklaracijata za pu{tawe na stokata vo sloboden promet, a pritoa ne gi tovari carinskite koli~inski ograni~uvawa za proizvodite {to se ednakvi so prerabotenite proizvodi.

 

5. Privremen uvoz

^len 113

Poim

Imatelot na pravoto mo`e, vo postapkata za privremen uvoz, da ja upotrebi uvezenata stoka na carinskoto podra~je so celosno ili delumno osloboduvawe od pla}awe carina, ako taa stoka e nameneta za povtoren izvoz, a ne zaradi nejzina promena, osven voobi~aenata amortizacija zaradi nejzina upotreba.

 

 

^len 114

Odobrenie

 

(1) Privremen uvoz na stoka se odobruva na barawe na lice koe ja upotrebuva stokata ili ja organizira nejzinata upotreba.

(2) Carinskiot organ nema da ja primi carinskata deklaracija za privremen uvoz na stoka dokolku ne mo`e da se obezbedi nejzina identifikacija dodeka e vo postapka.

 

^len 115

Rok

(1) Carinskiot organ go opredeluva rokot vo koj uvezenata stoka mora povtorno da bide izvezena ili za nea da bide utvrdena nekoja druga carinska postapka.

(2) Pri opredeluvaweto na rokot, carinskiot organ e dol`en da gi zeme predvid celite zaradi koi stokata bila privremeno izvezena, pri {to rokot za privremen uvoz ne mo`e da bide podolg od 12 meseci.

(3) Carinskiot organ mo`e, od opravdani pri~ini, da go prodol`i rokot od stavot 2 na ovoj ~len vo slu~aite propi{ani vo aktot od ~lenot 82 na ovoj zakon.

 

^len 116

Celosno ili delumno osloboduvawe od

pla}awe carina

(1) Imatelot na pravoto mo`e da pobara celosno osloboduvawe od pla}awe carina kaj privremeniot uvoz na stoka, ako se raboti za:

- slu~ai vo koi stokata, dokolku bila pu{tena vo sloboden promet, bi bila oslobodena od pla}awe carina soglasno so ovoj zakon;

- stoka koja privremeno se uvezuva zaradi ispituvawe, izlagawe ili vr{ewe na probi, dokolku stranskiot sopstvenik ja dal besplatno i na opredelno vreme;

- stoka koja privremeno se uvezuva zaradi izlagawe na me|uanrodni saemi, izlo`bi i drugi priredbi - za stoka koja e predmet na izlagawe i za predmeti koi se upotrebuvaat za ureduvawe na saemski, odnosno izlo`beni prostori;

- `ivotni, instrumenti, rekviziti i drugi predmeti koi{to se nameneti za kulturno-umetni~ki, sportski i drugi priredbi, odnosno snimawe na filmovi;

- ambala`a, i tovaren pribor i pribor za za{tita, koi se nameneti za dostavuvawe ili ekspedirawe na stokata dokolku e stranska sopstvenost;

- oprema nameneta za potrebite na vladini, nevladini, me|unarodni i me|udr`avni organizacii ili me|unarodni, odnosno me|udr`avni komisii, koi imaat sedi{te, odnosno pretstavni{tvo vo Republika Makedonija;

- oprema nameneta za otstranuvawe na neposredna opasnost od epidemii, elementarni ili drugi prirodni nepogodi, odnosno za otstranuvawe na nivnite neposredni posledici;

- jahti, edrilici i drugi plovni objekti so nivni vezovi i pribor za ukotvuvawe, dokolku se nameneti za sport i rekreacija, pod uslov privremeno da gi uvezuva lice koe e registrirano za vr{ewe na dejnost iznajmuvawe na stranski jahti, edrilici i drugi plovni objekti vrz osnova na spogodba sklu~ena so stranski sportski klubovi i nivni sojuzi za iznajmuvawe na stranski turisti - ~lenovi na tie klubovi i nivnite sojuzi vo Republika Makedonija;

- oprema koja privremeno ja uvezuvaat postojanite dopisnici, odnosno dopisni{tva na stranski sredstva za javno informirawe, registrirani vo carinskoto podra~je.

(2) Delumno osloboduvawe od pla}awe carina mo`e da se odobri pri privremen uvoz na stoka koja ostanuva vo sopstvenost na stranskoto lice, a ne e navedena vo stavot 1 na ovoj ~len.

(3) Kriteriumite i na~inot na koj imatelot na pravoto mo`e da ostvari celosno ili delumno osloboduvawe od pla}awe carina spored stavovite 1 i 2 na ovoj ~len gi propi{uva Vladata na Republika Makedonija.

 

^len 117

Presmetuvawe na delumnoto osloboduvawe

od pla}awe carina

(1) Visinata na carinata {to se pla}a na privremeno uvezenata stoka so delumno osloboduvawe od pla}awe carina, iznesuva 3%, za sekoj mesec ili del od mesecot za vreme dodeka stokata se nao|a pod privremen uvoz so delumno osloboduvawe od iznosot na carinata {to bi trebalo da se plati za taa stoka, dokolku bi bila pu{tena vo sloboden promet na denot koga za nea bil odobren privremeniot uvoz.

(2) Visinata na carinata, {to se pla}a soglasno so stavot 1 na ovoj ~len, ne smee da go nadmine iznosot na dava~kite, {to bi trebalo da se platat, dokolku stokata bi bila pu{tena vo sloboden promet na denot koga za nea bil odobren privremeniot uvoz, bez presmetuvawe kamata.

(3) Povolnostite vo vrska so pla}aweto carina, {to mu se odobruvaat na imatelot na pravoto, pri prenosot na pravoto i obvrskata na drugo lice, se utvrduvaat posebno.

(4) Ako prenosot od stavot 3 na ovoj ~len se vr{i so delumno osloboduvawe od pla}awe carina kaj dvajca nositeli, vo ramkite na istiot mesec, nositelot na prvobitnoto odobrenie e dol`en da plati carina za celiot mesec.

(5) Imatelot na pravoto e dol`en za privremen uvoz na stoka za koja ne e odobreno celosno osloboduvawe od pla}awe carina, na carinskiot organ da mu dostavi soodveten instrument za obezbeduvawe na pla}aweto carina, soglasno so ~lenot 173 od ovoj zakon.

 

 

 

^len 118

Presmetuvawe na carinski dolg

(1) Ako carinskiot dolg nastane vo vrska so privremeno uvezenata stoka, toj }e se opredeli vrz osnova na podatoci za vrednosta na taa stoka vo momentot na priemot na deklaracijata za privremen uvoz.

(2) Vo slu~aite od stavot 1 na ovoj ~len, visinata na carinskiot dolg se utvrduva vrz osnova na podatocite {to va`ele na denot na nastanuvaweto na carinskiot dolg.

(3) Ako carinskiot dolg nastane od drugi pri~ini, a ne zaradi postapkata na privremen uvoz so delumno osloboduvawe od pla}awe carina, visinata na carinskiot dolg e ednakva na razlikata me|u visinata na carinskiot dolg presmetan vrz osnova na stavot 2 od ovoj ~len i dolgot {to treba da se plati vrz osnova na ~lenot 117 stav 1 od ovoj zakon.

 

6. Privremen izvoz zaradi oblagoroduvawe

 

^len 119

Poim

(1) Postapkata za privremen izvoz na stoka zaradi oblagoroduvawe mu ovozmo`uva na imatelot na pravoto, doma{nata stoka privremeno da ja izveze od carinskoto podra~je, za da bide oblagorodena, a proizvodite {to se rezultat na takvoto oblagoroduvawe, da gi vrati vo carinskoto podra~je i da gi pu{ti vo sloboden promet so celosno ili delumno osloboduvawe od pla}awe carina.

2) Za privremeno izvezenata doma{na stoka eventualno se presmetuva izvozna dava~ka i se primenuvaat merkite na makroekonomskata politika i drugite dejstvija {to se primenuvaat za stoka {to go napu{ta carinskoto podra~je.

(3) Vo soglasnost so ovoj zakon, stokata mo`e privremeno da se izveze zaradi oblagoroduvawe vo smisla na izvr{uvawe na proizvodnite operacii od ~lenot 3 to~ka 18 alinei od 1 do 3 na ovoj zakon.

 

^len 120

Ograni~uvawa

Postapka za privremen izvoz na stoka zaradi oblagoroduvawe ne e mo`na za doma{nata stoka:

- ~ij izvoz predizvikuva vra}awe ili osloboduvawe od pla}awe carina;

- koja pred izvozot bila pu{tena vo sloboden promet bez pla}awe carina, zaradi vidot na kone~nata upotreba na stokata do istekot na uslovite utvrdeni za primena na takvoto osloboduvawe od pla}awe carina i

- ~ij izvoz predizvikuva steknuvawe na izvozni nadomestoci ili vo vrska so koi se steknuva druga finansiska povolnost.

 

^len 121

Imatel na pravoto

(1) Carinskiot organ }e odobri privremen izvoz na stokata zaradi oblagoroduvawe na barawe na liceto koe gi organizira proizvodnite operacii ~ij predmet bi bila privremeno izvezenata stoka.

(2) Po isklu~ok od stavot 1 na ovoj ~len carinskiot organ so prethodna soglasnost na ministerot za finansii izdava dozvola za privremen izvoz na stoka zaradi oblagoroduvawe i na drugo lice, samo po odnos na doma{nata stoka za koja ne va`i preferencijalniot carinski tretman, ako se raboti za toa, doma{nite proizvodi da se vgradat vo stokata proizvedena vo stranstvo i da se uvezat kako gotovi proizvodi, dokolku takvata postapka ja pottiknuva proda`bata na izvezenata stoka, no ne so cel da se o{tetat interesite na doma{nite proizvoditeli na isti ili sli~ni proizvodi vo zemjata od uvezenite gotovi proizvodi.

(3) Privremen izvoz na stoka mo`e da se odobri samo:

- na lice so sedi{te vo Republika Makedonija,

- ako mo`e da se utvrdi deka dobienite proizvodi se rezultat na prerabotka na privremeno izvezenata stoka i

- ako toa odobruvawe ne gi zagrozuva su{tinskite interesi na doma{nite proizvoditeli (ekonomski uslovi) utvrdeno so aktot od ~lenot 82 na ovoj zakon.

 

^len 122

Rok

(1) Pri odobruvaweto na privremeniot izvoz na stoka zaradi oblagoroduvawe, carinskiot organ go opredeluva rokot koj ne mo`e da bide podolg od 12 meseci, vo koj dobienite proizvodi mora povtorno da bidat uvezeni na carinskoto podra~je. Taka opredeleniot rok mo`e da se prodol`i vrz osnova na navremeno podneseno barawe na imatelot na pravoto, dokolku za toa postojat opravdani pri~ini, no ne podolgo od {est meseci.

(2) Za sledewe i kontrola na normativite za upotreba na privremeno izvezenata stoka soodvetno se primenuva ~lenot 102 na ovoj zakon.

 

^len 123

Uslovi za odobruvawe na celosno ili delumno

osloboduvawe od pla}awe carina

(1) Celosno ili delumno osloboduvawe od pla}awe carina, carinskiot organ mo`e da odobri samo za dobienite proizvodi deklarirani za pu{tawe vo sloboden promet od ime ili za smetka na imatelot na pravoto ili na drugo lice so sedi{te vo Republika Makedonija, dokolku toa dobilo soglasnost od imatelot na pravoto i gi ispolnuva uslovite od re{enieto za odobruvawe. Delumno ili celosno osloboduvawe ne mo`e da se odobri, dokolku nekoj od uslovite ili od obvrskite, povrzani so sproveduvaweto na postapkata za privremen izvoz na stokata zaradi oblagoroduvawe ne se ispolneti, osven ako se utvrdi deka propustite ne se od zna~ewe za pravilnosta na sproveduvaweto na navedenata postapka.

(2) Celosno ili delumno osloboduvawe od pla}awe carina, {to treba da se presmeta soglasno so ~lenot 116 stav 1 od ovoj zakon, se vr{i taka {to od iznosot na carinata presmetana za dobienite proizvodi {to se pu{taat vo sloboden promet se odzema vrednosta na carinata, {to bi morala da se presmeta istiot den za privremeno izvezenata stoka, dokolku taa stoka bila uvezena na carinskoto podra~je od dr`ava vo koja stokata bila predmet na proizvodna operacija ili na poslednata proizvodna operacija.

 

(3) Vrednosta {to }e se odzeme soglasno so stavot 2 na ovoj ~len se utvrduva vrz osnova na koli~inata i vidot na stokata na denot na priemot na deklaracijata za postapka za privremen izvoz na stoka, zaradi oblagoroduvawe i vrz osnova na drugi podatoci na denot na priemot na deklaracijata za pu{tawe na dobienite proizvodi vo sloboden promet.

(4) Vrednosta na privremeno izvezenata stoka, {to se zema predvid pri opredeluvaweto na carinskata vrednost na dobienata stoka, e vrednosta utvrdena soglasno so ~lenot 32 to~ka 6 stav 1 na ovoj zakon ili ako vrednosta ne mora da se utvrduva na toj na~in, razlikata me|u carinskata vrednost na dobienite proizvodi i proizvodnite tro{oci.

(5) Ako predmet na proizvodnata operacija e popravka na privremeno izvezenata stoka, taa stoka mo`e da se pu{ti vo sloboden promet so celosno ili delumno osloboduvawe od pla}awe carina, dokolku na nadle`niot carinski organ mu se dadat dokazi deka popravkata bila besplatna zaradi obvrskite od garancijata. Takvata povolnost ne mo`e da se dobie dokolku stokata bila o{tetena ve}e pri prvoto pu{tawe vo sloboden promet.

(6) Vo slu~aj popravkata na privremeno izvezenata stoka da bila izvr{ena so naplata, taa stoka mo`e da bide predmet na delumno osloboduvawe od pla}awe carina. Toa se utvrduva taka {to se utvrduva visinata na carinata za dobienite proizvodi na denot na priemot na deklaracijata za pu{tawe na stokata vo sloboden promet i so zemawe predvid na tro{ocite za popravka kaj carinskata vrednost, dokolku tie tro{oci pretstavuvaat edinstven nadomestok za popravka i na niv ne vlijaat nikakvi odnosi me|u imatelot na pravoto i liceto koe ja izvr{ilo popravkata.

 

^len 124

Primena na preferencijalni carinski stapki

(1) Koga privremeno izvezenata stoka, gi ispolnuva uslovite za pu{tawe vo sloboden promet so namalena ili nula carinska stapka spored nejzinoto krajno koristewe, taa stapka }e bide zemena predvid pod uslov stokata da bila predmet na operacii vo soglasnost so takvoto krajno koristewe vo dr`avata kade {to operaciite na dorabotkata ili takvata posledna operacija se izvr{ila.

(2) Ako za dobienite proizvodi se zema predvid preferencijalnata carinska stapka soglasno so zakonot so koj se regulira carinskata tarifa, a preferencijalnata carinska stapka se primeni i vrz stokata koja e rasporedena vo ist carinski tarifen broj, kako i privremeno izvezenata stoka, za presmetuvawe na visinata na carinskiot dolg soglasno so ~lenot 123 stav 2 na ovoj zakon, se primenuva carinskata stapka koja bi se primenila dokolku privremeno izvezenata stoka bi gi ispolnuvala uslovite za preferencijalna carinska stapka.

 

 

 

^len 125

Sistem na zamena

(1) Sistemot na zamena ovozmo`uva, so primena na odredbite od ~lenovite 119 do 124 na ovoj zakon, uvezeniot proizvod (vo natamo{niot tekst: proizvod za zamena) da go zameni dobieniot proizvod.

(2) Carinskiot organ mo`e da dozvoli primena na sistemot za zamena dokolku se raboti za popravka na doma{na stoka. Carinskiot organ mo`e da dozvoli primena na sistemot za zamena samo dokolku e mo`no dopolnitelno da se kontrolira ispolnuvaweto na uslovite od stavovite 6 i 7 na ovoj ~len.

(3) Uslovite propi{ani za dobienite proizvodi va`at i za proizvodite za zamena.

(4) Carinskiot organ mo`e, pod uslovi {to }e gi opredeli Vladata na Republika Makedonija, da odobri proizvodite za zamena da se uvezuvaat pred privremeniot izvoz na stokata (prethoden uvoz).

(5) Vo slu~aj od stavot 4 na ovoj ~len, imatelot na pravoto e dol`en da dostavi soodveten instrument za obezbeduvawe na pla}aweto na uvoznite dava~ki, dokolku izvozot ne bide izvr{en vo opredeleniot rok, no ne podolgo od dva meseci, smetano od denot na priemot na deklaracijata za pu{tawe na proizvodot za zamena vo sloboden promet. Po isklu~ok, vrz osnova na barawe na imatelot na pravoto, rokot mo`e da bide prodol`en, no ne podolgo od {est meseci.

(6) Proizvodite za zamena mora da imaat ist carinski tarifen broj, da se so ist trgovski kvalitet i tehni~ki karakteristiki, kako i privremeno izvezenata stoka {to }e bide predmet na popravka.

(7) Ako privremeno izvezenata stoka se upotrebuvala pred privremeniot izvoz, proizvodot za zamena ne smee da bide nov, tuku upotrebuvan, osven dokolku e nabaven besplatno poradi garancija ili proizvodna gre{ka.

^len 126

Carinski dolg kaj prethoden uvoz na proizvodi

za zamena

Kaj prethodniot uvoz na proizvodi za zamena, soglasno so ~lenot 125 stav 4 na ovoj zakon, dokolku carinata se pla}a soglasno so ~lenot 123 na ovoj zakon, vrednosta {to treba da se odzeme se utvrduva vrz osnova na podatocite koi va`at za privremeniot izvoz na stoka na denot na priemot na carinskata deklaracija za privremen izvoz na stokata zaradi oblagoroduvawe.

 

^len 127

Primena na drugite odredbi od ovoj zakon

Na postapkata za privremen izvoz na stoka zaradi oblagoroduvawe spored sistemot na zamena, ne se primenuvaat odredbite od ~lenot 121 stavovi 2 i 3 alineja 2 na ovoj zakon.

2.1.4. Carinska postapka pri izvoz na stoka

^len 128

Poim

(1) Izvoznata carinska postapka e izvr{uvawe na dejstvata i merkite vo nadvore{no-trgovskiot promet so stokite kako i pla}awe na izvozni dava~ki predvideni so cel doma{nata stoka da mo`e da go napu{ti carinskoto podra~je.

(2) Izvoznata postapka se sproveduva za sekoja stoka {to se izvezuva, osven tranzitnata i stokata {to se izvezuva soglasno so postapkata za privremen izvoz zaradi oblagoroduvawe.

(3) Izvoz na stoka mo`e da se dozvoli pod uslov, stokata za koja e podnesena izvozna carinska deklaracija da go napu{ti carinskoto podra~je vo ista sostojba vo kakva bila vo momentot na priemot na izvoznata carinska deklaracija.

(4) Stokata deklarirana za izvoz e pod carinski nadzor od momentot na priemot na izvoznata carinska deklaracija do napu{taweto na carinskoto podra~je.

(5) Odredbite, pravilata, privilegiite povrzani so izvozot, se primenuvaat od denot na priemot na izvoznata deklaracija.

 

2.1.5. Tranzitna carinska postapka

1. Tranzitna postapka

^len 129

Poim

(1) Vo ramkite na tranzitnata carinska postapka (vo natamo{niot tekst: tranzitna postapka), carinskata stoka pod carinski nadzor se prenesuva:

- preku carinskoto podra~je ili

- od edno do drugo mesto vo carinskoto podra~je, ne so cel takvata stoka da podle`i na pla}awe carina i da bide predmet na drugi merki na carinskata postapka.

(2) Tranzitna postapka mo`e da se dozvoli za stoka ~ij uvoz ne e zabranet.

 

 

^len 130

Po~etok i zavr{uvawe na tranzitnata postapka

Tranzitnata postapka zapo~nuva so pu{tawe na stokata vo tranzitna postapka, a zavr{uva koga stokata, zaedno so soodvetnite dokumenti, e stavena na uvid na opredeleniot carinski organ.

 

 

 

^len 131

Merki na carinski nadzor

(1) Carinskiot organ mo`e, vo vrska so stokata koja e vo tranzit niz carinskoto podra~je, da donese merki za carinski nadzor, {to gi smeta za potrebni zaradi utvrduvawe na istovetnosta na stokata i sproveduvawe na tranzitnata postapka vo soglasnost so propisite.

(2) Carinskiot organ koj }e ja primi deklaracijata za tranzitna postapka, mo`e kako posebna merka na carinskiot nadzor da opredeli i poseben pat po koj mora stokata da se dvi`i, a deklarantot mora da garantira deka stokata }e bide prenesena po toj pat.

 

^len 132

Obezbeduvawe na carinski dolg

Deklarantot e dol`en, na carinskiot organ na vlezot da mu dostavi instrument za obezbeduvawe na pla}aweto carina vo slu~aj na nastanuvawe na carinski dolg.

 

^len 133

Obvrska na carinskiot obvrznik

(1) Carinskiot obvrznik e dol`en da mu ja stavi na uvid na carinskiot organ stokata vo nepromeneta sostojba vo propi{aniot rok i da gi po~ituva merkite {to gi donel carinskiot organ, so cel da se utvrdi i garantira istovetnosta na stokata, kako i da gi ispolni obvrskite vo tranzitnata postapka.

(2) Za ispolnuvawe na obvrskite od stavot 1 na ovoj ~len e odgovoren prevoznikot ili liceto koe ja prezema stokata znaej}i deka e vo tranzitna postapka.

 

 

2. Prevoz na doma{na stoka od eden vo drug del na Republika Makedonija niz stransko carinsko podra~je

^len 134

Poim

(1) Doma{nata stoka, koja vo tranzitnata postapka se prevezuva od eden vo drug del na Republika Makedonija niz stransko carinsko podra~je, ostanuva doma{na stoka.

(2) Za prevoz na doma{nata stoka soglasno so stavot 1 na ovoj ~len, carinskiot organ soodvetno gi primenuva odredbite na ~lenovite od 129, 130 i 131 i ~lenot 133 na ovoj zakon.

 

 

 

 

 

3. Drugi vidovi na carinska upotreba, odnosno koristewe na stokata

Slobodna zona i carinska zona

3.1. Slobodna zona

^len 135

Poim na slobodna zona

(1) Slobodna zona e del od carinskoto podra~je na Republika Makedonija koj e posebno ograden i ozna~en prostor koj pretstavuva celina vo koja{to se vr{at stopanski dejnosti pod posebni uslovi.

(2) Slobodnata zona e pravno lice koe vr{i ekonomski, tehni~ki, administrativno-stru~ni i drugi raboti vo vrska so vr{eweto na dejnosti vo slobodnata zona.

(3) So upis vo trgovskiot registar na aktot za osnovawe, slobodnata zona steknuva svojstvo na pravno lice.

 

^len 136

Osnovawe na slobodna zona

(1) Slobodnata zona se osnova na podra~jeto na mestoto na koe ima vozduhoplovno ili ezersko pristani{te otvoreno za me|unaroden javen soobra}aj ili stokovno-transporten centar registriran vo soglasnost so aktite so koi se ureduvaat uslovite za registracija na stokovno-transportnite centri, kako i na me|unaroden magistralen pat.

(2) Slobodnata zona mo`e da se sostoi od pove}e oddelni delovi.

 

^len 137

Uslovi za osnovawe na slobodna zona

Slobodnata zona se osnova ako :

- se obezbedeni prostorni, energetski, tehni~ki i drugi uslovi za vr{ewe dejnost vo slobodnata zona;

- so slobodnata zona se ostvaruva izvoz za period od najmalku deset godini i ako se izvezuvaat 80% od stokite i uslugite proizvedeni, odnosno izvr{eni vo slobodnata zona;

- postojat potrebnite kadri za vr{ewe na rabotite od zaedni~ki interes za site korisnici na slobodnata zona i

- nema da se proizveduvaat, skladiraat odnosno da se vr{at uslugi so stoki {to ja zagrozuvaat `ivotnata sredina i prirodata, kako i rabotnata sredina.

 

 

 

 

 

^len 138

Dejnosti {to se vr{at vo slobodnata zona

(1) Vo slobodnata zona mo`at da se proizveduvaat stoki i da se vr{at uslugi za izvoz, da se vr{at raboti na nadvore{no-trgovskiot promet, bankarski i drugi finansiski raboti, raboti na osiguruvawe i reosiguruvawe na imoti i lica i vr{ewe raboti na turisti~ki uslugi.

(2) Carinskiot organ mo`e, dokolku toa e potrebno zaradi soodvetno sproveduvawe na carinskiot nadzor, privremeno da go ograni~i ili privremeno da go zabrani vr{eweto na nekoja od dejnostite od stavot 1 na ovoj ~len, ako vo isto vreme, protiv korisnikot na zonata ili osnova~ot se povede postapka za prekr{ok soglasno so ovoj zakon, ili go obvini zaradi osnovano somnenie za krivi~no delo vo vrska so raboteweto vo slobodnata zona.

 

^len 139

Osnova~ na slobodnata zona

(1) Slobodnata zona mo`e da ja osnova trgovsko dru{tvo ili drugo pravno lice (vo natamo{niot tekst: osnova~ na slobodnata zona).

(2) Osnova~ot na slobodnata zona obezbeduva sredstva za osnovawe i po~etok na rabotata na slobodnata zona i donesuva akt za osnovaweto na slobodnata zona. Aktot za osnovaweto na slobodnata zona sodr`i:

- naziv na osnova~ot na slobodnata zona;

- naziv na slobodnata zona;

- podra~je na slobodnata zona;

- dejnosti {to se vr{at vo slobodnata zona i

(3) Kon baraweto za davawe soglasnost za osnovawe na slobodna zona, koe se podnesuva do Ministerstvoto za finansii, osnova~ot na slobodnata zona e dol`en da dostavi akt za osnovawe na slobodnata zona, i dokazi za ispolnuvawe na uslovite od ~lenot 137 na ovoj zakon.

 

^len 140

Soglasnost za osnovawe na slobodna zona

Vladata na Republika Makedonija, dava soglasnost za osnovawe na slobodna zona ako se ispolneti uslovite propi{ani so ovoj zakon, vo rok od 60 dena od denot na podnesuvaweto na baraweto.

 

^len 141

Korisnik i uslovi za koristewe na slobodna zona

(1) Korisnikot na slobodnata zona mo`e da bide doma{no i stransko pravno i fizi~ko lice koe vr{i stopanska dejnost.

(2) Osnova~ot na slobodnata zona gi utvrduva uslovite pod koi se koristi podra~jeto na slobodnata zona za vr{ewe na dejnost vo taa zona, go ureduva vnatre{niot red i propi{uva merki za posebna za{tita na `ivotnata sredina i prirodata na rabotnata sredina.

(3) Osnova~ot na slobodnata zona e dol`en na sekoj nejzin korisnik da mu ovozmo`i podednakvi uslovi da ja vr{i dejnosta vo slobodnata zona.

(4) Aktot so koj se utvrduvaat uslovite od stavot 1 na ovoj ~len se objavuva vo slu`benoto glasilo na Stopanskata komora na Makedonija.

 

^len 142

Ureduvawe na prostorot na slobodnata zona

(1) Osnova~ot na slobodnata zona e dol`en da go zagradi i da go uredi prostorot na slobodnata zona.

(2) Na podra~jeto na slobodnata zona treba da se obezbedat uslovi za rabota na carinskiot organ.

 

^len 143

Evidencija za stokite vo slobodnata zona

(1) Korisnikot na slobodnata zona e dol`en, zaradi ovozmo`uvawe, vr{ewe na carinski nadzor, da ja vodi propi{anata evidencija za stokite {to se uvezuvaat vo slobodnata zona ili se izvezuvaat od taa zona, kako i za site dejstva so stokite vo slobodnata zona.

(2) Ministerot za finansii poblisku go ureduva na~inot na vodewe na evidencijata od stavot 1 na ovoj ~len i merkite na carinskiot nadzor vo slobodnata zona.

 

^len 144

Proverka na stokata vo slobodnata zona

(1) Carinskiot organ mo`e da vr{i proverka na stokata koja se vnesuva, iznesuva ili zadr`uva vo slobodnata zona.

2) Ako carinskiot organ odlu~i da izvr{i proverka soglasno so stavot 1 od ovoj ~len, korisnikot e dol`en da mu ovozmo`i na carinskiot organ pristap do stokata i dokumentacijata {to ja pridru`uva stokata pri uvoz ili izvoz (transportni dokumenti) koi se predmet na proverka.

 

^len 145

Re{enie za rabota na slobodnata zona

Slobodnata zona mo`e da po~ne so rabota koga direktorot na Carinskata uprava mu izdade na osnova~ot re{enie za rabota na slobodnata zona vrz osnova na ocena dali se obezbedeni site uslovi za vr{ewe na carinski nadzor na podra~jeto na slobodnata zona, a najdocna vo rok od dve godini od denot na dobivaweto soglasnost za osnovawe slobodna zona.

^len 146

Dvi`ewe na lica vo slobodnata zona

(1) Vleguvaweto na lice na podra~jeto na slobodnata zona go ureduva osnova~ot na slobodnata zona.

(2) Na licata od stavot 1 na ovoj ~len se primenuva carinski nadzor predviden za preminuvawe na carinskata linija.

 

^len 147

Dostavuvawe izve{taj za finansiskite rezultati

Slobodnata zona e dol`na na Vladata na Republika Makedonija preku Ministerstvoto za finansii da & dostavi izve{taj za finansiskite rezultati od svoeto rabotewe do 15 mart tekovnata godina za prethodnata godina.

 

^len 148

Prestanuvawe so rabota na slobodnata zona

(1) Ako vo tekot na rabotata na slobodnata zona se utvrdi deka prestanale da postojat uslovite propi{ani so ovoj zakon za rabota na slobodnata zona, Vladata na Republika, }e donese re{enie za prestanok na va`eweto na soglasnosta za osnovawe na slobodnata zona.

(2) Vo slu~aj od stavot 1 na ovoj ~len, slobodnata zona prestanuva so rabota najdocna vo rok od edna godina od denot na donesuvaweto na re{enieto za prestanok na va`eweto na soglasnosta za osnovawe na slobodnata zona.

 

^len 149

Primena na odredbite od ovoj del na zakonot

Odredbite od ovoj zakon {to se odnesuvaat na slobodnite zoni se odnesuvaat i na zonite ~ie rabotewe e regulirano so me|unarodni dogovori i spogodbi za unapreduvawe na stopanskata sorabotka, ako e toa popovolno za rabotata na tie zoni i ako ne se vo sprotivnost so odredbite na tie dogovori i spogodbi.

 

3.2. Carinska zona

^len 150

Poim na carinska zona

(1) Carinska zona e del od carinskoto podra~je na Republika Makedonija na koe se primenuvaat posebni merki na carinski nadzor i posebni olesnuvawa vo pogled na carinskata postapka.

(2) Vleguvawe vo podra~jeto na carinskata zona e dozvoleno samo na licata vraboteni vo carinskata zona i na licata koi vo nea vleguvaat zaradi vr{ewe na raboti.

(3) Na licata od stavot 1 na ovoj ~len se primenuvaat merkite na carinski nadzor predvideni za preminuvawe na carinskata linija.

 

^len 151

Osnovawe na carinskata zona

(1) Carinskata zona mo`e da se osnova vo vozduhoplovno ili ezersko pristani{te otvoreno za me|unaroden javen soobra}aj i vo stokovno-transportnite centri.

(2) Podra~jeto na carinskata zona mora da bide zagradeno i ozna~eno kako carinska zona.

(3) Podra~jeto na carinskata zona vo ezerskoto pristani{te se sostoi od dokovi, odnosno od delovi na bregot pokraj koi mo`at da zastanuvaat brodovi.

(4) Ako podra~jeto na carinskata zona se sostoi od pove}e delovi, sekoj del mora da bide posebno zagraden i ozna~en.

 

^len 152

Osnova~ na carinska zona

(1) Carinska zona mo`e da osnova trgovsko dru{tvo ili drugo pravno lice koe e nositel na pravoto na koristewe na zemji{teto, vo pristani{teto, na aerodromot i vo stokovno-transportniot centar (vo natamo{niot tekst: osnova~ na carinskata zona).

(2) Barawe za osnovawe na carinska zona se podnesuva do Ministerstvoto za finansii.

(3) Kon baraweto od stavot 2 na ovoj ~len, osnova~ot na carinskata zona e dol`en da podnese akt za osnovawe na carinskata zona so koj se utvrduva obemot na prometot na stoki i uslugi.

 

 

 

^len 153

Soglasnost za osnovawe na carinska zona

Vladata na Republika Makedonija na predlog na Ministerstvoto za finansii, dava soglasnost za osnovawe na carinska zona, ako se ispolneti uslovite propi{ani so ovoj zakon, vo rok od 60 dena od denot na podnesuvaweto na baraweto.

 

 

 

 

^len 154

Uslovi za otpo~nuvawe so rabota na carinska zona

(1) Osnova~ot na carinskata zona e dol`en vo carinskata zona da obezbedi prostorii za rabotata na carinski organ.

(2) Carinskata zona mo`e da po~ne so rabota koga carinskiot organ }e utvrdi deka se obezbeduvaat uslovi za vr{ewe carinski nadzor na podra~jeto na carinskata zona.

 

^len 155

Raboti {to se vr{at vo carinska zona

(1) Vo carinskata zona mo`at da se vr{at:

- istovar, natovar, pretovar i skladirawe na neocarineti stoki {to se uvezuvaat, doma{ni ocarineti i neocarineti stoki nameneti za izvoz i stoki {to se provozuvaat i

-. voobi~aeno podgotvuvawe na stoki za pazar i toa: sortirawe, merewe, markirawe, pakuvawe, sostavuvawe, razdeluvawe i pravewe na mostri.

(2) Pod neocarineta doma{na stoka {to e nameneta za izvoz, vo smisla na stavot 1 na ovoj ~len, se podrazbira doma{nata stoka {to na podra~jeto na carinskata zona treba da se kompletira za izvoz ili da se skladira zaradi izvoz.

(3) Stokite od stavot 1 na ovoj ~len, osven neocarinetite stoki {to se uvezuvaat, a {to vo carinskata zona se pretovaruvaat i doma{nite ocarineti stoki nameneti za izvoz, mo`at da se ocarinat samo vo carinskata zona vo koja se smesteni.

(4) Vo carinskata zona e dozvolen promet na stoki na malo zaradi snabduvawe na soobra}ajnite sredstva vo me|unarodniot soobra}aj {to go vr{at pravni lica koi se zanimavaat so toa snabduvawe, kako i predmet na malo na prehranbeni proizvodi za ugostitelski uslugi vo carinskata zona.

(5) Dokolku stokata se vnese na preostanatoto carinsko podra~je deklarantot e dol`en da postapi kako so stoka vnesena na carinsko podra~je na Republika Makedonija pred da bide dozvoleno nejzino koristewe.

(6) Carinskiot organ mo`e, dokolku toa e potrebno, zaradi soodvetno sproveduvawe na carinskiot nadzor, privremeno da go ograni~i ili privremeno da go zabrani vr{eweto na nekoja od dejnostite od stavot 1 do stavot 5 na ovoj ~len, ako vo isto vreme protiv korisnikot na zonata ili osnova~ot se povede postapka za prekr{ok, soglasno so ovoj zakon, ili se povede postapka zaradi osnovano somnenie za krivi~no delo vo vrska so raboteweto vo carinskata zona.

 

 

 

 

^len 156

Korisnici na carinskata zona

(1) Korisnici na carinskata zona mo`at da bidat doma{ni i stranski pravni fizi~ki lica {to vr{at stopanska dejnost.

(2) Korisnicite od stavot 1 na ovoj ~len vr{at stopanska dejnost vo carinskata zona vrz osnova na spogodbata {to }e ja sklu~at so osnova~ot na carinskata zona.

(3) Korisnicite vo carinskata zona mo`at slobodno da ja vnesuvaat stokata soglasno so ~lenot 154 na ovoj zakon pod uslovi predvideni vo ~len 158 na ovoj zakon.

 

^len 157

Stavawe na stoka na uvid

(1) Stokata {to se vnesuva vo carinskata zona ne e potrebno da mu se stavi na uvid na carinskiot organ nitu za nea da se podnese carinska deklaracija, osven vo slu~aj od ~lenot 160 stav 2 na ovoj zakon.

(2) Bez ogled na stavot 1 od ovoj ~len, stokata mora da mu se stavi na uvid na carinskiot organ i da gi primeni so ovoj zakon propi{anite postapki ako:

- so vnesuvaweto na stokata vo carinskata zona se sklu~i nekoja druga carinska postapka za taa stoka, osven ako so odredbite za taa postapka se utvrdi deka stokata ne treba da im se stavi na uvid na carinskite organi;

- so vnesuvawe na stokata vo carinskata zona, stokata gi ispolni uslovite za vra}awe, odnosno za osloboduvawe od pla}awe uvozni dava~ki i

- se raboti za stoka od ~lenot 155 stav 2 na ovoj zakon.

(3) Carinskiot organ mo`e da pobara korisnikot da ja prijavi stokata, koja soglasno so potrebnite propisi podle`i na pla}awe izvozni dava~ki, ili ako za izvoz na taa stoka va`at drugi merki na nadvore{no-trgovskiot promet so stokata.

 

^len 158

Sproveduvawe na carinska kontrola

(1) Pristapite, vlezovite i izlezite od carinskata zona se pod carinska kontrola.

(2) Soglasno so stavot 1 na ovoj ~len, licata i transportnite sredstva koi vleguvaat ili izleguvaat od carinskata zona podle`at na carinski pregled.

(3) Carinskiot organ mo`e, vo sekoj slu~aj koga donel merki od ~lenot 149 stav 5 na ovoj zakon, ili koga protiv korisnikot ili osnova~ot na carinskata zona povel postapka zaradi carinski prekr{ok, ili go predal na nadle`niot organ zaradi somnevawe za izvr{eno krivi~no delo, da mu go zabrani ili ograni~i pristapot vo carinskata zona na toa lice.

(4) Osnova~ot ili korisnikot e dol`en na carinskiot organ ili drug nadle`en organ da mu ovozmo`i vr{ewe na carinska ili druga kontrola.

^len 159

Evidencija za stokata vo carinskata zona

(1) Osnova~ot na carinskata zona e dol`en, zaradi ovozmo`uvawe na carinski nadzor, da ja vodi propi{anata evidencija na stokata {to se uvezuva vo carinskata zona, {to se izvezuva od carinskata zona, provozuva preku carinskata zona ili smestuva vo carinskata zona, kako i za site dejstva so stokata vo carinskata zona.

(2) Ministerstvoto za finansii poblisku go ureduva na~inot na vodeweto na evidencijata od stavot 1 na ovoj ~len i merkite na carinski nadzor vo carinskata zona.

^len 160

Proverka na stokata

(1) Carinskiot organ mo`e da vr{i proverka na stokata koja se vnesuva, iznesuva ili zadr`uva vo carinskata zona.

(2) So cel da se ovozmo`i vr{ewe na proverkata soglasno so stavot 1 na ovoj ~len, korisnicite na carinskata zona se dol`ni da mu dostavat na uvid ili obezbedat na carinskiot organ kopija od transportniot dokument, {to ja pridru`uva stokata pri sekoe vnesuvawe, odnosno iznesuvawe od carinskata zona.

(3) Ako carinskiot organ odlu~i da izvr{i proverka soglasno so stavot 1 na ovoj ~len, korisnicite se dol`ni da mu ovozmo`at na carinskiot organ pristap do stokata i dokumentacijata za stokata, {to e predmet na proverka.

^len 161

Pravila za rabota

Za korisnicite na slobodnata zona i carinskata zona, vnesuvaweto na stokite vo zonite, stavawe na uvid na stokata vo zonite, sproveduvaweto na carinskata kontrola, proverka na stokata, evidencija, dejnostite na zonite, dozvoli za skladirawe na stoka vo zonite, izvezuvawe na stoka od zonite, carinskata vrednost i presmetuvaweto na carinskiot dolg vo zonite, }e va`at i }e se primenuvaat pravilata utvrdeni spored ovoj zakon koi se odnesuvaat na uvozot, izvozot i tranzitot na stokata.

 

4. Povtoren izvoz, uni{tuvawe ili otstapuvawe

na stokata na carinskiot organ

^len 162

Poim i uslovi

(1) Carinskata stoka mo`e:

- povtorno da bide izvezena od carinskoto podra~je;

- uni{tena i

- otstapena na carinskiot organ na slobodno raspolagawe.

(2) Pri povtorniot izvoz na stoka, dokolku poinaku ne e opredeleno so ovoj zakon, mora da bidat ispolneti site dejstva predvideni za izvoz na stoka, zaedno so merkite na makroekonomskata politika.

(3) Povtorniot izvoz, odnosno uni{tuvawe na stokata predhodno treba da mu se najavi na carinskiot organ, koj }e go zabrani povtorniot izvoz, odnosno uni{tuvawe na stokata, dokolku ne se ispolneti uslovite od stavot 2 na ovoj ~len.

(4) Uni{tuvaweto se vr{i na tovar na deklarantot. Otpadocite i ostatocite od uni{tuvaweto na stokata se smetaat za carinska stoka i mora da se deklariraat za carinski dozvolena upotreba na stokata so ovoj zakon.

(5) So stokata koja se stava na slobodno raspolagawe na carinskiot organ, se postapuva kako so stoka ~ij uvoz ne e dozvolen, a prevoznikot ili deklarantot ne ja otstranile od carinskoto podra~je vo propi{aniot rok.

 

^len 163

Postapuvawe so stoka ~ie vnesuvawe e zabraneto

(1) Koga carinskiot organ }e otkrie stoka ~ie vnesuvawe vo carinskoto podra~je e zabraneto, }e donese re{enie so koe }e mu naredi na prevoznikot, negoviot polnomo{nik ili na drugo lice odogovorno za stokata da ja vrati vo stranstvo. Rokot se opredeluva vrz osnova na realnite okolnosti na sekoj poseben slu~aj, no nitu vo eden slu~aj ne mo`e da bide podolg od pet dena od denot na dostavuvaweto na odlukata. Ako vo odobreniot rok stokata ne se vrati vo stranstvo, taa se odzema.

(2) Carinskiot organ }e ja stavi stokata na proda`ba, besplatno }e im ja otstapi na licata od ~lenot 71 na ovoj zakon ili na tovar na liceto od stavot 1 na ovoj ~len }e ja uni{ti spored postojnite propisi.

(3) Kako stoka ~ie vnesuvawe e zabraneto, vo smisla na ovoj zakon, se smetaat i stokite :

- ~ij uvoz e reguliran so posebni propisi, a uvoznikot ne gi ispolnuva propi{anite uslovi i

- stokite {tetni i opasni za ~ovekovata `ivotna i rabotna sredina.

 

VI. PRESMETUVAWE I OPREDELUVAWE NA CARINATA

1. Op{t del

^len 164

Op{ti pravila za carinskiot dolg

(1) Carinskiot dolg pri uvoz na stoka nastanuva so:

- pu{tawe na stokata, koja podle`i na pla}awe carina vo sloboden promet; ili

- pu{tawe na stokata vo postapka za privremen uvoz so delumno osloboduvawe od pla}awe carina.

(2) Carinskiot dolg od stavot 1 na ovoj ~len nastanuva vo momentot na priemot na carinskata deklaracija za predvidenata postapka.

(3) Carinski dol`nik za carinskiot dolg od stavot 1 na ovoj ~len e deklarantot, a vo slu~aj na posredno zastapuvawe, carinski dol`nik e i liceto vo ~ie ime deklarantot ja podnel carinskata deklaracija.

(4) Ako carinskata deklaracija, za carinskata postapka od stavot 1 na ovoj ~len, e podnesena vrz osnova na podatoci koi upatuvaat na celosno ili delumno nepla}awe na carini, liceto koe gi dostavilo tie podatoci, a koe znaelo ili moralo da znae deka takvite podatoci bile nevistiniti, }e se smeta za carinski dol`nik soglasno so ovoj zakon.

^len 165

Carinski dolg pri nezakonsko vnesuvawe na stoka

(1) Carinski dolg pri uvoz na stoka nastanuva i so :

- nezakonsko vnesuvawe na stoka koja podle`i na pla}awe carina od slobodnata zona na preostanatoto carinsko podra~je;

- nezakonsko vnesuvawe na stoka, {to podle`i na pla}awe carina na carinskoto podra~je.

- nezakonsko vnesuvawe na stoka e vnesuvawe na stokata sprotivno na odredbite od ~lenovite 40, 45 i 156 na ovoj zakon.

(2) Carinskiot dolg spored stavot 1 od ovoj ~len nastanuva vo momentot na nezakonskoto vnesuvawe na stokata.

(3) Carinski dol`nici za pla}awe na carinskiot dolg od stavot 1 na ovoj ~len se licata koi:

- nezakonski vnele stoka vo carinskoto podra~je;

- sorabotuvale pri nezakonskoto vnesuvawe na stokata i koi bile svesni odnosno morale da bidat svesni deka takvoto vnesuvawe na stoka e nezakonsko i

- steknale odnosno ~uvale takva stoka i vo vremeto na steknuvaweto, odnosno ~uvaweto na stokata bile svesni ili morale da bidat svesni deka takva stoka bila vnesena na carinskoto podra~je.

 

^len 166

Carinski dolg pri osloboduvawe na stokata od

carinski nadzor

(1) Carinskiot dolg pri uvozot na stoka nastanuva i so osloboduvawe na stokata koja podle`i na pla}awe carina od carinskiot nadzor.

(2) Carinskiot dolg od stavot 1 na ovoj ~len nastanuva vo momentot na osloboduvaweto na stokata od carinski nadzor.

(3) Carinski dol`nik za carinskiot dolg od stavot 1 na ovoj ~len se licata koi:

- ja prezele stokata od pod carinski nadzor;

- sorabotuvale pri osloboduvaweto na stokata i bile svesni ili morale da bidat svesni deka so takvoto dejstvie stokata e oslobodena od pod carinskiot nadzor;

- steknale ili ~uvale takva stoka i vo vremeto na steknuvaweto ili ~uvaweto na stokata bile svesni ili morale da bidat svesni deka taa stoka bila prezemena od pod carinskiot nadzor i

- bile dol`ni da gi izvr{at obvrskite {to proizleguvaat od privremenoto ~uvawe na stokata, odnosno od carinskata postapka koja bila odobrena za taa stoka.

 

^len 167

Carinski dolg zaradi neispolnuvawe na obvrski

(1) Carinski dolg pri uvoz na stoka nastanuva, i toa pri:

- neispolnuvawe na edna od obvrskite koja vo vrska so stokata koja podle`i na pla}awe carina, proizleguva od nejzinoto privremeno ~uvawe ili od carinskata postapka, {to bila odobrena za taa stoka i

- neispolnuvawe na eden od uslovite za stavawe na stokata vo opredelena carinska postapka, ili za odobruvawe carinsko osloboduvawe ili olesnuvawe, ~ija cel e definitivno iskoristuvawe na taa stoka, dokolku ne se utvrdi deka toa neispolnuvawe imalo zna~ajno vlijanie vrz pravilnoto izvr{uvawe na privremenoto ~uvawe ili carinskata postapka.

(2) Vo slu~aite od stavot 1 na ovoj ~len, carinskiot dolg nastanuva vo momentot koga bi morala da bide ispolneta obvrskata, za ~ie neispolnuvawe nastanuva carinskiot dolg, ili vo momentot koga za stokata pu{tena vo opredelena carinska postapka, se utvrdi deka ne e ispolnet propi{aniot uslov za pu{tawe vo taa postapka, ili za odobruvawe na carinsko osloboduvawe, ili olesnuvawe zaradi celta na nejzinata definitivna upotreba.

(3) Carinski dol`nik e liceto od koe se bara da gi ispolni propi{anite obvrski za stokata koja podle`i na pla}awe na uvozni carini, od nejzinoto vremeno skladirawe ili drugi postapki pod koi se nao|a, ili koja treba da odgovara na uslovite koi ja odreduvaat soodvetnata postapka.

 

^len 168

Carinski dolg zaradi nepravilna upotreba ili

koristewe na stokata vo slobodnite zoni

(1) Carinskiot dolg pri uvozot nastanuva so upotreba ili koristewe na stokata, koja podle`i na pla}awe carina vo slobodnata zona vo sprotivnost so propi{anite uslovi. Stokata {to }e se zagubi, a nejzinoto gubewe ne e mo`no na zadovolitelen na~in da se objasni na carinskite organi, se smeta kako da bila upotrebena, odnosno iskoristena vo slobodnata zona vo sprotivnost so propi{anite uslovi.

(2) Carinskiot dolg od stavot 1 na ovoj ~len nastanuva vo momentot koga stokata bila upotrebena, odnosno edna{ iskoristena vo sprotivnost so propi{anite uslovi.

(3) Vo slu~aj od stavot 1 na ovoj ~len, carinski dol`nik e lice koe:

- ja upotrebilo ili iskoristelo stokata i

- u~estvuvalo vo upotrebata, odnosno koristeweto na stokata, dokolku bilo svesno ili moralo da bide svesno deka stokata bila upotrebena ili iskoristena sprotivno na propi{anite uslovi.

(4) Vo slu~aj carinskiot dolg da nastane vo vrska so stoka koja se zagubila i ne e mo`no da se utvrdi carinskiot dol`nik soglasno so stavot 3 na ovoj ~len, carinski dol`nik }e bide liceto koe mu e poznato na carinskiot organ kako posleden sopstvenik na stokata.

 

^len 169

Koga ne nastanuva carinski dolg

(1) Carinskiot dolg za opredelena stoka ne nastanuva dokolu liceto doka`e deka obvrskite proizleguvaat od:

- ~lenovite 40, 45 i 134 na ovoj zakon,

- privremeno ~uvawe na taa stoka ili

- celosno uni{tuvawe ili nepovratna zaguba na taa stoka, kako rezultat na samata priroda na stokata, nepredvideni okolnosti, vi{a sila ili kako posledica na odobrenie izdadeno od carinski organ.

(2) Vo smisla na stavot 1 na ovoj ~len, se smeta deka stokata e nepovratno zagubena i ako e neupotrebliva za bilo koe lice.

(3) Se smeta deka pri uvozot ne nastanal carinski dolg i koga se raboti za stoka pu{tena vo sloboden promet so carinsko osloboduvawe, zaradi kone~na upotreba na taa stoka, dokolu stokata, so dozvola na carinskite organi, bila izvezena ili povtorno izvezena.

(4) Ako soglasno so stavot 1 na ovoj ~len se smeta deka carinskiot dolg ne nastanal vo vrska so stokata {to bila pu{tena vo sloboden promet so carinsko osloboduvawe zaradi kone~na upotreba na stokata, ostatocite odnosno otpadocite {to }e preostanat po uni{tuvawe na stokata se smetaat za carinska stoka.

(5) Ako soglasno so ~lenovite 166 i 167 na ovoj zakon, carinskiot dolg nastane vo vrska so stoka koja bila pu{tena vo sloboden promet so namalena carinska stapka zaradi kone~na upotreba na taa stoka, vrednosta na carinata {to bila platena pri osloboduvaweto na stokata, }e se odzeme od vrednosta na carinskiot dolg. Ovaa odredba soodvetno se primenuva i vo slu~aj koga carinskiot dolg }e nastane vo vrska so ostatocite ili otpadocite {to }e ostanat po uni{tuvaweto na takvata stoka.

 

^len 170

Obvrska za pla}awe izvozni dava~ki

(1) Obvrskata za pla}awe izvozni dava~ki se opredeluva soglasno so propisite so koi se regulira pla}aweto na izvoznite dava~ki.

(2) Ako propisite od stavot 1 na ovoj ~len ne sodr`at odredbi za nastanuvawe na obvrska za pla}awe izvozni dava~ki i na~in na pla}awe na tie dava~ki, obvrskata za pla}awe na izvoznite dava~ki }e nastane pri priemot na carinskata deklaracija za:

- izvoz na stokata;

- carinsko skladirawe na izvozno ocarinetata stoka;

- izvoz na doma{na stoka, ~ija cel kako izvezena da bide vnesena vo slobodna zona, soglasno so ~lenot 168 stav 2 na ovoj zakon;

- privremen izvoz na stoka za prerabotka.

(3) Obvrska za pla}awe izvozni dava~ki }e nastane i so:

- iznesuvawe na stokata koja podle`i na pla}awe izvozni dava~ki od carinskoto podra~je, a za nea da ne bila podnesena carinska deklaracija;

- neispolnuvawe na uslovite {to bi morale da bidat ispolneti, za stokata da bide iznesena od carinskoto podra~je i pritoa da bide celosno ili delumno oslobodena od pla}awe izvozni dava~ki.

(4) Dol`nik za pla}awe na izvoznite dava~ki od stavot 2 i stavot 3 alineja 2 na ovoj ~len e carinskiot deklarant, a vo slu~aj deklarantot da podnel deklaracija od ime na drugo lice, dol`nik za pla}awe na izvoznite dava~ki e, isto taka, liceto od ~ie ime deklaracijata bila podnesena.

(5) Dol`nik za pla}awe na izvoznite dava~ki od stavot 3 alineja 1 na ovoj ~len e lice koe ja iznelo stokata i lice koe sorabotuvalo pri takvoto iznesuvawe, a pritoa bilo svesno ili moralo da bide svesno deka carinskata deklaracija ne bila podnesena, a morala da bide podnesena.

 

^len 171

Pravila za opredeluvawe na visinata na

carinski dolg

(1) Ako so ovoj zakon poinaku ne e opredelno, visinata na carinskiot dolg se utvrduva vrz osnova na pravilata koi va`at na denot koga nastanal carinskiot dolg.

(2) Ako ne e mo`no to~no da se utvrdi deka nastanal carinskiot dolg, carinskiot organ pri opredeluvaweto na visinata na carinskiot dolg }e gi ima predvid propisite koi va`ele na denot na utvrduvaweto na nastanuvawe na carinskiot dolg.

 

^len 172

Obezbeduvawe na pla}awe na carinski dolg

(1) Carinskiot organ mo`e da pobara obezbeduvawe na pla}awe na carinski dolg vo site slu~ai predvideni so ovoj zakon. Carinskiot organ mo`e da pobara obezbeduvawe na pla}awe na carinskiot dolg i vo drugi slu~ai koi uka`uvaat deka carinskiot dolg nastanal ili bi mo`el da nastane, a ne e izvesno deka obvrznikot }e ja ispolni obvrskata vo propi{aniot rok.

(2) Podnesuvawe na soodvetno obezbeduvawe mo`e da se pobara vo momentot koga se ispolneti uslovite za obezbeduvawe na pla}aweto na carinskiot dolg propi{ani so ovoj zakon ili vo momentot koga carinskiot organ }e utvrdi deka poramnuvaweto na ve}e nastanatiot ili mo`en carinski dolg ne e izvr{eno.

(3) Ako carinskiot organ, soglasno so ovoj zakon, pobara obezbeduvawe na pla}aweto na carinskiot dolg, carinskiot dol`nik ili liceto koe vo vrska so opredelenata stoka mo`e da stane carinski dol`nik, se dol`ni toa vedna{ da go ispolnat.

(4) Postapkata i instrumentite za obezbeduvawe na pla}aweto na carinskiot dolg poblisku gi propi{uva ministerot za finansii.

^len 173

Presmetka i pla}awe na carinski dolg

(1) Carinskiot dolg se presmetuva vrz osnova na carinskata deklaracija, a vo otsustvo na carinskata deklaracija, carinskiot dolg se presmetuva vrz osnova na podatoci dostaveni do carinskiot organ.

(2) Carinskiot dolg mora vedna{ da se plati od strana na dol`nikot, osven vo slu~aite od ~lenot 174 na ovoj zakon.

(3) Pla}aweto na carinskiot dolg se vr{i so site zakonski sredstva za pla}awe.

 

^len 174

Odlo`eno pla}awe na carinski dolg

(1) Pla}aweto na carinskiot dolg mo`e da se odlo`i najmnogu za 60 dena od denot na odobruvaweto na dol`nicite, na koi odlagaweto im e odobreno.

(2) Ministerot za finansii gi opredeluva uslovite pod koi dol`nicite mo`at da go odlo`at pla}aweto na dolgot vo smisla na stavot 1 od ovoj ~len. Dol`nicite na koi im e odobreno odlo`eno pla}awe mora da obezbedat instrumenti na na~in utvrden so ~lenot 172 stav 4 od ovoj zakon.

(3) Odobrenieto mo`e da se odzeme i pred istekot na odobreniot rok.

^len 175

Dopolnitelna presmetka na carinskiot dolg

(1) Carinskiot organ po slu`bena dol`nost ili na barawe na dol`nikot, najdocna vo rok od 30 dena od denot na utvrduvaweto na obvrskata, }e donese re{enie so koe mu se nareduva na dol`nikot da ja namiri nastanatata obvrska, ako utvrdi deka:

- zaradi nezakonsko postapuvawe so carinskata stoka do{lo do carinski dolg, ili

- ve}e nastanatiot carinski dolg ne bil presmetan ili

- e presmetan iznos na carinskiot dolg ponizok od predvideniot soglasno so ovoj zakon.

(2) Za ispolnuvawe na obvrskata od stavot 1 na ovoj ~len soodvetno se primenuvaat odredbite na ~lenot 172 od ovoj zakon.

(3) Ako stokata od stavot 1 na ovoj ~len e s# u{te carinska stoka, mo`e da se pu{ti vo sloboden promet duri otkako }e bide namirena obvrskata od stavot 1 na ovoj ~len, odnosno otkako }e bide dostaven soodveten instrument za obezbeduvawe na pla}aweto soglasno so ~lenot 171 od ovoj zakon.

(4) Dopolnitelnata presmetka na carinskiot dolg soglasno so stavot 1 alineja 1 na ovoj ~len mo`e da se izvr{i vo rok od pet godini po nastanuvaweto na carinskiot dolg. Dopolnitelnata presmetka na carinskiot dolg soglasno so stavot 1 alinei 2 i 3 na ovoj ~len, se vr{i vo rok od edna godina po nastanuvaweto na carinskiot dolg.

(5) Ne se vr{i dopolnitelna presmetka na carinski dolg ako visinata na obvrskata ne e pogolema od prose~nata plata vo Republika Makedonija.

 

^len 176

Prisilna naplata

(1) Ako dol`nikot ne go plati presmetaniot carinski dolg vo propi{aniot rok, carinskiot organ }e go naplati dolgot po prisilen pat.

(2) Od momentot na istekot na rokot za pla}awe te~e zatezna kamata.

 

^len 177

Gasewe na obvrskata za pla}awe na carinski dolg

Obvrskata za pla}awe na carinski dolg se gasi:

- so pla}awe na carinskiot dolg;

- so osloboduvawe od pla}awe na carinskiot dolg;

- ako stokata pred da mu bide prepu{tena na deklarantot e odzemena ili zapleneta, uni{tena na barawe na carinskiot organ, uni{tena ili otstapena na carinskiot organ soglasno so ~lenot 162 od ovoj zakon, ili uni{tena odnosno nepovratno zagubena zaradi prirodata na stokata, nepredvideni okolnosti ili vi{a sila;

- ako stokata vo vrska so koja nastanal carinskiot dolg bila odzemena zaradi nezakonsko vnesuvawe vo carinskoto podra~je i

- so zastaruvawe na pravoto na naplata.

 

^len 178

Zastaruvawe na pravoto na naplata na carinski dolg

(1) Pravoto na naplata na carinskiot dolg zastaruva za pet godini, smetano od denot koga nastanal carinskiot dolg.

(2) Sekoj akt, odnosno dejstvie na nadle`niot organ, go prekinuva rokot na zastarenost od stavot 1 na ovoj ~len.

(3) Kone~noto zastaruvawe na pravoto na naplata vo site slu~ai e po istek na rok od deset godini, smetano od denot na nastanuvawe na carinskiot dolg.

 

 

 

2. Vra}awe na pove}e uplatenata carina i

osloboduvawe od pla}awe carina

^len 179

Vra}awe ili osloboduvawe od carinski dolg

(1) Vra}aweto ili osloboduvaweto od carinski dolg mo`e da bide celosno ili delumno.

(2) Uplatenata carina se vra}a vo onaa visina za koja carinskiot organ }e utvrdi deka iznosot na platenata carina ne pretstavuval dolg spored zakonot, odnosno deka iznosot dopolnitelo bil presmetan sprotivno na ~lenot 177 od ovoj zakon.

(3) Pla}aweto na carina se prostuva vo onaa visina za koja carinskiot organ }e utvrdi deka ne postoel carinski dolg soglasno so zakonot, odnosno deka iznosot bil platen vrz osnova na dopolnitelna presmetka soglasno so ~lenot 177 od ovoj zakon.

(4) Vra}aweto, odnosno osloboduvaweto od pla}awe na carina ne e dozvoleno da se bara, dokolku do gre{ka pri presmetuvaweto do{lo poradi namerno i la`no prika`uvawe od strana na dol`nikot.

(5) Osloboduvaweto od dolgot, odnosno vra}aweto na uplatenata carina se vr{i na barawe na imatelot na pravoto upateno do carinski organ vo rok od edna godina od denot na dostavuvaweto na presmetkata do carinskiot obvrznik.

Carinskiot organ e dol`en po dostavenoto barawe da odlu~i vo rok od 30 dena od denot na podnesuvawe na baraweto.

(6) Ako carinskiot organ vo rok od edna godina sam ja otkrie gre{kata vo presmetkata na carinata, vra}aweto, odnosno osloboduvaweto od carinskiot dolg }e go izvr{i po slu`bena dol`nost.

(7) Uplatenata carina }e se vrati i koga deklaracijata vrz osnova na koja bil uplaten carinskiot dolg bila povle~ena. Imatelot na pravoto e dol`en da podnese barawe vo rok predviden za povlekuvawe na deklaracijata.

(8) Uplatenata carina mo`e da se vrati ili dolgot da se izbri{e vo onaa visina {to bila platena, odnosno presmetana i dokolku uvoznikot ja otka`e stokata, pu{tena vo opredelena carinska postapka, zatoa {to bila o{tetena. Za o{tetena stoka se smeta i onaa stoka koja bila o{tetena pred otstapuvaweto na stokata na deklarantot. Vra}aweto na uplatenata carina, odnosno bri{ewe na dolgot vo slu~ajot od ovoj stav se dozvoluva samo dokolku se ispolneti slednive uslovi:

- stokata da ne se upotrebuvala, odnosno koristela, osven kolku {to bilo potrebno za da se utvrdi nejzinoto o{tetuvawe, odnosno neusoglasenost so dogovorenite uslovi i

- stokata da se izvezuva od carinskoto podra~je. Stokata od ovaa alineja se smeta za izvezena ako na barawe na zainteresiranoto lice, carinskiot organ dozvoli stokata da se uni{ti ili vnese, zaradi dopolnitelen izvoz, vo slobodna zona, carinska zona ili carinski sklad. Vo toj slu~aj, stokata, vo postapkata za odobruvawe na carinski dozvolenata upotreba ili koristewe na stokata, se smeta za carinska stoka.

(9) Vra}aweto ili bri{eweto na dolgot soglasno so stavot 8 na ovoj ~len ne mo`e da se odobri za stoka {to pred uvozot bila predmet na privremen uvoz zaradi proba, osven dokolku se utvrdi deka o{tetuvawata ili neusoglasenosta so dogovorenite uslovi vo normalna upotreba ne bilo mo`no da se utvrdat vo momentot na traeweto na probata.

(10) Baraweto za osloboduvawe od pla}awe carina ili vra}awe na uplatenata carina soglasno so stavot 8 na ovoj ~len mo`e da se podnese vo rok od edna godina od denot na dostavuvaweto na presmetkata na dol`nikot.

(11) Ako osloboduvaweto od pla}awe carina ili vra}aweto bile odobreni po gre{ka, obvrskata za pla}awe carina mo`e povtorno da bide vospostavena spored propi{anite uslovi.

 

^len 180

Osloboduvawe na stranski lica

Od pla}awe carina se osloboduvaat:

- {efovi na stranski dr`avi i pretstavnici na {efovi na stranski dr`avi vo posebni misii, kako i ~lenovite na nivnata pridru`ba, za predmeti nameneti za nivni slu`beni potrebi i li~na upotreba;

- me|unarodni i me|udr`avni organizacii so sedi{te vo Republika Makedonija odnosno nivni pretstavni{tva vo Republika Makedonija vo vreme na vr{ewe na svojata dejnost vo Republika Makedonija - za predmeti nameneti za nivni slu`beni potrebi;

- stranski gra|ani vraboteni vo organizacii navedeni vo alinejata 2 od ovoj ~len, za predmeti nameneta za nivna li~na upotreba;

- diplomatski i konzularni pretstavni{tva na dr`avite vo Republika Makedonija za predmeti nameneti za nivni slu`beni potrebi i

- {efovi na stranski diplomatski pretstavni{tva vo Republika Makedonija i ~lenovite na nivnite potesni semejstva - za predmeti nameneti za nivna li~na upotreba.

 

^len 181

Osloboduvawe na fizi~ki lica

Od pla}awe carina se osloboduvaat:

- doma{ni i stranski patnici, koi doa|aat od stranstvo - za predmeti nameneti za nivna li~na upotreba (li~en baga`), bez ogled na toa dali go nosat so sebe, ili go dale na prevoznik;

- dr`avjani na Republika Makedonija - za lekovi za li~na upotreba {to gi nosat so sebe ili gi dobivaat vo pratki od stranstvo;

- invalidi - za specijalna oprema i tehni~ki pomagala {to gi koristat neposredno za `ivot i rabota, kako i za rezervni delovi za koristewe na takvata oprema i pomagala, osven patni~ki avtomobili, dokolku gi donesat ili dobijat od stranstvo zaradi li~na upotreba;

- voza~i za gorivo i mazivo koe se nao|a vo normalnite rezervoari na motornite vozila i motocikli;

- dr`avjani na Republika Makedonija koi `iveat vo pograni~noto podra~je - za rastitelni i sto~arski proizvodi dobieni na nivnite imoti vo pograni~noto podra~je na sosednata dr`ava, kako i za podmladok i drugi proizvodi steknati od stokata {to ja imaat na tie imoti zaradi polski raboti, pa{a ili prezimuvawe;

- dr`avjani na Republika Makedonija - studenti i u~enici koi se {koluvaat vo stranstvo, kako i stranski u~enici i studenti, koi se {koluvaat vo Republika Makedonija - za u~ebni pomagala {to za sopstvena upotreba gi donesuvaat od stranstvo;

- stranski profesori, predava~i i drugi nau~nici koi rabotat vo Republika Makedonija, za obrazovna i profesionalna oprema, a koi podle`at na odobrenie na Vladata na Republika Makedonija;

- dobitnici na odlikuvawa, medali, spomenici, sportski i drugi trofei ili predmeti, {to gi dobivaat vo stranstvo na natprevari, izlo`bi i priredbi od me|unarodno zna~ewe;

- stokata {to se uvezuva preku registrirani humanitarni ili dobrotvorni organizacii i e nameneta za besplatno delewe na `rtvite od prirodni ili drugi nesre}i.

- materijali za postavuvawe, odr`uvawe ili ukrasuvawe na spomen-obele`ja, grobovi ili grobi{ta na `rtvite od vojnite: krstovi, urni i pogrebni artikli.

 

^len 182

Osloboduvawe na pravni lica

Od pla}awe carina se oslobodeni:

- organizacijata na Crven krst na Republika Makedonija - na stokata {to ja uvezuva od stranstvo, {to slu`i za izvr{uvawe na negovite humanitarni zada~i;

- protivpo`arni organizacii i drugi spasuva~ki slu`bi - za tehni~ka protivpo`arna oprema i rezervni delovi neposredno nameneti za vr{ewe protivpo`arna i spasuva~ka dejnost;

- muzei, umetni~ki galerii i Narodnata i univerzitetska biblioteka - na predmeti neposredno nameneti za vr{ewe na nivnata dejnost;

- predmetite, {to neposredno se nameneti za vr{ewe na kulturna dejnost i ne se proizveduvaat vo Republika Makedonija, dokolku imatelot na pravoto e registriran za vr{ewe na nedohodovna kulturna dejnost;

- predmetite {to neposredno se nameneti za vr{ewe na socijalnata i obrazovnata dejnost;

- farmacevtskite proizvodi za zdravstvena, odnosno veterinarna namena, {to se upotrebuvaat pri me|unarodni sportski manifestacii organizirani vo Republika Makedonija;

 

^len 183

Osloboduvawe na stoka

Od pla}awe carina se oslobodeni:

- oprema i rezervni delovi vrz osnova na vlog na stransko lice;

- mostri na stoka so nezna~itelna vrednost;

- pe~ateni raboti kako {to se katalozi, cenovnici, upatstva za upotreba i bro{uri i reklamen materijal;

- predmeti {to stranski izlaga~i koi u~estvuvaat vo me|unarodni saemi i trgovski izlo`bi vo Republika Makedonija }e gi vnesat ili primat od stranstvo zaradi voobi~aena raspredelba i potro{uva~ka za vreme na odr`uvaweto na saemot, odnosno izlo`bata;

- proizvodi uvezeni zaradi proba, istra`uvawe, analizirawe ili testirawe {to celosno }e se upotrebat pri probite, istra`uvawata, analiziraweto ili testiraweto, ili pri toa celosno }e bidat uni{teni, na na~in {to pove}e da nemaat upotrebna vrednost;

- turisti~ka informativna dokumentacija, ako e nameneta za besplatno delewe i ~ija glavna cel e pretstavuvawe na stranska turisti~ka ponuda; stranski hotelski listi i prospekti, {to gi izdavaat stranski oficijalni turisti~ki agencii, ako se nameneti za besplatno delewe; reklamen turisti~ki materijal namenet na ovlasteni zastapnici ili korespondenti na nacionalni turisti~ki agencii, {to ne e namenet za natamo{no delewe;

- stokovni marki, patenti, modeli i pridru`ni dokumenti, kako i podnesoci za priznavawe na patentite ili inovaciite, {to im se dostavuvat na organizaciite za za{tita na avtorskata i industriskata sopstvenost;

- hrana za `ivotni vo transport, materijali potrebni za za{tita na stokata vo transportot.

 

^len 184

Osloboduvawe na dr`avni institucii

Od pla}awe carina se oslobodeni dr`avnite organi, korisnicite - edinki na Buxetot na Republika Makedonija - po mislewe na soodvetnoto ministerstvo, sudovite i Narodnata banka na Republika Makedonija na predmetite koi }e gi opredeli Vladata na Republika Makedonija.

 

^len 185

Osloboduvawata od pla}awe carina od ~lenovite 181 do 184 na ovoj zakon va`at samo za stokata koja ne se proizveduva vo Republika Makedonija.

 

^len 186

Detalni odredbi

Vladata na Republika Makedonija }e gi opredeli vidot, vrednosta i koli~inata na predmetite, kako i detalnite kriteriumi i na~inot na primena na propisite za osloboduvawe od pla}awe carina soglasno so ~lenovite od 180 do 184 na ovoj zakon.

 

 

 

^len 187

Zabrana na raspolagawe

(1) Stokata koja bila oslobodena od pla}awe carina vrz osnova na ~len 181 alinei od 2 do 7 i alinejata 9, kako i ~lenovite od 182 do 184 na ovoj zakon, vo rok od tri godini od denot na uvozot, ne mo`e da se otu|i,

da se dade na koristewe na drug ili poinaku da se upotrebi za drugi celi, a ne za onie za koi bile oslobodeni od pla}awe carina, pred da bidat plateni uvoznite dava~ki. Takvite predmeti ne e mo`no da se dadat vo zalog, da se pozajmat ili da se dadat kako osiguruvawe za drugi obvrski.

(2) Vo slu~aj carinskiot organ, na barawe na nositelot na pravoto, pred istekot na rokot od stavot 1 na ovoj ~len da dozvoli poinakva upotreba, visinata na carinskiot dolg se presmetuva vrz osnova na podatocite, {to va`ele vo momentot na podnesuvawe na baraweto za pla}awe na carinskiot dolg.

(3) Vo slu~aj na nepridr`uvawe na odredbite od stavot 1 na ovoj ~len, visinata na carinskiot dolg se presmetuva vrz osnova na podatocite vo momentot na priemot na carinskata deklaracija, vrz osnova na koja stokata bila oslobodena od pla}awe carina.

 

 

 

3. Povtoren uvoz na stoka (vratena stoka)

^len 188

Poim, rokovi i uslugi

(1) Doma{nata stoka {to bila izvezena od Republika Makedonija i vo neizmenet vid vo rok od dve godini po izvozot povtorno uvezena na carinskoto podra~je na barawe na deklarantot se osloboduva od pla}awe carina.

(2) Ako predmetnata stoka pred izvozot bila uvezena vo carinskoto podra~je i pu{tena vo sloboden promet, pri {to bilo uva`eno celosno ili delumno carinsko osloboduvawe zaradi namenata na definitivna upotreba na taa stoka, povolnosta od stavot 1 na ovoj ~len mo`e da se uva`i samo ako stokata povtorno e uvezena za istata cel za koja pri prviot uvoz bile celosno ili delumno oslobodeni od pla}awe carina.

(3) Dokolku pri povtorniot uvoz na stoka soglasno na ovoj ~len stav 2 dojde do sozdavawe carinski dolg, od presmetanata vrednost na carinskiot dolg }e se odzeme carinata {to bila platena za taa stoka pri prvoto pu{tawe vo sloboden promet.

(4) Osloboduvawe od pla}awe carina soglasno so stavot 1 na ovoj ~len ne mo`e da se odobri za stoka {to bila izvezena vo ramkite na postapkata za privremen izvoz na stoka zaradi oblagoroduvawe, osven ako stokata ostane vo dr`avata vo koja bila izvezena. Ne mo`e da se odobri osloboduvawe od pla}awe carina i za stoka {to e predmet na merki na nadvore{no trgovskiot promet.

(5) Vladata na Republika Makedonija }e gi propi{e podetalnite kriteriumi za osloboduvawe od pla}awe carina soglasno so ovoj ~len.

 

VII. NADZOR

^len 189

Nadzoren organ za sproveduvawe na zakonot

Nadzorot nad sproveduvaweto na ovoj zakon i propisite doneseni vrz osnova na ovoj zakon go vr{i Ministerstvoto za finansii.

 

 

 

VIII. POVREDI NA CARINSKIOT ZAKON

1. Op{ti odredbi

^len 190

Definicija na povredi na carinskiot zakon

(1) Neizvr{uvawe na dejstvija utvrdeni so odredbite na ovoj zakon ili vr{ewe na dejstvija sprotivni na odredbite na ovoj zakon,predstavuvaat carinski povredi. Povredite na Carinskiot zakon mo`at da bidat prekr{oci ili krivi~ni dela.

(2) Po barawe na carinskiot organ, za dejstvata od stavot 1 na ovoj ~len, nadle`niot sud sproveduva postapka za utvrduvawe na odgovornosta na storitelot i izrekuva soodvetna merka.

(3) Obidot za protivpravno delo od stavot 1 na ovoj ~len e kazniv isto tolku strogo kako i izvr{enoto delo.

(4) Preventivni merki, vklu~uvaj}i i privremeno odzemawe na stoki ili vozila mo`at da bidat prezemeni od carinskiot organ,koj e dol`en vedna{ a najdocna vo rok od osum dena od denot na odzemaweto, da povede postapka pred nadle`niot sud. Dokolku ne povede postapka vo propi{aniot rok,carinskiot organ e dol`en privremeno odzemenata stoka ili vozilata da gi vrati na liceto od koe se odzemeni.

 

^len 191

Zagrozuvawe na carinski slu`benik

Lice koe na bilo koj na~in zagrozi carinski slu`benik vo vr{ewe na slu`bata }e bide goneto za krivi~no delo soglasno so zakon.

 

^len 192

Merki na bezbednost

(1) Pokraj kaznata za izvr{en prekr{ok spored odredbite na ovoj zakon na storitelot }e mu se izre~e i merka na bezbednost, odzemawe na stokata so koja e storen prekr{okot ili e predmet na prekr{okot, ili {to proizlegla od prekr{okot.

(2) Ako za izvr{uvawe na prekr{okot ili krivi~noto delo se koristat vozila, vozduhoplovi ili plovni objekti, tie }e bidat odzemeni i mo`e da bidat vedna{ prodadeni.

(3) Ako poradi bilo koja pri~ina, carinskiot organ ne mo`e da gi odzeme od storitelot stokite , vozilata , vozduhoplovite ili plovnite objekti, }e odzeme ekvivalentna suma pari.

 

^len 193

Postapka na carinskiot organ po prekr{ok

Carinskiot organ mo`e da naplati mandatna kazna za prekr{ok ili da povede postapka pred sud.

 

^len 194

Garancija za tajnost za dobieni informacii

Carinskiot organ ne smee da go otkrie idintetot na liceto od koe dobil informacii vo vrska so protivpravnite dejstvija propi{ani so ovoj zakon.

 

^len 195

Nadomest za dobiena informacija

Za dobieni informacii od lica ~ij identitet e pod zagarintirana tajnost vo site okolnosti, a koi se od interes za vodewe na carinska postapka , carinskiot organ mo`e da predvidi nadomest , koj }e bide obezbeden srazmerno na visinata na naplatenata kazna.

 

^len 196

Priznavawe na prekr{okot

(1) Priznanieto na storitelot za izvr{eniot carinski prekr{ok e eden od dokazite za vodewe na postapka pred sud.

(2) Doka`uvaweto pred sud po pismenata izjava dadena od najmalku dvajca carinski slu`benici e na tovar na samiot storitel na prekr{okot, za materijalni dokazi.

 

^len 197

Odgovornost za prekr{ok izvr{en od carinski

slu`benici

Carinskite slu`benici za izvr{eni carinski prekr{oci odgovaraat pred sud, pri {to ne e isklu~ena disciplinska odgovornost i pred carinskiot organ.

^len 198

Postapka so stoki koi se predmet na prekr{ok

Stokite koi se predmet na prekr{ok, za vreme na vodewe na postapkata pred sud, se nao|aat pod carinski nadzor na mesto {to }e go opredeli sudot. Dokolku sudot mu dozvoli na sopstvenikot da gi zadr`i stokite, toj vo sekoe vreme e dol`en da gi poka`e na sudot i da obezbedi garancija.

 

^len 199

Sproveduvawe na sudska odluka

Odlukata na sudot e zadol`itelna za carinskite organi.

 

^len 200

Kontrolirani isporaki

(1) Zaradi otkrivawe {totuku izvr{eni protivpravni dejstvija povrzani so uvoz, izvoz, transport ili zadr`uvawe na stoki opredeleni so ~lenot 23 na ovoj zakon, carinskite slu`benici se ovlasteni da ja kontroliraat isporakata na takvite stoki i spored ovoj ili drug zakon ne odgovaraat krivi~no i prekr{o~no za prezemenite slu`beni dejstvija.

(2) Pred izvr{uvaweto na takvata isporaka, carinskite slu`benici moraat da go izvestat nadle`niot javen obvinitel, osven koga kontroliranata isporaka se odviva vo neposredna okolina na grani~en premin.

(3) Zaradi otkrivawe na protivpravnite dejstva, nadle`niot obvinitel na carinskite slu`benici }e im dozvoli da zadr`at, da ja ispora~aat ili da prezemat isporaka na stokite opredeleni vo ~lenot 23 od ovoj zakon.

 

^len 201

Relativno i apsolutno zastaruvawe

(1) Prekr{o~nata postapka po carinski prekr{oci ne mo`e da se povede ako pominale pove}e od dve godini od denot na izvr{uvaweto na prekr{okot.

(2) Zastarenosta se prekinuva so sekoe dejstvie na nadle`niot organ {to se prevzema zaradi gonewe na storitelot na prekr{okot. So sekoe prekinuvawe na rokot, zastarenosta po~nuva odnovo da te~e, no prekr{o~na postapka ne mo`e da se povede, nitu natamu da se vodi po istekot na ~etiri godini od denot koga e storen prekr{okot.

 

 

 

 

^len 202

Odgovornost na nesovesen dr`atel na stoka

so koja e napraven prekr{ok

Lice koe vo vrska so vr{eweto na dejnosta }e kupi, prodade, rasprodade, dobie na podarok, prikrie, primi na ~uvawe ili zaradi prevoz, ~uva, koristi ili dobie vo sopstvenost vrz bilo koja osnova, stoka za koja znaelo ili spored okolnostite na slu~ajot moralo da znae deka so nea e storen prekr{ok na ovoj zakon, se kaznuva so ista kazna {to e propi{ana za storitelot na prekr{okot.

 

^len 203

Naplata na pari~nite kazni vedna{ po

storeniot prekr{ok (mandatna kazna)

(1) Carinskite slu`benici mo`at da mu ponudat na prekr{itelot pla}awe mandatna kazna za storeniot prekr{ok.

(2) Ako prekr{itelot ja plati mandatnata kazna, slu~ajot e zatvoren i prekr{itelot nema da se goni spored ovoj zakon. Dokolku prekr{itelot ne ja plati mandatnata kazna, carinskiot organ predmetot go predava na nadle`niot sud.

(3) Mandatnite kazni gi naplatuvaat ovlastenite carinski slu`benici.

 

 

2. Kazneni odredbi

^len 204

Carinski prekr{ok

(1) So pari~na kazna od trikraten do petnaesetkraten iznos na izbegnatata carina, odnosno od dvokraten do osumkraten iznos na vrednosta na stokite, ako stokite ne podle`at na pla}awe na carina ili ako na stokite ne se pla}a carina, }e se kazni za prekr{ok pravno lice, ako:

1. Vnese ili iznese, odnosno se obide da vnese ili iznese stoka od carinskoto podra~je nadvor od carinskite grani~ni premini ili vo vreme koga carinskiot grani~en premin ne e otvoren (~len 40 stavovi 1, 3 i 4);

2. Vnese ili iznese odnosno se obide da vnese ili iznese preku carinskiot grani~en premin skriena stoka (~lenovi 42 i 45);

3. Se odnesuva sprotivno na ~lenot 45 stavovi 1 i 2 od ovoj zakon;

4. Ne podnese elementarnata deklaracija soglasno so ~lenot 46 od ovoj zakon;

5. Se odnesuva sprotivno na ~lenot 44 stavovi 1 i 2 od ovoj zakon;

6. Privremeno ja ~uva stokata sprotivno na ~lenot 51 stavovi 1 i 2 od ovoj zakon;

7. Ja koristi privremeno ~uvanata stoka sprotivno na ~lenot 52 od ovoj zakon;

8. Vo carinskata deklaracija nepravilno gi navede koli~inite, vidot, kvalitetot, vrednosta ili potekloto na stokata ili ne ja navede celokupnata stoka (~len 61);

9. Na carinskiot organ, vo vrska so sproveduvaweto na carinskata postapka mu dostavi dokumenti vo koi e naveden poinakov kvalitet, vid, koli~ina, vrednost ili poteklo na stokata ili vo koi se pogre{no navedeni drugi podatoci, (~lenovi 20, 61, 116, 179 do 183);

10. Na carinskiot organ, vo vrska so izvoznata carinska postapka, mu dostavi dokumenti vo koi e naveden poinakov kvalitet, vid, koli~ina, vrednost ili poteklo na stokata, dokolku toa predizvika, pri izvozot na stokata, da se izbegne pravilnoto iska`uvawe na navedenite podatoci vo carinskata deklaracija (~lenovi 20, 61 i 128);

11. Se odnesuva sprotivno na ~lenot 69 stav 5 od ovoj zakon;

12. Sprotivno na ~lenot 75 stav 2 od ovoj zakon , se odnesuva kako stokata da bila pu{tena vo sloboden promet, i ako ne bile sprovedeni dejstvijata za pu{tawe na stokata vo sloboden promet i ne bile plateni uvoznite dava~ki, a ne bile ispolneti i drugite merki na makroekonomskata politika;

13. Ne gi ispolnuva svoite obvrski soglasno so izdadenoto odobrenie za carinska postapka so ekonomski efekt (~len 79 stav 3);

14. Ne gi ispolnuva odnosno ne go garantira ispolnuvaweto na obvrskite soglasno so zakonot i dozvolata za otvarawe carinski sklad (~lenovi 86 i 87);

15. Vo carinskiot sklad gi vr{i dejnostite od ~lenot 88 sprotivno ili bez dozvola na carinskite organi;

16. Se odnesuva sprotivno na ~lenot 95 od ovoj zakon;

17. Postapuva sprotivno na ~lenot 96 od ovoj zakon;

18. Postapuva sprotivno na ~lenot 97 od ovoj zakon;

19. Ne ja prevezuva stokata po pat {to go opredelil carinskiot organ (~len 131 stav 2) ;

20. Se postapuva sprotivno na ~lenot 133 stavovi 1 i 2 od ovoj zakon;

21. Ne mu ovozmo`i na carinskiot ili drug organ nadzor vrz raboteweto na slobodnata i carinskata zona ( ~lenovi 135 i 150);

22. Vr{i dejnost vo slobodnata i carinskata zona sprotivno od ~lenot 138 stav 1 i ~lenot 155 stavovi 1 i 4 na ovoj zakon;

23. I pokraj zabranata na carinskiot organ vr{i nekoja od dejnostite vo slobodnata i carinskata zona (~len 138 stavovi 2 i 155 stav 6);

24. Sprotivno od ~lenot 155 stav 5 na ovoj zakon gi prenese stokite od slobodnata i carinskata zona vo drugo carinsko podra~je i

25. So nevistinito prika`uvawe na rabotite postigne ili se obiduva da postigne, vo tekot na carinskata postapka, osloboduvawe od pla}awe na uvoznite dava~ki ili pla}awe na pomal iznos na uvoznite dava~ki, ili bilo kakvo drugo olesnuvawe (~lenovi 20, 61, 79, 80, 88, 107, 116, 123, 124, 179 do 183 i 188).

(2) So pari~na kazna od dvokraten do petkraten iznos na izbegnata carina, odnosno od ednokraten do trikraten iznos na vrednosta na stokata, ako stokata ne podle`i na pla}awe na carina ili na stokata ne se pla}a carina }e se kazni za dejstvijata od stavot 1 na ovoj ~len i odgovornoto lice vo pravnoto lice.

 

^len 205

Carinski prekr{ok

(1) So pari~na kazna od dvokraten do desetkraten iznos na izbegnatata carina, odnosno od ednokraten do petkraten iznos na vrednosta na stokata, ako stokata ne podle`i na pla}awe na carina ili na stokata ne se pla}a carina, }e se kazni za prekr{ok pravno lice, ako:

1. Ne podnese dokumenti, ili ne dade pojasnuvawa {to mu se potrebni na carinskiot organ, odnosno ne mu dade druga potrebna pomo{ za sproveduvawe na carinskata postapka (~len 20);

2. Ne gi ~uva dokumentite soglasno so ovoj zakon (~len 21);

3. Ne podnese carinska deklaracija za zapo~nuvawe na carinski dozvolenoto koristewe ili upotreba na stokata vo propi{anite rokovi (~len 50);

4. Go popre~uva proveruvaweto na to~nosta i pravilnosta na primenata deklaracija (~lenovi od 65 do 67);

5. Gi otstrani carinskite obele`ja ili soodvetno ne gi za{titi od povreduvawe ili uni{tuvawe (~len 68);

6. Ne ja vodi propi{anata evidencija soglasno so ~lenot 72 stav 2 na ovoj zakon;

7. Ne podnese dopolnitelna carinska deklaracija soglasno so ~lenot 72 stav 3 na ovoj zakon;

8. Ne go izvestuva carinskiot organ za dejnostite {to }e nastapat po izdavaweto na odobrenieto, a se zna~ajni za sodr`inata, odnosno va`eweto na dozvolata (~len 80 stav 1);

9. Ne ja zavr{i carinskata postapka so ekonomski efekt soglasno so zakonot (~len 81 stav 5);

10. Ne vodi evidencija za stokata koja {to se nao|a vo carinskoto skladi{te soglasno so ~lenot 89 na ovoj zakon;

11. Ne gi izvezuva, odnosno povtorno ne gi izvezuva, vo ramkite na postapkatka na uvoz zaradi izvoz, steknatite proizvodi vo opredelen rok ili za niv bara druga carinska postapka (~len 101 stav 1);

12. Ne uvezuva stoka soglasno so odobrenieto za upotreba na ednakvovredna stoka vo propi{aniot rok (~len 101 stav 3);

13. Ne vodi evidencija za normativite na upotreba na uvezenata, odnosno privremeno uvezenata stoka, odnosno ne ja vodi taa evidencija soglasno so zakonot, ili ne mu dostavi na carinskiot organ, na negovo barawe, podatoci za normativite, ili go onevozmo`i ili ja popre~uva proverkata na to~nosta na tie podatoci (~len 102);

14. Ne gi po~ituva propi{anite rokovi i na~inot za vodewe na evidencija vo soglasnost so postapkata za prerabotka pod carinski nadzor (~len 110);

15. Ne ja izveze privremeno uvezenata stoka vo opredeleniot rok ili bara sproveduvawe na druga carinska postapka (~len 115);

16. Ne ja upotrebuva privremeno uvezenata stoka soglasno so namenata za koja bilo odobreno celosno ili delumno osloboduvawe od pla}awe carina soglasno so zakon (~lenovi 113 i 116);

17. Ja upotrebuva stokata, privremeno izvezena zaradi oplemenuvawe sprotivno so zakonot (~len 119 stavovi 1 i 3);

18. Se odnesuva sprotivno na ~len 157 stavovi 2 i 3 na ovoj zakon;

19. Ne mu dostavi na carinskiot organ kopii od transportnite dokumenti ili mu onevozmo`i pristap do stokata i dokumentacijata za stokata (~lenovi 144 i 160);

20. Ne ja vodi propi{anata evidencija soglasno so ~lenovite 143 i 159 na ovoj zakon;

21. Ja uni{ti carinskata stoka bez prethodno da go izvesti carinskiot organ (~len 162 stavovi 3 i 4);

22. Ne ja otstrani stokata ~ii uvoz e zabranet od carinskoto podra~je vo rok {to }e go opredeli carinskiot organ ( ~len 163) i

23. Sprotivno na ~len 187 na ovoj zakon ja ottu|i stokata, ja dade na koristewe na drug ili stokata ja upotrebi na drug na~in, osven za namenata za koja taa bila oslobodena od pla}awe carina, odnosno stokata koja{to bila oslobodena od pla}awe carina ja dade vo zalog, pozajmi ili na bilo koj drug na~in ja predade zaradi garantirawe na obvrskite, pred da bide platen carinskiot dolg.

(2) So pari~na kazna od dvokraten do ~etirikraten iznos na izbegnata carina odnosno od ednokraten do dvokraten iznos na vrednosta na stokite, ako stokite ne podle`at na pla}awe na carina ili na stokite ne se pla}a carina, }e se kazni za dejstvijata od stav eden na ovoj ~len i odgovornoto lice vo pravnoto lice.

 

^len 206

Carinski prekr{ok za fizi~ki lica

(1) So pari~na kazna od ednokraten do petkraten iznos na izbegnatata carina, odnosno od ednokraten do trikraten iznos na vrednosta na stokite, ako stokite ne podle`at na pla}awe na carina ili na stokite ne se pla}a carina, }e se kazni za prekr{ok fizi~ko lice, ako :

1. Ne gi podnese dokumentite ili ne mu dade potrebni pojasnuvawa na carinskiot organ, odnosno ne obezbedi potrebna pomo{ zaradi sproveduvawe na carinskite postapka (~len 20);

2. Na carinskiot organ, a vo vrska so sproveduvaweto na carinskata postapka, mu podnese dokumenti vo koi e naveden poinakov kvalitet, vid, koli~ina, vrednost ili poteklo na stokata, ili vo koi pogre{no se navedeni drugi podatoci, za delumno ili celosno da se izbegne pla}aweto na izvoznite dava~ki (~lenovi 20, 61, 116, 179 do 183);

3. ]e vnese ili iznese ili }e se obide da vnese ili iznese stoka od carinskoto podra~je nadvor od carinskite grani~ni premini ili vo vreme koga carinskiot grani~en premin ne e otvoren (~len 40 stavovi 1, 3 i 4);

4. ]e vnese ili iznese ili }e se obide da vnese ili iznese preku carinskiot grani~en premin skriena stoka (~lenovi 42 i 45);

5. Nema da mu ja stavi na uvid na carinskiot organ stokata soglasno so ~lenot 45 na ovoj zakon;

6. Nema da podnese elementarnata deklaracija odnosno barawe za odobruvawe na carinski dozvolenoto koristewe ili upotreba soglasno so ~lenot 46 na ovoj zakon;

7. Ne podnese carinska deklaracija za zapo~nuvawe na carinski dozvolenoto koristewe ili upotreba na stokata vo propi{anite rokovi (~len 50);

8. Ja popre~uva proverkata na to~nosta i pravilnost na primenata deklaracija (~lenovi 65 do 67);

9. Gi otstrani carinskite oznaki ili soodvetno ne gi za{titi od o{tetuvawe odnosno uni{tuvawe (~len 68 stav 2);

10. Sprotivno na ~len 75 stav 2 od ovoj zakon se odnesuva kako da stokata bila pu{tena vo sloboden promet, i pokraj toa {to ne bile sprovedeni formalnostite za pu{tawe na stokata vo sloboden promet i ne bile plateni uvoznite dava~ki;

11. Ja koristi stokata {to ja kupil vo carinski sklad sprotivno na namenata i uslovite pod koi stokata bila prodadena (~len 95 stav 2);

12. Ne ja koristi privremeno uvezenata stoka vo soglasnost so namenata za koja bilo odobreno celosno ili delumno osloboduvawe od pla}awe carina soglasno so zakonot (~lenovi 113 i 116);

13. Ne ja otstrani stokata ~ij uvoz e zabranet od carinskoto podra~je vo rok {to }e go opredeli carinskiot organ (~len 163 stav 1);

14. Sprotivno na ~len 187 na ovoj zakon ja ottu|i stokata, ja dade na koristewe na drug ili ja upotrebi na drug na~in, osven za namenata zaradi koja stokata bila oslobodena od pla}awe carina, odnosno stokata koja{to bila oslobodena od pla}awe carina ja dade vo zalog, pozajmi ili na drug na~in ja predade zaradi garantirawe na obvrskite, pred da bide platen carinskiot dolg;

15. So nevistinito naveduvawe na dejstvija postigne ili se obide da postigne vo carinskata postapka osloboduvawe od pla}awe na uvoznite dava~ki ili pla}awe na pomal iznos na uvoznite dava~ki ili nekoe drugo olesnuvawe (~lenovi 79, 80, 117, 179 do 183 i 188) i

16. Neispolnuvawe ili sprotivno postapuvawe na instrukciite na carinskiot organ, davawe otpor od strana na prekr{itelite na nalogot na carinskiot organ, kako i zakana ili napad na carinskite slu`benici.

 

^len 207

Odgovornost na nedobronamerniot poseduva~ -

imatel na predmeti so koi e napraven prekr{ok

(1) Pravno lice i poedinec, koj vo vrska so vr{eweto na dejnosta, kupi, prodade, rasprodade, dobie na podarok, prikriva, primi na ~uvawe ili zaradi prevoz, ~uva koristi ili dobie vo sopstvenost vrz bilo koja osnova, stoka za koja znae ili spored okolnostite na slu~ajot moral da znae deka so toa bil napraven prekr{ok od ~lenovite 204 do 206 na ovoj zakon, dokolku storitelot izvr{il nekoe od dejstvijata od ~lenovite 204 do 206 na ovoj zakon, se kaznuva so ista kazna {to e propi{ana za storitelot na prekr{okot.

(2) So pari~na kazna od dvokraten do desetkraten iznos na izbegnatata carina, odnosno od ednokraten do petkraten iznos na vrednosta na stokite, ako stokite ne podle`at na pla}awe na carina ili na stokite ne se pla}a carina, }e se kazni za prekr{ok od stav 1 na ovoj ~len pretprijatie i drugo pravno lice.

(3) So pari~na kazna od ednokraten do petkraten iznos na izbegnatata carina, odnosno od ednokraten do trikraten iznos na vrednosta na stokite, ako stokite ne podle`at na pla}awe na carina ili na stokite ne se pla}a carina, }e se kazni za prekr{ok od stav 1 na ovoj ~len i fizi~ko lice.

 

^len 208

Zadol`itelno odzemawe predmeti so koi

e napraven prekr{ok

(1) Stokata, {to e predmet na prekr{ok od ~lenot 204 to~ki 1 do 5,to~ki 8 i 9, kako i to~kite 22 i 24 na ovoj zakon, ~lenot 205 to~ka 22 na ovoj zakon, ~lenot 206 to~ki 2, 3 i 4 na ovoj zakon, kako i ~lenot 207 na ovoj zakon se odzema.

(2) Stokata od prethodniot stav }e se odzeme i dokolku, po izvr{uvaweto na prekr{okot, e prerabotena, obrabotena ili dorabotena, a dopolnitelnata vrednost ne nadminuva 30% od carinskata vrednost na stokata, predmet na prekr{okot.

(3) Ako stokata ne se pronajde, od izvr{itelot na prekr{okot se naplatuva nejzinata vrednost, {to spored odredbite na ovoj zakon zna~i carinska vrednost i sproveduvawe na postapkata za naplata na uvozni dava~ki.

(4) Se smeta deka stokata ne e pronajdena dokolku od bilo koja pri~ina ne e mo`no da mu se odzeme na sopstvenikot. Se smeta deka stokata, isto taka, ne e pronajdena, dokolku stokata {to e predmet na prekr{ok, po izvr{uvaweto na prekr{okot, e prerabotena, dorabotena ili obrabotena, taka {to dopolnitelnata vrednost nadminuva 30% od carinskata vrednost na stokata, predmet na prekr{okot.

(5) Dokolku ima pove}e storiteli, za vrednosta na stokata odgovaraat solidarno.

(6) Stokata, {to e predmet na carinski prekr{ok, za koja e propi{ana merka na bezbednost odzemawe na stokata, do zavr{uvawe na postapkata zaradi prekr{okot, mo`e da se stavi pod carinski nadzor.

 

^len 209

Odzemawe na prevozni i prenosni sredstva

(1) Prevoznite, odnosno prenosnite sredstva, {to bile koristeni za prevoz odnosno prenos na stokata preku carinskata linija odnosno na carinskoto podra~je, {to e predmet na prekr{ocite od ~lenot 204 to~ki 1 do 4, 5 i 24 na ovoj zakon, ~lenot 206 to~ki od 3 do 7 na ovoj zakon, odnosno dokolku skri{nite ili tajni mesta na prevoznite ili prenosnite sredstva bile iskoristeni za sokrivawe na stokata predmet na prekr{ocite od ~lenot 204 to~ki 1 do 4, 5 i 24 na ovoj zakon, ~lenot 206 to~ki 3 do 7 na ovoj zakon, se odzemaat, dokolku vrednosta na stokata, predmet na prekr{ok, nadminuva 20 % od vrednosta na prevoznoto, odnosno prenosnoto sredstvo, a onoj koj ja prezel stokata zaradi prevoz, ili voza~ot znael ili bi moral da znae deka se raboti za takva stoka.

(2) Bez ogled na stavot 1 na ovoj ~len, prevoznoto, odnosno prenosnoto sredstvo }e se odzeme i koga vrednosta na stokata, predmet na prekr{ok, ne nadminuva 20 % od vrednosta na prevoznoto, odnosno prenosnoto sredstvo, dokolku toa sredstvo bilo iskoristeno za prevoz na droga, oru`je, municija ili eksplozivni sredstva, ili dokolku vo prevoznoto, odnosno prenosnoto sredstvo, po fabri~kata izrabotka, bil vgraden poseben prostor za kriewe na stokata.

 

^len 210

Odzemawe na stoka i na prevozni, odnosno prenosni sredstva

koi ne se sopstvenost na storitelot na prekr{okot

(1) Stokata, predmet na prekr{ocite navedeni vo ~lenot 208 stav 1 od ovoj zakon, se odzema i koga ne e sopstvenost na storitelot na prekr{okot, dokolku sopstvenikot na stokata znael ili so ogled na okolnostite na slu~ajot bi mo`el da znae, deka stokata e predmet na prekr{ocite navedeni vo ~lenot 208 stav 1 na ovoj zakon.

(2) Prevoznoto ili prenosnoto sredstvo, navedeno vo ~lenot 209 na ovoj zakon, dokolku se ispolneti uslovite od ~lenot 209 na ovoj zakon, se odzema i koga ne e sopstvenost na storitelot na prekr{okot, dokolku negoviot sopstvenik znael ili, so ogled na okolnostite na slu~ajot bi mo`el da znae, deka prevoznoto ili prenosnoto sredstva bilo upotrebuvano za prevoz odnosno prenos preku carinskata linija odnosno carinskoto podra~je na stokata, predmet na prekr{ocite od ~lenot 204 to~ki 1 do 4 i 24 na ovoj zakon i od ~lenot 206 to~ki 3 do 7 na ovoj zakon.

3) So stavovite 1 i 2 na ovoj ~len ne se povreduvaat pravata na drugi lica na barawe o{teta od storitelot.

 

^len 211

Zaplenuvawe na rabotite

(1) Carinskite slu`benici }e gi zaplenat predmetite na prekr{ocite, odnosno prevoznite i prenosnite sredstva od ~lenovite 208 do 210 na ovoj zakon, dokolku slu`beno se izvesteni za prekr{okot ili storitelot go fatat na lice mesto.

(2) Ovlastenite slu`beni organi za vnatre{ni raboti gi zaplenuvaat predmetite na prekr{ocite, odnosno prevoznite i prenosnite sredstva od ~lenovite 208 do 210 na ovoj zakon, dokolku slu`beno se izvesteni za prekr{okot ili storitelot go fatat na lice mesto vo grani~niot pojas ili vo vnatre{nosta na carinskoto podra~je.

(3) Carinskite slu`benici i ovlastenite slu`beni lica na organite za vnatre{ni raboti mo`at da gi odzemat i predmetite {to ne se navedeni vo stavovi 1 i 2 na ovoj ~len, dokolku bile upotrebeni ili nameneti za izvr{uvawe na prekr{okot, odnosno nastanale so prekr{okot utvrden so ovoj zakon.

 

 

XI. PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI

^len 212

Va`nost na potvrdite i merkite za carinsko osloboduvawe

(1) Potvrdite i merkite, {to nadle`niot organ gi donel vo vrska so osloboduvawata od pla}awe carina soglasno so Zakonot za carinite ("Slu`ben vesnik na Republika Makedoniija", broj 20/93, 63/95 i 15/97), a pravata na carinsko osloboduvawe ne bile iskoristeni do denot na primenata na ovoj zakon, mo`at da se iskoristat do istekot na rokot {to mu pripa|a spored Zakonot za carinite.

(2) Ako carinskiot obvrznik go iskoristil pravoto na osloboduvawe od pla}awe carina, a se u{te ne istekol rokot za zabrana na raspolagaweto utvrden so Zakonot za carinite ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 20/93, 63/95 i 15/97), carinskiot nadzor vrz stokite se vr{i i natamu, se do istekot na rokot utvrden so ~lenot 24 stav 3, ~lenot 25 stav 3, ~lenot 26 stav 12, ~lenot 28 stav 2 i ~lenot 31 stav 3 od Zakonot za carinite.

 

^len 213

Prodol`uvawe na raboteweto na postojnite

skladovi i magacini

(1) Carinskite skladovi, `elezni~ko - carinski magacini, i konsignacioni skladovi, osnovani do vleguvaweto vo sila na ovoj zakon prodol`uvaat da rabotat kako carinski skladovi, dokolku go usoglasat svoeto rabotewe so uslovite propi{ani so ovoj zakon vo rok od {eset meseci od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

(2) Vo rok od predhodniot stav, carinskite organi moraat da donesat i odluki za zatvorawe na objektite od stav 1 na ovoj ~len, koi{to ne gi ispolnuvaat uslovite za carinski skladovi, propi{ani so ovoj zakon. Na sopstvenicite na skladovite i magacinite koi }e go usoglasat svoeto rabotewe vo propi{aniot rok, carinskiot organ }e im izdade dozvola za carinski sklad, a vo sprotivno }e donese re{enie za zatvorawe na objektite.

 

^len 214

Rabotewe na slobodnite i carinskite zoni

(1) Slobodnite i carinskite zoni, osnovani vrz osnova na zakonot za slobodni i carinski zoni ("Slu`ben list na SFRJ" broj 3/90), prodol`uvaat so rabota kako slobodni carinski zoni spored ovoj zakon.

(2) Osnova~ite na zonite od stavot 1 na ovoj ~len se dol`ni da gi usoglasat organizacijata i raboteweto na slobodnite carinski zoni so odredbite na ovoj zakon i dokazite za toa da i gi dostavat na Carinskata uprava.

(3) Slobodnite i carinskite zoni koi nema da gi usoglasat organizacijata i raboteweto so odredbite na ovoj zakon, }e prestanat da rabotat kako slobodni i carinski zoni. Carinskata uprava za toa }e donese soodvetno re{enie.

 

^len 215

Zavr{uvawe na upravnite postapki

Upravnite postapki zapo~nati pred vleguvaweto vo sila na ovoj zakon se zavr{uvaat spored propisite {to va`ele do negovata primena.

 

^len 216

Presmetuvawe na carinskiot dolg

kaj privremeniot uvoz

Ako stokite koi bile privremeno uvezeni soglasno so propisite {to va`ele do vleguvaweto vo sila na zakonot za carinite, podle`at na pla}awe carina vrz osnova na ~lenot 212 od Zakonot za carinite ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 20/93, 63/95 i 15/97), carinskiot dolg se presmetuva i pla}a soglasno so propisite {to va`ele vo momentot na priemot na carinskata deklaracija za privremen uvoz na stoki.

 

^len 217

Rok za podgotvuvawe na podzakonskite propisi

Podzakonskite propisi za sproveduvawe na ovoj zakon }e se donesat najdocna do denot na primenuvaweto na ovoj zakon.

 

^len 218

Rok za vr{ewe na posredni~ki raboti

(1) Proverkata na minimalnite uslovi za vr{ewe posredni~ka rabota vo carinskata postapka soglasno so ~lenot 60 stav 2 od ovoj zakon ne mo`e da zapo~ne porano od istekot na {est meseci po vleguvaweto vo sila na propisite od ~lenot 60 stav 6 na ovoj zakon.

(2) Po isklu~ok od stavot 1 na ovoj ~len, licata koi vr{ele posredni~ki raboti vo carinskata postapka, so denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, mo`at i natamu da ja vr{at svojata dejnost, no se dol`ni, najdocna do vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, da im dostavat na carinskite organi dokazi za ispolnuvawe na uslovite za vr{ewe na zastapni~ka dejnost.

 

 

 

 

 

^len 219

Prodol`uvawe so rabotata na carinskata uprava

Carinskata uprava prodol`uva so rabota kako organ vo sostav na Ministerstvoto za finansii so delokrug opredelen so ovoj zakon.

 

^len 220

Prestanuvawe na va`nosta na propisite

So denot na primenata na ovoj zakon prestanuvaat da va`at : Zakonot za carinite ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 20/93, 63/95 i 15/97), Zakonot za carinskata uprava ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 25/92) i Zakonot za slobodnite i carinskite zoni ("Slu`ben list na SFRJ" broj 3/90) .

 

^len 221

Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`beniot vesnik na Republika Makedonija", a }e se primenuva od 1 januari 1999 godina.