3 A K 0 N ZA MAKEDONSKITE @ELEZNICI

I. OSNOVNI ODREDBI ^len!

So ovoj zakon se ureduva vr{eweto na `elezni~kiot soobra}aj, izgradbata, rekonstrukcijata, remontot, odr`uvai»eto i za{titata na `elezni~kata infra-struktura, bszbsdnosta i finansiraqeto.

^len 2

@elezni~kiot soobra}aj, izgradbata, rekonstruk-cijata, remontot, odr`uvaweto i za{titata na `elez-ni~kata infrastruktura, kako dejnosti od javen inte-res, gi vr{i Javno pretprijatie Makedonski `elez-nici (vo natamo{niot tekst: Makedonski `eleznici).

@elezni~kata infrastruktura mo`e da se koristi i od drugi pravni i fizi~ki lica pod uslovi i na na~in utvrdeni si ovoj zakon i so me|unarodni dogovori.

^len 3

@elezni~kata infrastruktura i voznite sredstva na makedonskite `eleznici se sopstvenost na Repu-blika Makedonija.

@eleznn~kata infrastruktura e dobro vo op{ta upotreba i na nea ne mo`e da se steknuvaat imotni ggrava.

^len4

Oddelni izrazi upotrebeni vo ovoj zakon go imaat slednovo zna~ewe:

 

 

2. „U~esnik vo `elezni~kiot soobra}aj" e lice koe vr{i raboti i rabotni zada~i na `elezni~kata pruga ili vohelezni~koto vozilo.lice koe se nao|a vo `elez-ni~koto vozilo i lice koe se dvi`i vo pru`niot pojas.

3. „@elezni~ki rabotnik" e lice koe vr{i raboti na `elezni~kata infrastruktura, `elezni~kite vo-zila i `elezni~kiot soobra}aj.

4. „Javen prevoz" e prevoz na lica ili predmeti, dostapen na sekoj pod ednakvi uslovi, {to se vr{i vrz osnova na sklu~en dogovor za prevoz me|u makedonskite `eleznici i korisnikot na uslugite.

5. „Prevoz za sopstveni potrebi" e prevozot na lica ili predmeti {to Makedonskite `eleznici go vr{at za svoite potrebi.

6. „@elezni~ka pruga" e objekt - suvozemna soobra-}ajnica po koja se odviva prevoz na patnici i stoka so `elezni~ki vozila.

7. „Soobra}ajni mesta na pruga" se mesta od koi se regulira `elezni~kiot soobra}aj (`elezni~ki sta-nici, krstosnici, soobra}ajni otpremi{ta, raspat-nici, mesta za premin od dvokolose~na na ednokolo-se~na pruga i stojali{ta.

8. „@elezni~ka stanica" e soobra}ajno mesto na `elezni~ka pruga od koe se regulira soobra}ajot na sprotivni i posledovatelni vozovi i vo koe se vr{i vleguvawe i izleguvawe na patnici, kako i natovar i istovar na stoka.

9. „]rstosnica" e soobra}ajno mesto na `elezni~ka pruga od koe se regulira soobra}ajot na sprotivni i posledovatelni vozovi i vo koja mo`e da se vr{i vlegu-va1^e i izleguvawe na patnici, kako i natovar i isto-

var na stoka.

10. „Stojali{te" e soobra}ajno mesto na `elez-

ni~ka pruga koe slu`i isklu~itelno za vleguvawe i izleguva1K; n;| patnici vo vozovi, nameneti za prevoz na patnici.

11. „Pru`en pojas" e zemji{teto od dvete strani na `elezni~kata pruga smetano od nadvore{niot rab na no`icata na nasipot, zasekot i odvodnite i za{tit-nite kanavki, zavisno od popre~niot profil na pru-gata, so {iro~ina koja se opredeluva so investiciono-tehni~kata dokumentacija. Najmalata {iro~ina na pru`niot pojas iznesuva po 1,00 metar od dvete strani na `slezni~kata pruga.

12. „Za{titen pojas na `elezni~ka pruga" e zemji-{en pojas od dvete strani na prugata, {irok po 200 m od dvete strani, smetaj}i od krajot na pru`niot pojas.

13. „Vozdu{en pru`en prostor" e prostor nad pru`-niot pojas vo visina 6d 12 m e pri premin na dalnovo-dite so napon od 220 KV, 14 m smetaj}i od gorniot rab na {inata.

14. „Odvojna svrtnica" e svrtnicata so koja id itvo-rena `elezni~ka pruga se odvojuva druga `elezni~ka pruga ili `elezni~tsa pruga na druga `eleznica ili industriski kolosek.

15. „Naklon na niveletata" e nadol`en naklon na `elezni~kata pruta {to se meri so tangens na agolot sprema horizontalata i se izrazuva so promili.

16. „Avtostop ured" e uredot za avtomatsko zapi-rai>e na voz na signal koj poka`uva deka natamo{noto vozewe e zabraneto, odnosno za avtomatska kontrola na namaluva11>eto na brzinata na dvi`eweto na vozot od

signalot koj poka`uva deka natamo{no vozewe e dozvo-leno so namalena brzina.

17. „Budnik" e ured koj slu`i za avtomatsko zapi-rawe na vozot vo slu~aj na nebudnost ili nesposobnost na voza~ot na vle~noto vozilo.

18. „@elezni~ko vozilo" e vozilo nameneto za dvi-`ewe po `elezni~ka pruga (loKomotiva, motorna kola, patni~ki i tovarni koli, kako i `elezni~ki vozila za posebni nameni).

19. „Pru`no vozilo" e vozilo nameneto za odr`u-van>e na `elezni~kata infrastruktura.

20. „@elezni~ki patni~ki i tovarni koli" se `e-lezni~ki vozila konstruirani za dvi`ewe po `elez-ni~ka ggruga, namsneti za prevoz na lica (latni~ki koli), odnosno za prevoz na stoki (tovarni koli).

21. „Motorni koli" se elektromotorni koli, elek-tromotorni garnituri, dizel-motorni koli, diz&l-mo-torni garnituri i {inobusi.

22. „Vle~no vozilo" e `elezni~ko vozilo so sop-stven pogon (dizel-lokomotivi, elektri~ni lokomo-tivi, parni lokomotivi, motorni koli i motorni vo-zila za posebni nameni).

23. „Voz" e propi{ano sostavena i zaka~ena niza na `eleznn~ki patni~ki i tovarni koli so edno vle~no vozilo ili so pove}e vle~ni vozila so sopstven pogon, samo vle~no vozilo so sopstven pogon i motorni koli.

24. „Regisgrira~ki brzi&ometar (tahograf)" e ured vo vle~no, vozilo {to slu`i za registrirawe na brzi-nata i izmiiatiot pat i &a drugi podatoci vo tekot na dvi`eweto na vle~noto vozilo.

25. „Vonreden nastan" e nesre}a ili nezgoda vo koe edno ili.pove}e lica zaginale ili se povredile ili e predizvikana materijalna {teta, odnosno pri koja do{lo do prekin, zagrozuvaAe ili ote`nuvawe na `e-lezni~kiot soobra}aj.

26. „Nesre}a" e vonreden nastan vo `elezni~kiot soobra}aj vo kbj edno ili poveke lica zaginale ili pote{ko se povredeni ili nastanala zna~itelna mate-rijalna {teta il1nastanal pogolem ggrekin vo `elez-ni~k&ot soobra}aj.

Kako nesre}a se smeta i sekoj nastanat sudir na vozovi, nalet na voz ili sliznuvawe na voz.

27. „Nezgoda" e vonreden nastan vo `elezni~kiot soobra}aj vo koj edno ili pove}e lica polesno se po-vredeni ili nastanala pomala materijalma {teta ili pomal prekin na `elezni~kcot soobra}aj ili nasta-nalo zagrozuvawe ili ote`nuvawe na `elezni~kiot so-obra}aj.

28. „SlobodeN profil (gabarit) na `elezni~ka pru-ga" e ograni~en prostor vo napre~niot presek norma-len na sredinata na kolosekot i vo koj ie smeat da se vgraduvaat, postavuvaat i vo nego da vleguvaat po-strojki, objekti, signali i signalni oznaki, naslagi na materijal ili nekoi drugi predmeti.

29. „Profil na voz&loto" e ograni~en prostor vo napre~niot presek normalen na sredinata na kolose-kot (sredinata na rastojanieto megu kolose~nite {ini) koj ne smee da go nadminuva {inskoto vozklo so nieden svoj del, bilo da e prazno ili zaedno so tovarot.

30. „Paten premin" e mesto na vkrstosuvan.e na `e-lezni~kata pruga so pat vo isto nivo.

31. „Pe{a~ki premin" e mesto na vkrstosuvawe na `elezni~kata pruga so premin za pe{aci vo isto nivo.

32. „Lokomotivno depo" e `elezni~ki objekt so so-odvetni postrojki i uredi vo koe se vr{i podgotovka i odr`uvawe na vle~nite vozila.

33. „Tehni~ka stanica" e `elezni~ki objekt so so-odvetni postrojki i uredi vo koja se vr{i podgotovka i odr`uvawe na `elezni~kite patni~ki i tovarni koli.

 

 

35. „Najgolema dozvolena brzina na vozot" e propi-{anata najgolema brzina na vozot &a `eleznng~ka pruga ili na del od prugata, spored tehni~kata sostojba na prugata i `elezni~kite vozila ili drugite uslovi.

36. „Ivdustriska `eleznica" e `eleznica so koja 1travnoto lice vo oblasta na soobra}ajot, industrijata, rudarstvoto, {umarstvoto i vo drugi oblasti na sto-panstvoto prevezuva lica i stoka za sopstveni po-trebi.

37. „Industriski kolosek" e `elezni~ki kolosek koj se priklu~uva na `elezni~ka pruga i slu`i za do-stavuvawe i ispra}awe na stoka za nositelot na pra-voto na koristewe na toj kolosek.

38. „Rastojanie na kolosecite" e rastojanieto me|u oskite na dva sosedni koloseci na `elezni~kata pruga.

39. „Osno optovaruvawe" e masata na prazno ili na natovareno `elezni~ko vozilo izrazena vo KN pode-leno so brojot na oskite na voziloto.

40. „Masa na voziloto po dol`inski metar" e ma-sata na prazno ili na natovare&o `ylezni~ko vozilo, podelena so dol`inata na voziloto vo metri, merena od ~eloto do ~eloto na nezbienite odbivnici (odbivni uredi) odnosno avto.matski spojki iska`ani vo KN.

41. „Ko~ilna masa na. vozot" e zbir na ko~ilnite masi na vozilata, od koi e sostaven vozot, so koja se obezbeduva sigurno ko~ewe na vozot.

42. „Rekonstrukcija na `elezni~ka pruga, po-strojka, ured, objekt na pruta i na `elezni~ko vozilo" e izmena (prepravka) {to gi menuva nivnite osnovni tehni~ki i konstruktivni }arakteristiki.

43. „Remont na `elezni~ka pruga" zna~i kompletna zamena na gorniot stroj na prugata ({ini, kolose~en pribor, pragovi, svrtnici, re{etawe i dopolna na za-storot), sanacija na dolniot stroj i drugo na postoj-nite `elezni~ki prugi.

44. „@elezni~}a pruga opremen! so avtostop ured" e pruga, odnosno del od prugata na koja ili na koi kaj vleznite i izleznite sigaali vo site soobra}ajni me-sta, kako i kaj proetoriite i za{titnite signali, e vgraden avtostop ured.

45. „Pograni~na sganIca" e stanica vo koja se povr-zuva `elezni~kiot soobra}aj na Ma}edonskite `elez-nici so `eleznicite na sosednite dr`avi.

46. „Sistem za vrski" e zbir na telekomunikacioni objekti, odnosno na tehni~ki sredstva koi me|usebno se povrzann taka {to da pretstavuvaat tehnoli{ka ce-lina i se koristat za prenos, predavawe ili priem na poraki.

^len5

@elezni~kiot soobra}aj na teritorijata na Repu-blika Makedonija e edinstven tehni~ko - tehnolo{ki sistem.

^lenb

Vo Makedonskite `eleznici se:

- organizira prevozot na patnici i stoki vo `elez-ni~kiot soobra}aj vo zemjata i nadvor od nea;

- upravuva so `elezni~kiot soobra}aj;

- planira izgradbata, rekonstrukcijpta, odr`uva-weto i za{titata na `elezni~kata infrastruktura;

- izvr{uva remont, odr`uvawe i za{tita na `elez-ni~kata infrastruktura i `elezni~kite vozila;

- prezemaat merki za racionalno koristewe na pre-voznite sredstva;

- zadol`uva kaj doma{ni i stranski finansiski institucii;

- orgaiizira izrabotka na studii od oblasta na `e-lezni~kata infrastruktura;

- ureduva i sproveduva bezbednosta i urednosta na `elezni~kiot soobra}aj;

- prbgramiraat merki za razvoj i finansiraqe na `elezni~kata infrastruktura i

- vr{at i drugi aktivnosti {to ss vo funkcija na osnovnata dsjiost.

^len 7

Makedonskite `sleznici ostvaruvaat me|unarodna sorabotka, ~lenuvaat vo specnjalizirani msgunarodni organizacii i mo`at da otporaat svok pretggavni{tva vo str-Jnstvo.

II. IZGRADBA, REKONSTRUKCIJA, REMONT I ODR@UVAWE NA @ELEZNI^KATA INFRA-STRUKTURA

^lsn 8

@elezni~kata imfrastruktura se proektira, gradi, rsmontira, opremuva i odr`uva taka {to da odgovara na svojata namsna i potrsbite na bs~bsdnosta na soo-bra}ajot i za{titata na `ivotnata sredina i priro-data, io soglasnnsg so ovoj 'Jakon.

^lsn9

Pod izgradba na `slszni~kata infrastruktura, vo smisla na ovoj zakon, se podrazbira izgradba na nova `slszni~ka prugi na novz trasa, kako i izgradba ia tslekomunikacioni, signalno - sigurnosni, elektro -vle~ni, eliktro - energetski i drugi postroj^i i ursdi, zgradi i ibjskti na pova pruga i na postojnite prugi.

Odredbite od osoj zakon so koj ss urslupa nzgrad-bata na `sls~ni~kata infrastruktura ss primsnupaat i na rskoistruk.cijata na istata.

^-~sn •1.0

@slsznn~kata nnfrastruktura se prosktira, gradi, rskonstruira, rsmontnra i odr`uva, taka igto da odgo-vara na utvrdenata prevo~na n propusna mo} na `elez-ni~kata pruga, na brzinata na vozoiite, osioto optova-ruvaqc, masata ia tovarnite voznla i» dol`in1;ki me-tar, na barak.ata ia bszbsdnosta na `eleznp~kiot soo-brakaj, l `sls~ii~kits prugi iggo sdu`it ~a msg<iaro-dsn soobra}aj mora da gi ispoliuvaat usloiite utir-dsni so ms|unarodni dogoiori kon ja obnr~uvnat Rspu-blika M:1Ksdoi11Ja.

^lsn 11

Odobrsnie ~a i~gradba i rskg~s-:-ruk1i|ja na `els~-ni~kata 11n4.'rastru'<tur:| ;pdar;> Mnnistsrst{.ggo •ja ur-baii~am, 1rads',|;||I|]|'gps i ~.~iggnta ia `niotiata sre-dina, a |c> [^^^^"«^dio dobiina spglasnost od Mnnis'gir-stv"T(1 ~a soobra}aj i |;rski.

@sls{i~kata iifrastruktura se prosktira n gradi ir~ osnova ia uslonits ugvrdsii so ovoj ~ikon, |]obli1-kts prs{isi D(tiessnn vr~ osnova ia oioj ~akon, kako n iormativits i staidprdits koi ss odnssuvaat na `els~ni~kata infrastruktura.

Ministsrot ~a stopans-gns! vo goglasnost so mnnnste-rot ~a soobra}aj i vrski poblisku }s gi iroin{s sgan-dardits i tshni~kits normi od stav 2 na ovoj ~lsn.

^lsi 12

Pri {['r:1dba ili rskonstruk11ija na `sls~nn~ka prusa, nnvsstntorot s dol`sn na svoj tro{oh da g~

[M1-STI IN(-TaLa11KTS (1<SVOV()DI, IODOVODN, SLSK-

tri~pn tslefoiski i tslsgrafski vo~du{ni linni, pod~smni kabdi i dru:i •.•li~ii it.-g-llacni i ursd~), odi~gno da gn prilagodi koi nastanatnte promgnk.

Iiisgtntorot s d()J|`si V1) rok od bO dsna prsd ot-po~puvai.s ia rabotnts da gn i~vesti nmatel~g!: na in-

1-T.1L.1CINTS.

I{:1.'s'g'.1'g<>r"'g I- dol:«1:n da mu oio~mo`i ka i^atgJ») |

 

 

^len 13

@slezpi~kata pruga ja si~|01uvaat' gorniot i dol-niit stroj na prugata so objektits na prugata (mostovi, t/neli, irokusti, potiorni ~idoni i druo), ()pr<-~ata na prugata, pru`piot pojae od dvste straii nz prugata i vo~du{niot prostor nad prugata.

^len 14

@elezni~kite prugi, spored namenata n obemot na so^bra}ajot, stopanskoto zna~swe ili zna~ei>eto {to go imaat ~z piatre{niot i me|unarodniot soobra}aj, se magisgralni i lokalni.

Vladata na Republika Makedonija ja utvrduva mre-`a-ga na magistralnite i lokalnite `slezni~ki prugi, navnata klasifikacija, kako i oznakite.

MagistraJ-.ni `elezni~ki prugi se pru{te {to se rasporedeni vo megunarodnata `elezni~ka mrs`a ia evropskits prugi.

Lokalii `slezni~ki prugi se prugite na mre`ata ni Mak}donskit| `eleznici {to ne se opfatsni vo mre`ata na magastral{gge `elezni~km prugi.

Maksdonskk `sleziiCi i drugite pravni lica se dol`np ja `slezni~k1gte prugi i postrojkits, objek-tnte i ursdite ia prugata da vodat evideicija i drugi ts.hnn~ki podatoci CJTO ss od zna~oBS za bezbedkosta na `sle`i~kiot soobra}aj, na na~in utvrden ss propis {to go donesuva mnn{terot za soobra}aj n vrski.

^lsn 15

Pri 1!31radba 1) rekonstrukcija, `slezii~kite pruti moraat da gi ispol.~uvaat slednive uslovi:

1. [^riiata na kolosskot me|u vnatre{nite rabovi na glavata na i)ikata mo`e da i.~nesupa 1.435 mm so toa {to ns smse da bide pomala od 1.430 mm, nitu pogolema od i^Omm, vhlu~uvaj}i go i prop{ruvaj|-eto na kplose-kot is1 krivina;

2. Poluprs~nikot Ni krivinata na igvorsna `elez-ii~ka prug;! mora da izkesuva najmalku 30(1 m a na glav-niot prosdsn kolosyk vo staiicata - najmalku 500 m. Nadpors{nata pp{a ~.-tisio od golemkpata na polu-pre~nikygg na krnviiata i ds~volenata brzina, mora da bids nadii{eia, io ne pove}e od 150 mm;

3. Naklino-g ia iiveleta-ga ia otvorena `elezni~ka pruga mo.`s da iznesuya najmnogu do 25 promidi;

4. Iaklonot na nivsletata po stanicata mo`e da izne-suva i toa: ~a stanica vo iravec - do 1 promil, a za staiica vo krivina - do 2,5 prom&li, zavisni od polu-pre~nikot na krivinata;

5. Rastojanisto na kslosec^te io staiica mora da bids tolkaio, iggo da mo`e megu slobodnite profili na tis koloseci da posgoi posebei prostor za bezbedno dv1g`s|^e ia iatiicite i drug~te lica i za postavuvawe na postrojki, napravi i stolbopi za signali, -elek-tri~na kontaktna mre`a, osvetlenis i Drugo;

6. Rastoj;>nistn ia kolosscite vo stanica mora da iznssuva4,75 m,a raggojai{.to ia koloseci-ge me|u koi se postavuvaat 11er<i1I pisoki iajmalku 0,5 m smetaj}i od gnriio-g rab ia {i~a-ga, mora da iznssuaa najmalku 6 mstri;

7. Ras'1'ojanisto n'a 1«1L('^ss1ulte na otporena `elez-ni~ka pruga kaj dvpkolsse~iits `elezni~ki prugi mpra da i~mesu~a npjmalhu 4 mstri, a rastojanieto na koloss1<ite 11a otiorsia `slsznn~ka pruga kaj paralel-nnts `sps~ii~ki 11ru."i mo()a da i~nssuva najmalku 4,75 mstoi;

8. Osioto oitonaruvai.e na magistrzdnite `elez-mi~k1! pgrugi mora da i~nssuva najmalku 22,5 toni po oska i 8 •G011I {) dol`inski mstar, a na drugite `y~ez-ni~ki irugi 18 tini po oska i 6,4 toni po dol`imski

MS1.1r.

@oi.-~{~~k~ts prugi moraat da gi ispolnuvaat pro-PI1TS1IITS usloni ia slobodsn profil za otvorena

pruga, mostovi, tuneli i stanici za kombiniran pre-voz, zavisno od toadali `elezni~kata pruga e elektri-ficirana ili ne e.

Dru{te tehni~ki normativi i uslovi {to moraat da gi ispolnuvaat `elezni~kits prugi od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len gi propi{uva ministerot za soobra}aj i vrski.

^len 16

Po izgradba na `elezci~kite prugi i postrojkite, objektite i uredite na prugata se vr{i tehni~ki pre-gled so koj se utvrduva deka od gledi{te na bezbednosta na soobra}ajot gi ispolnuvaat propi{anite uslovi i tehni~kite normativi i drugite uslovi kggo moraat da gi ispolnuvaat vo pogled na tehni~koto i tehnolo{-koto edinstvo vo `elezni~kiot soobra}aj.

Na tehni~ki pregled od stav 1 na ovoj ~len vo celost i vo faza vo koja mo`at da se vklu~at vo soobra}aj podle`at novoizgradenite i rekonstruiranite `elez-ni~ki prugi i postrojki, objektite i uredite na pru-gata.

Tehni~kiot pregled na `elezni~kite pruti i po-strojki, objektite i uredite na prugata go vr{i orga-not na upravata koj izdal odobrenie za nivna izgradba, odnosno rekonstrukcija preku Komisija za tehni~ki pregled.

Vo rabotata na Komisijata za tehni~ki pregled na objektite od stav 1 na ovoj ~len zadol`itelvo u~estvu-vaat pretstavnici od Ministerstvoto za soobra}aj i vrski i od Makedonskite `eleznici.

@elezni~kata pruga i postrojkite, objektite i ure-dite na prugata mo`at da se iredadat vo soobra}aj samo vrz osnova na re{enie za nivna upotreba.

^len 17

@elezni~kata pruga se priklu~uva na druga pruga na Makedonskite `eleznici vo stanica, a po isklu~ok i na otvorena pruga so obvrska da se sprovedat merkite za bezbednosta na soobra}ajot utvrdeni so ovoj zakon.

Ako `elezni~kata iruga se priklu~uva na otvorena pruga na magestralnata pruga, id&ojnata svrtnica mora da bide izvedena so za{titsn kolosek i obezbedena so signali i so pretsignali. Siggnalite mora da bidat zavisni od polo`bata na svrtnicata koja se kontro-lira od sosednoto zaposednato soobra}ajno mesgo na `elezni~kata pruga.

Odvojnata svrtnica od stav 2 na ovoj ~len mora da bide zaposednata od strana na `elezni~ki rabotnik, ako nejzinata polo`ba ne se kontrolira od sosednoto zaposednato soobra}ajno mssto na `elezni~hata pruga.

^len 18

Me|usebnoto vkrstuvawe na `elezni~kite prugi i vkrstosuva1&e na `elezni~kata pruga so druga pruga (so pruga na industriska `eleznica, so industriski kolo-sek, so tramvajska pruga i sli~no) mora da bide nadvor od nivoto.

^len 19

Zaedni~ki most '-Ja `elezni~ka pruga i javsn pat mo`e da se gradi na isti stolbovi ili so zaedni~ka konstrukcija pod uslov `elezni~kata pruga i kolovo-zot na patot da se odvoeni so sigurnosna ograda.

^len 20

 

 

postrojki na elektro vle~a i drugi uredi neophodni za bezbedno odvivawe na soobra}ajot.

Ako postojaniot pat ne gi ispolnuva uslovite od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len, na patot mora da se posta-vat sigurnosni ogradi, vo soglasnost so zakon.

Vo pru`niot iojas ne mo`at da se gradat zgradi i drugi objekti osven objekti nameneti za `elezni~kata pruga.

^len21

Ako `elezni~kata pruga treba da se izmesti zaradi gradewe na drug objekt (javen pat, aerodrom, hidroaku-mulacija, energetski objekti, rudnik i sli~no) delot na `elezni~kata pruga koj se izmestuva mora da bide izgraden so elementi koi odgovarat na taa kategorija na `elezni~kata pruga bez ogled na stvarnata sostojba vo koja se nao|ala vo momentot na izmestuvaweto.

Tro{ocite za izmestuvaweto na `elezni~kata pruga od stav 1 na ovoj ~len gi snosi investitorot na objektot zaradi ~ija izgradba se vr{i izmestuvawe na `elezni~kata pruga.

^len 22

Pri izgradba i rekonstrukcija na `elezni~ka ggruga, vkrstuvaqeto na prugata i patot, ooredeluvawe na mestata na koi mo`e da se izvede vkrstuvawe na pruga i pat n utvrduvawe na merkite {to mora da se prezemaat zaradi obezbeduvawe, bezbedno odvivawe na soobra}ajot na patnite premini se opredeluvaat za-visno od gustinata na soobra}ajot, preglednosta, brzi-nata na vozeweto na prugata i patot i od drugite mesni uslovi {to se od zna~eqe za bezbsdnosta na soobra}a-jot.

Pobliskite kriteriumi za opredeluvaqe na me-stoto i utvrduvan>e na merkite od stav 1 na ovoj ~len gi propi{uva ministerot za soobra}aj i vrski.

^len23

Vkrstuvawe na `elezni~ka pruga i avtopat, odnosno magistralen pat ne mo`e DJ bide vo isto nivo.

Vkrstuvawe na `elezni~ka pruga i pat vo stani~en prostor me|u vlezni, odnosno izlezni svrtnici od koi pozdguvaat stani~nite koloseci ne mo`e da bide vo isto nivo.

Vkrstuvawe na `elezni~ka pruga i pat, koj nema svojstvo na avtopat ili magistralen pat, ne mo`e da bids vo isto nivo, ako e mnogu 17st soobra}ajot na motorni vozila na patot ili <iso e za~esten `elezni~-kiot soobra}aj na prugata i ako toa go baraat poseb-nite uslovi na mestoto na vkrstuvan>e na `elezni~ka pruga i patot i drugite uslovi za bezbednosta na soo-bra}ajot.

^len24

Vkrstuvai»e na `elezni~ka pruga i pat vo isto nivo mo`e da se izvede so nivno sveduvawe na najneophod-niot broj so grupirawe na dva ili pove}e pati{ta na zaednk~ko mesto na vkrstuvawe pri {to rastojanieto me|u dve vkrstuvaqa me|u `elezni~kata pruga i patot da ne bide pomalo od 2000 metri.

Ako vkrstuvaweto na `elezni~ka pruga i pat e izve-deno vo isto nivo izgradeniot paten premin se smeta za sostaven del na prugata, od dvete strani na kolosekot vo i{rina od 3 metri, smetano od osovinata na kolose-«sot.

Pri vkrstuvawe na `elezni~ka pruga i zemjen pat vo isto nivo, zemjeniot pat mora da bide izgraden so sovremena kolovozna postilka, od najmalku 50 metri od dvete strani na `eleztg~kata pruga.

Pri vkrstuvawe na `elezni~ka pruga so pat vo isto nivo mora da se obezbedi soodvetna zona na pregled-nost.

^len25

Ako do vkrstuvawe na `elezni~ka pruga ijaven pat, odnosno nekatsgoriziran pat dojde poradi izgradba na nova `elezni~ka pruga ili po barawe na o{itinata, odnosno gradot Skopje, i pravno lice, tro{ocite za izgradba za nadvoznici, podvoznici, odnosno paten premin, trotocite za postavuvanhg na uredite i napra-vits i drugite tro{oci za obezbeduvawe na bezbeden i neggre~en soobra}aj na patniot premin gi snosi inve-stitorot na novata `elezni~ka pruga.

^len26

Preminuvawe na patni~ki vozila preku `elezni~ka pruga mo`e da se vr{i samo na patni premini, a premi-nuvawe na lica preku `elezni~ka pruta se vr{i na pep{~ki ili patni premini.

Sistem za vrski

^len 27

Sistemot za vrski na Makedonskite `eleznici mora da se gradi i odr`uva taka {to da pretstavuva edinstvena tehni~ka i tehnolo{ka celina vo pogled na funkcioniraweto i koristeweto i da gi zadovoluva potrebite za obezbeduvawe na bezbedno odvivawe na `eleznn~kiot soobra}aj.

Pobliskite uslovi za izgradba, odr`uvawe i kori-stewe na sistemot za vrski na Maksdonskite `elez-ni1<i, zavisno od zna~eweto i kategornjata na `elez-ni~kata pruga, gi propi{uva ministerot za soibra}aj i vrski.

^len28

Pri izgradba na novi `elezni~ki prugi i rekon-strukcija na postojnite `elezni~ki prugi za brzina pogolema od 100 km na ~as, telekomunikacionite linii mora da se izveduvaat so^podzemni i opti~ki kabli.

Vo isklu~itslni slu~ai (vi{a sila ili defekt od podolg karakter) na sistemot za vrski na Makedon-skite `eleznici telekomunikacionite vrski mo`at da se vospostavat i preku druti sistemi za vrski.

Telekomunikacionata vrska me|u licata koi nepo-sredno go reguliraat soobra}ajot mo`e da se vospo-stavi i preku drug sistem za vrski, samo ako vrskata se

snima.

Radio skalata me|u licata koi go rsguliraat soo-

bra}ajot mora da se snima.

Elektrifikacija

^len29

Eleetrifikacijata na `elezni~kite prugn sevr{n si pr{lena na monofazniit sistem od 25 KU, 50N2.

Kontoktniot sprovodnik na monofazniot sistem (25 KU 50N2)nad paten premin vo nivo mora da bide postaven na visina od najmalku 5,5 m smetaj}i od gor-niot rab na {inata, so toa {to od dvete strani na patniot premin mora da se postavat za{titni kapii za vozilata {to go koristat patot ~ija {to vkupna visina zaedno so tovarot na niv, ne ja nadminuva so zakon propi{anata najgolema dozvolena visina na rastoJanie od iajmalku 8 m. od najbliskata {ina mereno po oskata na patot i na visina 4,5 m nad kolovozot na patot.

Remont

^len 30

 

 

^lenZ!

Soglasnost na tehni~kata dokumentacija za izvedu-vawe na remont na `elezni~kite prugi dava ministe-rot za soobra}aj i vrski.

Na~inot, dinamikata i uslovite na remontot kako i tehni~kiot priem na izvedenite raboti, gi opredslu-vaat Makedonskite `eleznici.

Odrhuva&e

^len32

@elezni~kite prugi i postrojkite, objektite i ure-dite moraat da se odr`uvaat vo sostojba {ggo obezbe-duva bezbeden soobra}aj i moraat da bidat redovno kon-trs{irani i povremeno pregleduvani.

Maksdonskite `sleznici i drugite pravni lica {to vr{at odr`uvawe, kontrola i povre^eni pregledi na `elezni~kite prugi i na postrojkite, objekgite i uredite na niv moraat da gi ispolnuvaat propi{anite uslovi za vr{ewe na tie raboti.

Na~inot na odr`uvawe, kontrolata i povremenite pregledi na `elezni~kite pruga i na postrojkite, ob-jektite i uredite, kako i uslovite {to moraat da gi ispolnuvaat Makedonskite `eleznici i drugite pravni lica na koi im e dovereno vr{eqeto na rabo-tite od stav 2 na OVOJ ~len gi propi{uva ministerot za soobra}aj i vrski. ^^ ^

Pri vkrstuvaqe na `elezni~ka pruga i pat vo isto nivo kako uslov za odvivawe na bezbeden soobra}aj, Makedonskite `eleznici na patnite premini gi odr-`uvaat uredite za osiguruvawe, kolovozniot del od pa-tot soglasno so ~len 24 stav 2 od ovoj zakon i zaigptg-

nite kapii.

Odr`uvaweto na delot od patniot premin od stav 1 na ovoj ~len go vr{at Makedonskite `eleznici, so toa {to kolovozot na patniot premin mora da se odr`uva, taka {to da mo`e preku nego da se izvr{uva bezbeden i

nepre~en paten soobra}aj.

Drugite delovi na patot od dvete strani na patniot premin gi odr`uva pravnoto lvde koe upravuva so pa-tot na na~nn koj ovozmo`uva bezbeden i nepre~en `e-lezni~ki soobra}aj.

^len34

Tro{ocnte za odr`uvawe na kolosekot idrugkgede-lovi na `elezni~kata &ruga na patniot premin, sig-nalnite uredi i znacite koi gi predupreduvaat `elez-ni~kite rabotnici vo vozot, na patniot premin i `e-lezni~kite telefonski vrski so patniot premin, se na tovar na Makedonskite `eleznici.

TRO[OCITS za idr`uvan-e na kolovozot na patniot „remin i soobra}aj{gge znaci na pati{tata koi gi predupreduvaat u~esnicete vo patniot soobrakaJ, kako ^za{titnite ka.{i na patniot premin, se na tovar na pravnoto lice koe upravuva so patot.

Tro{ocite za odr`uvak>e na uredite za dav{ve znaci so koi na u~esnicite vo pataiot soobrakaJ im se najavuva pribl{suvawe na voz na patniot premin i uredite za zatvora1ve na soobra}ajot na patniot pre-½ tro{ocite za rakuvawe so uredite za zatvora1Be ^ soobra}ajot na patniot premig i DRU^6"6"0-^ed.{ tro{&ci za obezbeduvawe na bezbeden I nepr^ ~en soobra}aj na patniot premin. na ednakvi Delovise na tovar na Mpkedoiskite `eleznici i na pravnoto

lice kos upravuva so patot.

Tro{ocite za sta{vdata i soobra}a]noto mesgo vo koe se regulira `elezni~kiot soobrakaj ili koja nepo-stedno^estvuva vo vr{ewe na `elezni~kiot soobra-½ ^i imaat zaradi re^lirawe na DV»ken.ena v^ete i vr{ewe na drugi raboti vo vrska so osiguru-va^ ^ bezbeden i nepre~en soobra}aJ na patniot pre. min, se na tovar na Makedonskite `&leznici.

Ako pravno lice koristi isklu~itelno ili pre-ts`no nekategoriziran pat, tro{ocits za odr`uvaqe na kolosozot i istiguruvan.e na bezbeden i nepre~sn soobra}aj na patiiot premii od stavovite 2 i 3 na ovoj ~len se na tovar na pravnoto lice.

Ako industriski kolosek ili industriska pruga se vkrstuva so ulica vo nassleno mesto, tro{ocite za odr`uvaqs na kolovozot, osiguruvaweto na bezbeden i nepre~sn soobra}aj ss na tovar na sopstvsnikot na in-dustriskiot kolosek ili industriskata pruga.

^len 35

Makedonskite `eleznici i pravnoto lice koe upra-vuva so patot so dogovor poblisku gi ureduvaat me|u-sebnkte odnosi vo pogled na patnits premini.

So dogovorot od stav 1 na ovoj ~len osobeno se utvrduva vidot i obemot na rabotkte za odr`uvawe na kolovozot, vremeto na izvsduvawe na tie raboti, visi-nata na gro{ocite za obezbeduvawe na bezbeden i ne-pre~en soobra}aj na patniot prsmin i na~inot na pla-}an>e na tro{ocite.

^lsn 36

Ako patniot premin se zamsnuva so nadvoznih, od-nosno podvoznik ili se ukinuva zaradi prsnaso~uvawe na patniot soobra}aj, tro{ocite za izvr{enata izmena zaradi toa na `elezni~kata pruga i pagot ako poinaku ne e dogovoreno se na tovar na:

1. Makedonskite `eleznici ako taa promena e uslo-vena prete`no za potrebite na `elezni~kiot soobra-}aj;

2. Pravnoto lice koe upravuoa si patot ako taa promena e prete`no uslovena za potrebite na patniot soobra}aj i

3. Ako izmenata od stav 1 na ovoj ~len e uslovena za potrebite na odredsno pravno lice koe isklu~itslno go koristi patot, tro{ocite za ovie izmeni na patot se na tovar na pravnoto lice.

Vo slu~aj na site drugi promeni vo vrska so vkrstu-vawsto vklu~uvaj}i go prilagoduvak>sto i podobruva-qeto na bezbednosta, tro{o1(ite •.»a izmeia ia `elez-ni~kata pruta i patot se na tovar na Makedonskite `eleznicl, odnospo pravnoto lice kos uprayuva so pa-tot podednakvo na potrebite na `elszni~kiot i pat-niot soobra}aj koj gi uslovile tie promeni, dokolku poinaku ne s dogovoreno.

III- ZA[TITA ^len 37

Rabotite na za{titata na `&lezni~kits prugi, ob jekti, uredite, postrojkite, opremata i drugo, gi vr{at Makedonskite `eleznici.

Pod raboti na za{tita od stav 1 na ovoj ~len se podrazbira prezemaqe merki potrebni za spre~uvaqe na nedozvoleni dejstvija na `elezni~kata pruga, na objektite, postrojkite, opremata na pru`niot i za{-titniot pojas i drugo, kako i poveduvawe postapka za vra}ai.e na uzurpiraio zemjigote od pru`nnot pojas prsd nadle`en organ.

^len 38

Vo pru`en i za{titen pojas mo`at da se steknuvaat slu`bsnosti za postavuvawe na vodovodi, kanaliza-cija, elektri~ni, telefonski i telegrafski vodovi i sli~ni objekti, pod uslov koristsweto na toa pravo da ms prs~i na re`imot na `elezni~kiot soobra}aj, da ne ja zagrozuva bezbednosta nl soobra}ljot i da ns ja o{te-tuva i zagrozuva stabilnosta na `slezni~kata pruga.

 

 

Za soglasnostite za izvr{uvaqe na rabotite od stav 1 na ovoj ~len Makedonskite `elsznici se dol`ii da go izvsstat Republi~kiot nnspsktorat za soibra|aj i vrski vo rok od 15 dena pred otpo~nuvawe na rabotite.

^len39

Rabotite na za{tita na `elezni~kite prugi i ob-jektitena niv, kako i za redovnosta i bezbednosta na soobra}ajot ili drugi aktivnosti na `elezni~kata pruga, pru`niot i za{titniot pojas mo`at da se vr{at so soglasnost na Makedonskits `eleznici.

^len40

Bo za{tntnnot poJas na `elezni~kata pruga mo`at da se gradat zgradi i drugi objekti i da se postavuvaat postrojki i uredi pod slednive uslovi:

Vo naselenn mesta, planinski ili mo~ur{ini te-reni, ili drugi mesta, kade {to terenskite uslovi go baraat toa, mo`e da se odobri otvorawe na rudnici, kamenolomi, izgradba na objekti za proizvodstvo na var, tuli, podigaqe industriski zgradi i postrojki i drugi sltg~ni objekti vo za{titniot pojas pokraj `e-lszni~kata pruga, ako zemj{pteto na koe se nao|aat o}&e objekti n postroJki se nao|a na podra~jeto koe organot na otptinata go ooredelil za izgradba na ob-jekti i postrojki, no ne poblisku od 50 metri smetaj}i od oskata na krajnite koloseci.

Vo naseleni mesta i na zemji{teto od stav 2 na ovoj ~len, mo`e da se odobri izgradba na stanbeni, delovni, pomo{ni i sli~ni zgradi, kopaqe bunari, rezervoari, septi~ki jami i sli~no, podigawe elektri~ni dalno-vodi vo zattitniot iojas pokraj `elezni~kata pruga, no ne poblisku od 25 m, smetaj}i od oskata na krajnite koloseci.

Kabli, elektri~ni vodovi na nizok napon za osvet-luvawe, kanalizacija, vodovodi i drugi cevkovodi, me-sta za vkrstuvan.e na `elezni~ka pruga so pati{tata i sli~ni objekti i postrojki, osvsn telegrafski i voz-du{ni telefonski linii i vodovi mo`at da se postavu-vaat vo za{titniot pojas pokraj `elezni~kata pruga samo so prethodno odobrenie za nivno postavuvaqe.

Odobrenieto od stavovite 2, 3 i 4 Na ovoj ~len go izdavaat Makedonskite `slsznici.

Odredbite od OVOJ ~len za izgradba na objekti vo za{titniot pojas ne se odnesuvaat na naselenite mesta od gradski karakter, za koi postojat urbanisgi~ki pla-novi i odluki so koi se utvrduvaat uslovite i re`imot za gradba.

^len41

Makedonskite `eleznici se dol`ni na mestata na odronuvap.e, ca msstata na poroi, mesta izlo`eni na re~na erozija i na mestata izlo`eii na zavejuvawe na silni vetrov~, na koi mo`e da dojde do popre~uvawe ili do zagrozuvak.e na `elezni~kiot soobra}aJ, samo-stojno ili zaedno so drugo pravno lice, navrema da gi irezsmat potrsbnite merki na tehni~ka i fizi~ka za{tita na `elezni~kite prugi i na objektite na pru-gata od elementarni nepogodi zaradi obezbeduvawe bezbedno odvivaqs na `slezni~kkot soobra}aJ.

Maksdonskite `sleznici vo slu~aite od stav 1 na ovoj ~lin, imaat pravo bez odobrenie da iistcvuvaat i odr`uvaat prnvremsnn za{tntni napravi i privre-msno da smestuvaat materijal i drugi sredstva vo za{-titniot pru`en pojas, ako e toa potrebno zaradi preze-mawe merki za obezbeduvawe na bezbedno odvivaqe na `elezni~kiot soobra}aj, odnosno za vospostavuvawe na `slezni~kiot soobra}aj.

Koga }e prsstanat pri~inite od stav 1 na ovoj ~len, Makedonskite `elezkici se dol`ni od za{titniot iru`sn pojas da gi otstranat privremenite za{titni nlpravi, materijalot i drugite sredstva {to gi osta vils pri prszemawsto na msrkits za obszbsduvaws bez-bedsn soobrakaj, odiosio za vospistavuvaqe na `slez-

ni~kiot soobra}aj, da ja vospostavat porane{nata so-stojba i da platat nadomest za koristewe na zemji{-teto.

^len 42

Makedonskite `eleznici vodat evidencija ~a: so-stojbata na `elezni~k&^ge prugi, geometriskite karak-teristiki na prugata i pru`niot pojas, zemji{niot kataster, karakteristikite na terenot od interes za za{titata na prugata, instalaciite vo i na trupot na prutata n pru`niot pojas, opremata na prugata i pru`-niot pojas, oggremata &a Prugata so soobra}ajnata sig-nalizacija, telekomunikaciskite uredi, kontaktnata mre`a, za{titnite ogradi, patnite prem&ni I drugi podatoci, kako i za promena na ovie podatoci.

Na~inot na vodewe i koristewe na podatocite 8d stav 1 na ovoj ~len g6 propi{uva ministerot za soobra-}aj i vrski.

^len43

Vo pru`iiot pojas mo`e da se gradat samo objekti & postrojki koi i slu`at na `eleznicata.

Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len vo pru`niot pojas mo`at so prethodna soglasnost od Makedonskite `eleznici da se gradat objekti i postrojki na drugi pravni lica {to sdu`at za tovarawe ili istovaraws na stoki na `eleznicata.

IV. BEZBEDNOST

^len44

Pod bezbednost vo `elezn&~kiot soobra}aj, vo smi-sla na ovoj zakon, se podrazbiraat uslovi {to se od zna~ei.e za ostvaruvawe na bezbeden, ureden i nepre~bn `elezni~ki soobra}aj na teritorijata na Republika Makedonija.

^len 45

U~esnicite vo soobra}ajot i drugite lica ne smeat da ja o{tetuvaat `elezni~kata pruga, objektite i po-strojkite na prugata i_ `elezni~kite vozila i da go spre~uvaat bezbednoto' odvivawe na `elezni~kiot soo-bra}aj.

U~esnicite vo soobra}ajot se dol`ni da postapu-vaat spored pravilata na soobra}ajot, soobra}ajnata signalizacija postavena na prugata i naredbite {to gi davaat ovlastenite lica.

Pravni lica {to proektiraat `elezni~ki prugi, proizveduvaat vozila, {koluvaat ili obu~uvaat kandi-dati za vr{ewe na raboti i zada~i vo `elezni~kiot soobra}aj i drugo se dol`ni da postapuvaat vo soglas-nost so ovoj zakon.

^len 46

Pravnite lica koi gradat ili rekonstruiraat `e-lezni~kn prugi, vo proektite za izgradba ili rekon-stru}cija na `elezni~kite prugi se dol`ni da predvi-dat re{enija za bezbedno odvnvaws na `elezni~kiot soobra}aj.

Pravnite lica koi vr{at odr`uvawe, odnosno re-mokt na `elezni~kite prugi se dol`ni da go vr{at na na~in {to ovozmo`uva bezbeden soobra}aj.

Pri odr`uvawe i rekonstrukcijata na `elezni~-kite prugi, posebno vnimanie mora da mu se posveti na otstranuvan.eto :na nedostatocite na `elezni~kata pruga poradi ko& na opredeleni mesta doa|a ili mo`e da diJde di vonredni nastani.

^len 47

 

 

stekiat potrebni znaewa i vs{tini za bezbedno vr{ewe na `elazni~kiot so&bra}aj-

^len 48

Pravnite lica koi proizveduvaat, odr`uvaat i po-pravaat `elezni~ki vozila ili ggu{taat vo pro^et `e-lezni~ki vozila, uredi, rezervni delovi i oprema za vozila se dol`ni vozilata, uredite, rezervnite delovi i opremata da gi proizveduvaat, pu{taat vo promet, odr`uvaat odnosno popravaat spored propi{anite usLovi neophodni za bezbedno koristeqe na `elezni~-k&tjy½.vozila vi soobra}ajot na `elezni~kmte prugi.

Makedonsklte hsleznici i drugits pravni lica {to koristat `elezni~ki vozila vo `elezni~kiot soo-bra}aj se dol-`ni da prtaemaat cotrebni merkn vozi-lata da se vo ispravna sostojba i da gi imaat pro{ppa-nite uredi i oprema.

^len49

Makedonskite `eleznici i drutite pravni lica {to vr{at `elezni~ki soobra}aj ee dol`ni da se gri-`at nivnite rabotaici da gi ispolnuvaat protpcanite zdravstveni, stru~ni i drugi uslovi za bezbedno vr{ewe na `elezni~kiot soobra}aj.

^len½O .•

.; Makedonskite `eleznkci i drugite pravnc dica Éto gi odr`uvaat `elezni~kite prugi i `elezni~kite &&zila se.dol`ni da ja organiziraat & trajno da ja vr{at kontrolata nad sostojbata i odr`uvan.eto na `elezni~kite prugi, &oStrojknte, obje}tagge, uredite i opr&mata kako sostavni delovi na tie Pj>ugi, nad teh-ni~kata ispravnbst na `elezni~kite vozila, uredite i opremata kako sostavni delovi na tie vozila i nad is&olnuvan.eto na drugite uslovi, za `elez^&|~kite prugi i `elezni~}&te.vozila od koI z&visi bezbvdnoto odvrvawe na `elezni~}iot soobra}a];"."^ .

Éakedonskite `eleznici i drugite pravni lica {to vr{at `&lezni~ki soobra}aj se dol`ni da ja orga-niziraat I trajno da ja vr{at kontrolata za rabota na rabotnicite i na drugnte uslovi igto moraat da gi ispolnuvaat rabotnicite od koi zavisi bezbednoto od-vivawe na `½glezni~kiot soobra}aj, soglasno uslovite propi{ani so ovoj zakon.

^len 51

Mak|donskite `eleznici vo ramkite ia svojata dej-nost se dol`ni da organiziraat i trajno da vr{at rs-dovna kontrola nad bezbednoto odvivawe 1}a `slezni~-kiot soobra}&} vo |&|lasnost so ovoj zakon!;

Makedonsk1&'e `eleznici se dol`ni da ja sledat i analiziraat sostojbata na bezbednosta vo `elezni~-kiot soobra}aj i sproveduvan.eto na propisite od ovaa oblast i da predlagaat i prezemaat merki potrebni za unapreduvawe na bezbednosta na `slezni~kiot soobra-}aj. ^

Pa~inot na vr{sws na kontrolota za bezbedno od-vivawe na `elezni~kiot soobra}aj go propi{uia mm-nisterot za soobra}aj i vrski.

^len 52

P&str&Jkite, uredite i opremata {to se vgraduvaat vo novoizgradenite ili rekonstruira{gge `elezni~ki prugi i {to pretstavuvaat niven sostaven del podle-`at na zadol`iteJ&o atestiraae vo pogled na pr&pi-{anite karakteristiki vo soglasnost so propnsite za atestiraweto na tie postrojki, uredi ili oprema.

Postrojkite, uredite i opremata {to pretstavuvaat sostaven del na `elezni~}ite pruga mo`at da se vgra-dat vo `elezni~kdte prug& i da se vklu~at vo soobra}aj samo ako za niv e izdaden atest za soobraznosta.

^len 53

Zaradi obezbeduvawe bezbeden i nepre~en soobra-}aj, soobra}ajnite mesta od koi se vr{i upravuvawe i

reguliraws na `elezni~kiot^sobora}aj (stanici i krstosnici) na `elezni~kata pruga, zavisno od maksi-malno dozvolenata brzina na dvi`ewe na vozilata, mo-raat da bidat opremeni so signalno - sigurnosni uredi i postrojki i toa:

1. Za brzina na dvi`ewe na vozot na drugi `elez-ni~ki prugi preku svrtni~koto podra~je pogolema od 50 km/~as, odnosno bez ogled na propi{anata brzina na dvi`ewe na vozot na magistralnite prugi - so vlezni signali ili ggretsignali. Vleznite signali mora da bidat vo tehni~ki uslovena me|usebna zavisnost i vo zavisnost od polo`bata na svrtnicite vo patot na vo-zeweto, taka {to da signaliziraat dali natamo{noto vozewe e dozvoleno so redovna ili so namalena brzina.

2. Za brzina na dvi`ewe na vozot pogolema od 100 kmU~as - so vlezni s1É-nali i pretsignali i so izlezni signali koi se vo takva tehni~ka uslovena zavisnost od patot na vozeweto {to mo`e da se &ostavat vo polo`ba koja dizvoluva natamo{no vozewe samo po prethodno obezbeden pat na vozewe iako `elezni~kata pruga e slobodna vo nasokata na dvi`eweto na vozot do nared-niot vlezen ili prostoren signal. Izleznite signali na slednoto soobra}ajno mesto, na ednokolose~na pruga mora da bidat so takva me|usebna tehni~ka uslovena zavisnost so izleznite ili prostornite signali, na prethodnoto soobra}ajno mesto, {t<? da ne mo`at da se postavat vo polo`ba koja dozvoluva vozewe vo na{ka sprotivna od nasokata na dvi`eweto na vozot.

3. Za brzina na dvi`ewe, na vozot pogolema od 100 km/~as kaj vleznite i izleznite signali vo stanicite, kaj prostornite i za{titnite signali - so pru`ni av-tostop uredi.

Magistralnite `elezni~ki prugi moraat za brzina na dvi`en.v na vozot pogolema od 100 km/~as da bidat opremeni so pru`ni uredi preku koi se vospostavuva radiovrskata me|u personalot na vle~noto vozilo i personalot na dispe~erskiot centar.

Ako `elezni~kata pru|a ko}a nsma vgradeni pru`ni avtostop uredi se priklu~uva na `elezni~ka pruga so vgradeni avtostop uredi, vleznite signali i predsig-nalite na priklu~nata pruga vo stanicata ili na drugo soobra}ajno mesto (krstosnica ili raspatnica) na pri-klu~uvaqeto moraat da bidat opremeni so pru`ni av-tostop uredi ili so zacg|itna svrtnica vo patot na vozeweto.

^len 54

Na mestata koi kontaktnata mre`a e pod napon i na mesta na koi se postaveni uredite na taa mre`a, kade {to postoi opasnost po `ivotot na lugeto, moraat da se sprovedat soodvetni za{tatii merki.

Na signalno-sigurnosnite i telekomunikacionite postrojki i uredi ili na delovits na tie postrojki ili uredi {to se nao|aat vo nsposredna blizina na kon-taktnata mre`a, moraat da se sprovedat soodvetni merki za za{tita od {tetnite (opasni i popre~uva~ki) elektri~ni vlijanija.

^len 55

@elezni~.kite stanici i drugite soobra}ajni mssta na `elezni~kata pruga vo koi se regulira `elezni~-kisp soobra}aj moraat da imaat propi{ani prostorii, napravi i oprema, peroni, kako i Druga uredi iggo ovozmo`uvaat bezbedno upravuvawe so soobra}ajot.

Prostoriite i mestata za priman.e, smestuvawe i ispra}awe na patnici, boga` i pratki vo `elezni~-kiot soobra}aj moraat da bidat osvetleni i snabdeni so soodvetni uredi, postrojki i oprema {to se po-trebni za bezbednost na patnicite i za bezbedno vri1ek»e na rabotite na tie mesta.

 

 

patnici i vozovi, ggristapite vo vozovite moraat da bidat izvedeni taka {to patnicite da ne preminuvaat preku kolosecite (podzemni premini, ~sln& peroni i

DRUgo).

Stojali{ta na dvokolose~iite `elezni~ki prugi moraat da imaat peroni povrzani so premini pod ili nad prugata.

Stojali{tata na dvokolose~{gg} `elezni~ki prugi od stav 4 na ovoj ~len, osven stojali{tata so ostrovski peroni, moraat da imaat ograda megu kolosecite.

Stojali{tata na ednokolose~na `eleznn~ka pruga mora da imaat peron.

@elezii~kn vozila

^len56

@elezni~kite vozila, uredite i opremata {to se vgraduvaat vo tie vozila moraat da gi ispolnuvaat uslovite propi{ani so ovoj zakon, prrpi{anite stan-dardi i tehni~kite normativ&, pro|&site za za{tita od po`ari, kako i propisite za za{tita na `ivotnata ^>edina i prirodata.

@elezni~kite vozila nameneti za koristewe vo me-gunarodniot `elezni~ki soobra}aj moraat da gi ispol-nuvaat i uslovite utvrdeni so me|unarodnite dogovori {to ja obvrzuvaat Republika Makedonija.

^len57

@elezni~kite vozila so tovar ili bez tovar, mo-raat vo pogled na gabaritnite dimenzii na vozilata, osnoto optovaruvawe i masata po dol`inski metar da gi ispolnuvaat propi{anite uslovi za `el^ezni~kite prugi na koi soobra}aat.

@elezni~kite vozila {to ns gi ispolnuvaat uslo-vite od stav 1 na ovoj ~len mo`at da soobra}aat na `elezni~kite prugi ako gi ispolnuvaat posebnite uslovi {to ovozmo`uvaat bezbeden soobra}aj, {to gi utvrdile makedonskite `sleznic&.

^len 58

Stranski `elezni~ki vozila mo`at da soobra}aat na `elezni~kite prugi na teritorijata na Republika Makedonija ako gi ispolnuvaat uslovite utvrdeni vo me|unarodnite dogovori {to ja obvrzuvaat Republika Makedoni]'a.

Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len, na `elezni~kite prugi na teritorijata na Re-publika Makedonija, vo slu~aj koga prevozot treba da se izvr{i do opredeleno mesto na teritorijata na Republika Makedonija, mo-`at da soobra}aat stranskm `elezni~ki vozila, pod uslovite propi{ani so ovoj zakon, ako tie uslovi se poblagi od uslovite utvrdeni vo me|unarodnite dogo-vori i ako ne e vo pra{awe tranzit preku teritorijata na Republika Makedonija.

Vozilata od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len {to ne gi ispolnuvaat uslovite utvrdeni so me|unarodnite, dogo-vori odnosno uslovite propi{ani so ovoj zakon, po isklu~ok mo`at da so&bra}aat na `elszni~kigs prugi na teritorijata na Republika Makedonija, ako za toa dobijat odobrenie od Makedonskite `eleznici.

^len59

@elezni~kite vozIla {to se proizveduvaat moraat vo pogled na konstruktivnite i eksploatacionite oso-bini na vozilata, na uredite i na opremata kako so-stavnr delovi na tie vozila, da im odgovaraat na uslo-vite^ propi{ani so ovsx zakon, na standardi i na tehni~knte normativi propi{ani za prototipot na `elezni~koto vozilo. -*-

Prototipot na `elezni~koto vozilo mora da bide odobren. Odobrenie za prototipot na `elezni~koto vozilo vrz osnova na koe seriski }e se proizveduvaat

`elezni~ki vozila izdava Ministerstvoto za soobra-}aj i vrski.

@eleznn~kite vozila {to se predavaat vo soobra}aj moraat da mu odgovaraat na odobreniot prototip.

Pobliskite tehni~ki uslovi {to mora da gi ispol-nuva prototipot na `elezni~koto vozilo, na~inot i postapkata za odobruvawe na prototilot na `elezni~-koto vozilo gi ggropi{uva ministerot za soobra}aj i vrski.

^lenbO

@elezni~koto vozilo podle`i na zadol`itelen tehni~ki iregled.

Tehni~kiot pregled na `elezni~kite vozida se vr{i pred nivnoto pu{tawe vo soobra}aj.

Na tehni~kiot pregled se utvrduva dali `elezni~-kite vozila {to seriski ili poedine~no se proizvedu-vaat, rekonstruiraat ili uvezuvaat gi imaat propi{a-nite uredi, a osobeno uredite za upravuvawe, za zapi-rawe na vozilata, za davawe svetlosni signali i zvu~ni signalni znaci za osvetluvawe na `rlezni~kata pruga i vozilata i sli~no, i propi{anata oprema i dali tie uredi i taa oprema se vo ispravna sostojba i dali tie vozila gi ispolnuvaaat i drugite uslovi za bez-bedno u~estvuvawe vo `elezni~kiot soobra}aj i pobli-skite uslovi {to moraat da gi ispolnuvaat vo pogled na tehni~koto i tehnolo{koto edinstvo na `elezni-cata.

Tehni~kiot pregded od stav 2 na ovoj ~len go vr{at Makedonskite `eleznici.

Za `elezni~koto vozilo {to e tehni~ki pregledano se izdava potvrda za utvrdenata tehni~ka ispravnost vo soglasnost so zakonot.

Uslovite {to moraat da gi ispolnuvaat `elezni~-kite vozila za bezbedno u~estvuvawe vo `elezni~kiot soobra}aj i uslovite {to tie vozila moraat da gi ispolnuvaat vo pogled na tehni~koto i tehnolo{koto edinstvo na `eleznicata gi proptopuva ministerot za soobra}aj i vrski.

^lenb!

@elezni~kite vozila {to se tehni~ki pregledani i primeni pred predavaweto vo soobra}aj, moraat da bi-dat zapi{ani vo svidencijata na `elezni~kite vozila koja gi sodr`i: vidot, serrjata, nosivosta, godinata na proizvodstvoto, evidencioniot broj i drugite posebni podatocn, zavisno od vidot na voziloto.

Makedonsknte `eleznici i drugite pravni lica {to raspolagaat so `elezni~ki vozila se dol`ni za `elezni~kite vozila da vodat evidencija i drugi teh-ni~ki podatoci itgo se od zna~ei.s za bezbednosta na `elezni~kiot soobra}aj na na~in koj go propipguva ministerot za soobra}aj i vrski.

^len 62

@elezni~kite vozila moraat da se odr`uvaat vo sostojba koja obezbeduva bezbeden `elezni~ki soobra-}aj.

@elezni~kite vozila {to se vo soobra}aj moraat da bidat redovno kontrolirani i povremeno pregdedani (kontrolen pregled) zaradi proveruvawe dali uredite n opremata se vo ispravna sostojba i dali gi ispolnu-vaat i drugite uslovi neophodni za bezbedno odvnvawe na soobra}ajot.

Na~nnot na odr`uva]ve, kontrolata i povremenite preglsdi na `elezni~kite vozila i drugite uslovi od zna~ewe za bezbedno odvivai>e na `elezni~knot soo-bra}aj gi propi{uva ministerot za soobra}aj i vrski.

^len 63

 

 

So uredi za ra~no ko~ewe (ra~ni ko~nici) moraat da bidat opremeni `elezni~kite patni~ki koli, a so pritvrdni ko~nici moraat da bidat opremeni i vle~-nite vozila.

Pritvrdni ko~nici za obezbeduvawe na `elezni~-kite vozila od samozadvi`uvawe ili ra~ni ko~nici moraat da imaat i opredelen broj `elezni~ki tovarni koli vo odnos na vkupniot broj `elezni~ki tovarni koli vklu~eni vo vozniot park na Makedonskite `e-leznici i vo odnos na vkupniot broj `elezni~ki to-varni koln rasporedeni vo vozot.

Brojot na `elezni~kite tovarni koli {to vo voz-niot park na Makedonskite `eleznici, odnosno vo vo-zot moraat da imaat pritvrdni i ra~ni ko~nici, vo obem od zna~e^e za bezbednosta na `elezni~kiot soo-bra}aj, go propi{uva ministerot za soobra}aj i vrski.

Lokomotivite, patni~kite i motornite koli mo-raat da bidat opremeni so uredi za brzo ko~ewe vo slu~aj na opasnost.

Uredite za brzo ko~ewe vo slu~aj na opasnost vgra-deni vo patni~kite i motornite koli, moraat da im bidat dostapni na patnicite.

^len64

Vls~nnte vozila vo soobra}ajot na `elezni~kite prugi {to se opremeni so avtostop uredi moraat da imaat vgradeni avtostop uredi.

Na `elezni~kite prugi oprsmeni so avtostop uredi vo oddelni isklu~itelni slu~ai, mo`at da soobra}at vle~ni vozila bez vgraden avtostop ured ili so nei-spraven avtostop ured (vozewe na voz od pruga bez vgra-den avtostop ured na pruga so vgraden avtostop ured i obratno, vozeqe na voz po zaobikolna pruga, prods{-`uvai>e na vozeweto do prvata mo`na zamena na vle~-noto vozilo vo slu~aj na defekt na avtostop uredot za vreme na vozeweto, ekspedirawe na vle~noto vozilo vo rabotilnica i sli~no), vo soglasnost so uslovite i merkite za obezbeduvawe bezbedno odvivawe na `elez-ni~knot soobra}aj {to gi propi{uva ministerot za soobra}aj i vrskm.

Vle~nite vozila vo soobra}ajot na magistralnite `elezni~ki prugi, na koi e dozvolena brzina nad 100 km/~as moraat da bidat opremeni so radio uredi so koi se vospostavuva radio vrska so dispe~erskiot centar.

Vle~nite vozila moraat da bidat opremeni so ured za davai»e zvu~ni signali, so registrira~ki brzinomer (tahograf), so pribor za prva pomo{ i so aparati za" gasewe po`ar.

Dizel lokomotivite, elektri~nite lokomotnvi i motornite koli moraat da bidat opremeni so &udnik.

^len 65

Patni~kits koli moraat da bidat opremeni so ispravni uredi za greewe, so elektri~no osvetluvawe, so sanitarno-higienski uredi, so aparati za gasnewe po`ari i moraat da bidat prisposobeni za bezbedno prsminuvaqe na patnicite od edna kola vo druga-

^lenbb

Na delovite na `elezni~kite vozila {to mo`at da dojdat pod elektri~en napon i da gi dovedat vo opas-nost `ivotite na licata moraat da se sprovedat propi-{anite za{titnn merki.

Za{titnits merki od stav 1 na ovoj ~len gi propi-{uva ministerot za soobra}aj i vrski.

Pravila na soobra}ajot

^len 67

@elezni~kiot soobra}aj mora da se vr{i spored propi{anite uslovi za na~inot na regulira1&e i vr111e11>e na `elezni~kiot soobra}aj, za sostavot na vo-

Str. 474 - Br. 9

SLU@BEN VESNIK NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

20 fevruari 1998

zovite i za ko~eweto na vozovite vo soobra}ajot vo zavisnost od t.ehni~kata opremenost na prugata.

Vozovite za prevoz na patnici moraat od dvete strani da bidat obele`ani so patokazni tabli koi ja ozna~uvaat relacijata na koja soobra}a vozot.

Na~iiot na regulirawe i vr{ewe na `elezni~kiot soobra}aj, sostavot na vozovite i rasporedot na vozi-lata vo vozot, kako i na~inot na ko~ewe na vozovite vo soobra}ajot, vo zavisnost od tehni~kata opremenost na prugata, go pro{diuva ministerot za soobra}aj i vrski. •:

^lenb½

Soobra}ajot na patni~kite i tovarnite vozovi se vrp{ spored odnapred utvrden vozen red.

Vozniot red za patni~kite vozovi se objavuva naj-malku 15 dena pred denot na negovoto vlsguvawe vo sila.

Vozniot red vleguva vo skla poslednata nedela vo mesec maJ vo tekovnata godina. Vozniot red e so va`-nost od edna godina.

Vozniot red se objavuva vo sredstvata za javno in-formirawe i vo `elezni~kite stanici.

^len69

Makedonskite `eleznici mora da se pridr`uvaat na utvrdeniot i objaven vozsn red i da prezemaat merki za negovo uredno izvr{uvawe.

Vo slu~aj na vonredni okolnosti i nerentabilni prevozi, vo vnatre{niot soobra}aj, mo`at da se izvr-{at izmeni vo vozniot red.

Postapkata za na~mnot na izgotvuvaweto, utvrduva-weto, objavuvaweto, kako i izmenata na vozniot red ja utvrduvaat Makedonskite `eleznici.

^len70

Vozot vo soobra}aJot na `elezni~ka pruga mora da bide zaposednat so propi{aniot broj `elszni~ki ra-botnici so soodvetna stru~na podgotovka i obu~enost zavisno od vidot na vozot, vidot na vle~noto vozilo vo vozot i oprsmenoeta na `elezni~kata pruga i vozilata so signalno-s{urnosni i telekomunikacioni uredi {to gi propi{uva ministerot za soobra}aj i vrski.

':• ^len71

Ko~ewe na vozot se vr{i so avtomatski ko~nici {to se stavaat vo dejstvo od vle~nite vozila ili od oddelni vozila, odnosno {to dejstvuvaat avtomatski koga vozot }e sr raskine.

Ko~eweto ia'vozot mo`e da ss vr{i i so ra~ni ko~nici vo slu~aj na nenadeen defekt na uredite za avtomatsko ko~ewe na vozot i vo drugi propi{ani po-sebni slu~ai {to uslovuvaat ko~eweto na vozot da se vr{i so ra~na ko~nica.

^len72

Sostavot na vozot i rasporedot na vozilata na vozot mora da bide takov {to da obezbeduva sigurno dvi`ewe i ef{sasno ko~ewe na vozot i da mo`e vozot bezbedno da soobra}a spored utvrdeniot vozen red.

Vo voz mo`e da se vklu~i `elezni~ko vozilo koe im odgovara na propi{anite uslovi i tehni~kite norma-tivi, ako e sposobno za soobra}aj, ako e vo granvdite na propi{aniot profil i ako ne go pre~ekoruva najgo-lemoto dozvoleno orno optovaruvawe ili najgolemata dozvolena masa po dscvkinski metar utvrdeni za `elez-ni~kite prugi na koivoziloto mora da soobra}a.

 

 

beden `elezni~ki soobra}aj, utvrdeni od Makedon-skite `eleznici.

^len73

Tovarnite koli natovareni so materii {to mo`at da bidat opasni z^ ~ove~kite `ivoti, bezbednosta na okolicata i soobra}ajot, moraat da bidat obele`ani, a prevozot na tie materii vo `elezni~kiot soobra}aj mora da se vr{i vo soglasnost so propisite za prevoz na opasni materii.

^len 74

Na `elezni~ka pruga vozot mo`e da soobra}a so brzina {to i odgovara na tehni~kata sposobnost na gtrugata i na rostrojkite c uredite na prugata na koja soobra}a, na sposobnosta na `elezni~kite vozila vklu~eni vo vozot, kako i na ko~ilnata masa na vozot.

Vo `elezni~kiot soobra}aj brzinata na dvi`eweto na vozot mrra da se prisposobi kon propi{anite brzini na opredelena `elezni~ka pruga ili na del od taa pruga, a propi{anata maksimalna brzina na vozot ne smee vo nikoj slu~aj da se pre~ekori.

^len75

Vozot mora da bide opremen so propi{anite apa-rati so hemiski sredstva za gasewe na po`ari i so pribor za prva pomo{, smesteni na lesno dostapni mesta.

Vozot za prevoz na patnici mora no}e, a vo tunelite vo koi vozeweto trae podolgo od 3 minugi i den>e, da bcde osvetlen vnatre na propi{an na~in.

Kolite vo vozot za prevoz na patnici moraat da bidat zagreani, ako nadvore{nata temperatura e poni-ska do 12 stepeni Celziusovi.

^len76

Pred zapo~nuvan>e na raboti na `elezni~kata pruga ili na pistrojka, objekt ili ured na prugata, kako i za vreme na odr`uvaweto na `elezni~kite prugi ili na postrojkite, objektite ili uredite na prugata, moraat da se prezemat propi{anite i drugi neophodni merki za bezbednost ia soobra}ajot i sigurnost na rabotni-1<ite koi gi izveduvaat tie raboti. ,

Pravnoto lvde {to gi izveduva rabotite;, odnosno {to gi odr`uva `elezni~kite prugi i postrojki, ob-jekti i uredi na prugata e dol`no, cred po~etokot na rabotite, da go obezbedi mestoto na koe }e se izvedu-vaat tie raboti.

Makedonskite `eleznici se dol`ni za vremetra-eweto na rabotite od stav 2 na ovoj ~len da organizi-raat bezbeden soobra}aj na mestoto na izveduvawe na 'gie raboti.

Po zavr{uvaweto na rabotite od stav 1 na ovoj ~len pravnoto lice {to gi izveduva tie raboti e dol`no da gi otstrani od `elezni~kata pruga ostatocite od mate-rijalot, sredstvata za rabota, si|nalnite zna1^ i ozna-kite i drugite predmeti {to gi postavilo pri izvedu-vaweto na rabotite i da gi postavi opremata, teleko-munikacionite, signalno-sigurnosnite i drugite uredi {to se neophodni za bezbedno cdvivawe na `e-lezni~kiot soobra}aj.

^len77

Za sekoj voz Makedonskite `eleznici moraat da vodat podatoci za negoviot sostav, ekipa`, ko~ewa i dvi`ewa i za nastanite vo vrska so negovio-?soobra}aj.

Sistem na sngnalvzacnja i na signalni oznakv

^len78

Vo vr{eqeto na `elezni~kiot soobra}aj se prime-nuvaat soobra}ajni signali, koi moraat da bidat takvi {to so nivna pomo{ `elezni~kite rabotnici da mo-`at brzo i sigurno me|usebno da se izvestuvaat i razbk-

raat za soobra}ajot na vozovite, pri manevriraweto, za dozvola ili zabrana na vozeqeto preku opredeleni mesta, za sostojbata ia `elezni~kata pruta, za ograni-~uvawe na brzinata na vozovite i drugo.

^len79

@elezni~kits prugi mora da se opremuvaat so pro-pi{anite soobra}ajni signali k signalni oznakm so koi `elezni~kite rabotnici i drugi lica se predupre-duvaat za opasnost koja im se ~akanuya, im <:e stava n'l ~naewe ograni~uvaweto, zabranite i predupreduva-wata kon koi mora da se prkdr`uvaat i im se davaat neophodni izvestuvawa za bezbedno odvivawe na `elez-ni~kiot soobra}aj i za niana li~na bezbednost.

Soobra}ajnite signali, signalnite ziaci i ozna-kite na `elezni~kata pruga, vidot, zna~eweto, for-mata, bojata i najmalata dale~ina na vidlivosta na signalnite znaci k oznaki, kako i mestata na nivnoto vgraduvawe, odnosno postavuvawe i na~inot na nivnata upotreba gi propi{uva ministerot za soobra}aj i vrski.

^len½O

So soobra}ajni signali i signalni oznaki mora da se ozia~;1t i opasnostite od prioremen karakter, oso-beno onie {to nasta&uvaat pri nenadejno o{tetuvan.e na `elezni~kata pruga i privremeni ograni~uvawa i zabrani vo soobra}ajot. Tie soobra}ajni signali i sig-nalni oznaki mora da se otstranat pggom }e prestanat pri~inite poradi koi bile postaveni.

^len 81

Sist}mot na signalizacijata i signalnite oznaki moraat da odgovaraat na organizacijata i procesot na rabotata vo vr{ei.eto na `elezni~kiot soobra}aj i da gi ispolnuva barai>ata na bezbednosta na soobra}ajot.

^len82

@elezni~kite rabotknci moraat vo vr{ewsto na soobra}ajot da se pridru`uvaat kon ograni~uvawata, zabranite i obvrskite dadeni so pomo{ na signalnite

ZNa1C1.

^len83

Soobra}ajnite sipnali mora da se postavuvaat i da se odr`^vaggt i moraat da bidat osvetleni so sopstven izvor na svetliia ili da bidat prevle~eni so reflek-tira~ka materija taka {to `elezni~kite rabotnici i drugits lica na koi se odnesuvaat da mo`at navreme i lesno da gi uo~at dsqe, no}e i pri namalena vidlivost.

^len84

Za za~uvuvai>e na li~nata bezbednost na `elezni~-kits rabotnici i na drugite lica na opredeleni mesta vo stanicite i na `slezni~kata pruga se postavuvaat i ss koristat soobra}ajni signali za opomena.

^len85

Opredeleni soobra}ajni signali vo `slezni~kiot soobra}aj imaat 'Jna~sqe na zadol`itelna naredba ili predupreduvai.s. @slezni~kite rabotnici i drupits lica na koi se odnssuvaat tie signali moraat da posta-puvaat spored niv.

Ako ~na~si.sto na signalot e nejasno `elezni~kite rabotnici i drugite lica na koi se odnesuva toj signal moraat da postapat taka kako toj signal da go ima ona zna~e11>e kos obszbeduva najgolsm stepen na bezbednost vo `elszni~knot soobra}aj.

^lsi 86

 

 

^len87

Vozot mora da bide ozna~en i toa:

Na ~elnata strana no}e, a na krajot na vozot i de1M i no}e so soodvetni signali.

No}e, a vo slu~aj na namalena vidlivost i dewe, tie signali moraat da davaat svetlost vo soodvetia boja i ja~ina.

^len88

Na `ele~ni~kite pruti mo`at da soobra}aat vozovi opremeni so sigiali lostaveni na krajot na vozot <oi se prevle~eni so reflektira~ka materija taka tto da reflektiraat svetlost so soodvetna boja i ja~ina.

^len89

Vo `elezni~kiot soobra}a] `elszni~kite rabot-nici moraat da ga davaat propi{anite signalni znaci vo soglasnost so signalnite soobra}ajni pravila. @e-lezni~kite rabotnici i drupgge lica na koi se odnesu-vaat tie sigrali mora da postapuvaat spored niv.

Uslovnte {to mora da gi ispoliuvaat `elezii~kite rabotnici koi aeposredno u~estvuvaat vo izvr{uva-weto va `elezai~kiot soobrakaj

^len90

@elezni~kite rabotnici koi neposredno u~estvu-vaat vo izvr{uvawsto na `elezni~kiot soobra}aj mora da imaat: propi{ana stru~na podgotovka i da bidat stru~no obu~eni za rabotite {to gi vr{at vo vr{e-weto na `elezni~kiot soobra}aJ, kako i da gi ispolnu-vaat i drugite propi{ani uslovi za vr{ewe na oprede-lena stru~na rabota, vo izvr{uvaweto na `elezni~-kiot soobra}aj.

^len91

@elezni~kige rabotnici moraat za rabotite {to gi vr{at da imaat poseben stru~en ispit.

@elezni~kite rabotnici od stav 1 na ovoj ~len pod-de`at na zadol`itelno stru~no usovr{uvawe, a niv-nata stru~na osposobenost, redovno, a po potreba i vonredno se proveruva.

Redovnite proverki na rabotnicite od stav 2 na ovoj ~len se vr{at na sekoi tri godini, a vonrednite proverki po potreba. Vonrednata proverka e zadol`i-telna dokolku rabotnikot pove}e od {est meseci ne vr{el rabotni zada~i na rabotno mssto za koe e zadol-`itelna redovna proverka na stru~mata osposobenost.

Na `elezni~kite rabotnici koi pri proverkata na stru~nata osposobenost ne }e poka`at soodvetno zna-ewe na rabotite za koi se zadol`eni na rabotnoto mesto ili koi ne }e se podlo`at na proveruvaweto, ne mo`e da im se dozvoli vr{e!^ na tie raboti.

^len92

Stru~niot ispit za `elezni~ki rabotnik mo`e da go polaga samo lice koe prethodno ja sovladalo progra-mata za stru~na obu~enost za opredelen vid zanimawe i koe se podgotvuva za polagai>e na toj ispit spored utvr-denata programa aa odnosiiot vid zanimawe.

Potrebnata stru~na podgotovka za izvr{uvaqe na rabotite koi neposredio se svrzaii so urednosta i bezbednosta na `elezni~kiot soobra}aj, uslovite i na-~inot za steknuvai.e na stru~iata sprema, proverkata na stru~nata osposobenost, kako i na~iiot na rediv-noto podu~uvawe i periodi~no proveruvawe na osposo-beiosta, gi propi{uva ministerot za soobra}aj i vrski.

^len93

Pravo na upravuvawe so `elezni~ko vle~no vozilo mo`e. da stekne lice koe gi ispolnuva slednive uslovi:

1. Da e psihofizi~ki sposobno da upravuva so vo-zilo;

2. Da napolnilo 18 godini vozrast;

3. Da ima dokaz za propi{ana stru~na podgotovka za opredeleno zanimawe;

4. Da se obu~uvalo pod nadzor na ovlasteno lice koe e stru~no obu~eno za upravuvawe so opredelen vid vo-zila;

5. Da go polo`ilo stru~niot ispit za upravuvawe so vo~il" i

6. So odluka od nadle`en organ da ne mu e zabraneto upravuvawe so vozilo.

Po isklu~ok od stav 1 to~ka 2 na ovoj ~len, pravo za upravuva-we so vozilo na ekspresni, brzi i delovni vozovi za prevoz na patnici mo`e da stekne i lice koe pokraj uslovite od stav 1 na ovoj ~len napolnilo 21 godina vozrast i koe prethodno upravuvalo so `elez-ni~ko vozilo, najmalku tri godini.

^len94

Za upravuvawe so `elezni~ko vle~no vozilo se iz-dava dozvola vo koja se nazna~uva vidot na vle~noto vozilo za koe istata va`i.

Liceto koe upravuva so vle~noto vozilo, mora doz-volata da ja ima kaj sebe i e dol`no istata da ja poka`e na barawe na ovlasteno lice.

Dozvolata od stav 1 na ovoj ~len ja izdavaat Make-donskite `eleznici.

Obrazecot na dozvolata, na~inot na nejzinoto izda-vawe, kako i evidencijata za izdadenite dozvoli, go propi{uva ministerot za soobra}aj i vrski.

^len95

Regulirawe na `elezni~kiot soobra}aj mo`e da vr{i lice koe gi ispolnuva slednive uslovi:

1. Da e psihofizi~ki sposobno da go regulira `e-lezni~kiot soobra}aj;

2. Da napolnilo 18 godini vozrast;

3. Da ima dokaz za stru~na podgotovka za ova zani-mawe;

4. Prethodno da se obu~uvalo pod nadzor na ovla-steno lice koe e stru~no osposobeno za regulirawe na `elezni~kiot soobra}aj;

5. Da polo`ilo stru~en ispit za regulirawe na `elezni~kiot soobra}aj i

6. So odluka na nadle`ciot organ da ne mu e zabra-neto da go regulira `elezni~knot soobra}aj.

^len96

@elezni~kiot rabotnik mora da gi ispolnuv3| pro-gti{anite posebni zdravstveni uslovi i da bide psiho-fizi~ki sposoben za vr{ewe na svoite raboti "É za-da~i.

@elezni~kite rabotnici od stav 1 na ovoj ~len pod-le`at na redoven i vonreden zdravstven pregled.

Zdravstvenite uslovi {to moraat da ga ispolnuvaat `elezni~kite rabotnici, na~nnot na nivnoto utvrdu-vawe i vremeto na nivnoto proveruvawe, gi propi{uva ministerot za zdravstvo vo soglasnost so ministerot za soobra}aj i vrski.

^len97

Zdravstveni pregledi na `elezni~kite rabotnicn kako i na licata koi se obu~uvaat za vr{ewe na raboti vo `elezni~kiot soobra}aj vr{at ovlasteni zdrav-stveni organizacii {to gi ispolnuvaat propi{anite uslovi za vr{ewe na takvi pregledi.

Zdravstvenite organizacii odstav 1 na ovoj ~len se dol`ni da vodat i da ja ~uvaat evidencijata za izvr{e-nite pregledi.

 

 

^len98

Na periodi~en zdravstven pregled `elezni~kite rabotnici se upatuvaat vo propi{anite rokovi, koi zavisat od vidot na rabotite {to istite gi vr{at.

Makedonskite `eleznici se dol`ni `elezni~kiot rabotnik da go upatat na periodi~en zdravstven pre-gled pred istekot na rokot propi{an za vr{ewe na toj pregled.

^len 99

Na vonreden zdravstven pregled se upatuva `elez-ni~ki rabotnik za koj osnovano }e se posomneva deka od zdravstveni pri~inn pove}e ne e sposoben da gi vr{i svoite raboti i zada~i, kako i po sekoja nesrb}a, po-te{ka povreda, pote{ka dolgotrajna bolest ili vo drugi slu~ai.

Upatuvaweto na rabotnikot od stav 1 na ovoj ~len na vonreden zdravstven pregled se vr{i na barawe od `elezni~kiot rabotnik so posebni ovlastuvawa i od-govornosti, od lekarot, od liceto koe }e go ovlasti organot nadle`en za kontrola na `elezni~kiot soo-bra}aj, od javniot obvinitel, sudot, kako i na li~no barawe na rabotnikot.

^len 100

@elezni~kiot rabotnik koj ne gi ispolnuva propi-{anite zdravstveni uslovi se smeta psihofizi~ki ne-sposoben za vr{ewe na opredeleni raboti dodeka taa nesposobnost trae i na takviot rabotaik ne smee da mu se dozvoli vr{ewe na tie raboti.

Na `elezni~kiot rabotnik ne mo`e da mu se doz-voli da gi vr{i rabotite i zada~ite ako na zdravstve-niot pregled ne gi ispolnuva propi{anite zdravstveni uslovi za tie raboti ili ako ne se podlo`il na zdrav-stveniot pregled na koj {to e upaten.

^len 101

@elezni~kiot rabotnik ne smee da stapi na rabota nitu da vr{i opred}leni raboti ako vo tolkava msra e umoren ili bolen ili e vo takva psihofizi~ka sostojba {to ne e sposoben da gi vr{i doverenite raboti.

@elezni~kiot rabotnik od stav 1 va ovoj ~lsn mora da ima dokaz za takvata sostojba od zdravstvena organi-

zacija.

@elezni~kiot rabotnik koj vo tekot na vr{eweto na svoite raboti se ~uvstvuva umoren ili bolen ili od koi i da bilo drugi pri~ini e nesposoben za nata-mo{no vr{ewe na rabotite e dol`en za toa da go izve-sti odgovornoto lice vo Makedonskite `eleznici, od-nosno vo drugo pravno lice i da prekine da ja vr{i rabotata ako oceni deka ne mo`e bezbedno da gi vr{i svoite raboti i zada~i. Odgovornoto lice e dol`no takviot `elezni~ki rabotnik vedna{ da go upati na vonreden zpravstven pregled.

^len 102

@elezni~ki rabotnik ne smee vo organizmot da ima alkohol, opojni drogi ili psihoaktivni sredstva za vreme na vr{eqe na rabotite i zada~ite.

@elezni~ki rabotnik ne smee da stapi na rabota ako vo organizmot ima alkohol ili e pod dejstvo na opojni Drogi, odnosno psihoaktivni sredstva.

Postapkata za proveruvawe na psihofizi~kata so-stojba na rabotn{sot od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len, pred negovoto stapuvaqe na rabota i vo tekot na rabo-tata se utvrduva so op{t akt {to go donesuvaat Make-donskite `eleznici.

^len 103

Na `elezni~ki rabotnik ne smee da mu se dozvoli vr{ewe na rabotite ako pri proverkata na negovata psihofizi~ka sposobnost se utvrdi deka ne gi ispol-

nuva progpppanite vdravstveni uslovi za vr{en>e na tie raboti ili ako se utvrdi deka raboti pod dejstvo na alkohol, opojni drogi, psihoaktivnk dejstva ili ako se utvrdi deka e sklon kon upotreba na alkohol, opojni Drogi ili psihoaktivni sredstva.

^len 104

@elszni~kiot rabotnik za kogo so analiza na krvta ili na krvta i urinata ili so drug stru~si metod zp merews na koli~estvoto na alkohol vo organizmot }e se utvrdi deka ima alkohol vo krvta ili deka poka`uva znaci na alkoholna rastroenost, }e se smeta deka e pod dejstvo na alkohol.

^len 105

Na `elezni~ki rabotnik ne mo`e da mu ss doverat raboti na rakovodewe so soobra}ajot, regulirawe na soobra}ajot, kontrola na procesot na rabotata vo soo-bra}ajot, kako i upravuvawe so `elezni~ki vozila, ako se utvrdi deka e sklon kon upotreba na alkohol, opojni drogi ili na psihoaktivni sredstva.

^len 106

@elezni~kiot rabotnik so posebni ovlastuvaqa i odgovorposti, kogo }e go ovlastat Makedonskite `e leznici, odnosno liceto koe }e go ovlasti organot za kontrola na `elezni~kiot soobra}aj mo`e `elezni~-kiot rabotnnk da go podlo`i na ispituvaqe na alkoho-liziranosta so pomo{ na soodvetni sredstva i aparati ili da go upati na stru~en zdravstven pregled zaradi proverka dali ima alkohol vo organizmot ili dali poka`uva znaci na alkoholna rastroenost ili se nao|a pod dejstvo na drogi ili na psihoaktivni sredstva.

@elezni~kiot rabotnik e dol`en da se podlo`i na ispituvan.sto, odnosno na zdravstven pregled od stav 1 na ovoj ~len, na koj {to e upaten.

Rabotno vreme

^len 107

Vkupnotg) rabotno vreme na vozniot i stani~niot personal se utvrduva so kolektiven dogovor vo soglas-nost so zakon.

Vkupnoto rabotno vreme na `elezni~kiot rabotnik vo tekot na edna smena ne mo`e da trae podolgo od 12 ~asa.

Vkupnoto traewe na smenata na `elezni~kiot ra-botnik i vkupnoto traewe na upravuvawe so vle~no vozilo na voz mo`s da se prodol`i najmnogu do ~etiri ~asa dnevno vo slu~ai na: vi{a sila, vonredni nastani nasganati vo `elezni~kiot soobra}aj, vr{eqe na soo-bra}aj na specijalen, poseben ili slu`ben voz, nepred-viden nzostanok na rabotnik koj trebalo da zameni rabotnik vo vr{eweto na rabotni zada~i i neredovno izvr{uvak>e na vozniot red, pod uslov rabotnikot da se ~uvstvuva sposoben za prodol`uvak»e na zapo~natata rabota, so toa {to prodol`enata rabota vo tekot na nedelata da iznesuva najmnogu 10 ~asa.

^len 108

 

 

^len 109

Vo opredsleni `elezni~ki stanici i depoa na `e-lezni~kite rabotnici (vozen personal) im se obezbe-duva dneven odmor me|u dve posledovni smeni. Vo opre-deleni `elezni~ki stanici moraat da postojat sood-vetni prostorii za odmor i ishrana na rabotnicite tto moraat da gi ispolnuvaat propi{anite higiensko tehni~ki uslovi.

Koi `elezni~ki stanici i depoa, kako i koi higien-sko-tehni~ki uslovi treba da gi ispolnuvaat prostori-ite od stav 1 na ovoj ~len gi propi{uva ministerot za soobra}aj i vrski.

vo slu~aj va vonredvi nastani

^len 110

Makedonskite `eleznici se dol`ni da prezemaat merki za spasuvawe na lica i za uka`uvawe na pomo{ na povredenite lica vo vonredni nastani slu~eni vo `elezni~kiot soobra}aj.

Vo slu~aj na prekin na `elezni~kiot soobra}aj pi-radi vonreden nastan, Makedonskite `eleznici se dol`ni da prezemaat merki za vospostavuvawe na soo-bra}ajot vo {to pokus rok.

^len 111

Makedonskite `eleznici se dol`ni da gi utvrdat pri~inite za vonrediite nastani slu~eni vo `elezni~-kiot soobra}aj i okolnostite pod koi tie se slu~ile.

@elezni~kite rabotnici i drugite lica koi }e se zate~at ili }e se najdat na mestoto na vonredniot na-stan slu~en vo `elezni~kiot soobra}aj, vo koj imalo povredeni lica, se dol`ni da u~estvuvaat vo spasuva-weto na tie lica da im uka`at pomo{ i za toa vedna{ da gi izvestat Makedonskite `eleznici, a ako ima za-ginati i povredeni lica i najbliskata zdravstvena or-ganizacija, kako i Ministerstvoto za vnatre{ni ra-boti.

Makedonskits `eleznici se dol`ni za vonredniot nastan vo koj imalo zaginati i povredeni lica vedna{ da ja izvestat najbliskata zdravstvena organizacija, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i Minisgsr-stvoto za siobra}aj i vrski.

Na~inot na osposobuvawe na `elezni~kite rabot-nici za uka`uvawe na prva pomo{ na licata povredeni vo vonredni nastani slu~eni vo `elezni~ki soobra}aj go propi{uvaat Makedonskite `eleznici.

^len 112

Organite {to vr{at uvid na vonrednite nastani slu~eni vo `elezni~kiot soobra}aj se dol`ni da vodat smetka pri uvidot da ne go popre~uvaat odvivaweto na `elezni~kiot soobra}aj, odnosno uvidot da go izvr{at vo pggo pokratok rok taka {to popre~uvan»eto na soo-bra}ajot, ako zatoa ima potreba, da se svede na najmala mera.

^len 113

Makedonskite `eleznici se dol`ni za vonrednite nastani slu~eni vo `elezni~kiot soobra}aj, ako vo tie vonredni nastani imalo zaginati ili povredeni vojni lica ili druti materijalno tehni~ki sredstva na Ar-mijata na Republika Makedonija, vedna{ po niv.noto slu~uvawe da gi izvestat nadle`nite organi, kako i Ministerstvoto za odbrana.

Makedonskite `eleznici se dol`ni za vonrednite nastapi slu~eni vo `elezni~kiot soobra}aj i za dru-gite pojavi od zna~ewe za bezbednosta na `elezni~kiot soobra}aj da vodat evidencija i na Ministerstvoto za

soobra}aj i vrski najmalku ednast godappno da mu dosga-vat izvy{taj za sostojbata na bezbecnosta na `elezii~-kiot soobra}aj so soodvetni podatoci,

Statksgi~koto sleden-e i evidentirawe na vonred-nite nastani go vr{at Makedonskite `eleznvdi

Na~inot na esidentiraqs i statisti~ko slsde&s i objavuvawe na podatocite za aonrednite nastani slu-~eni vo `elez{g~kiot soobra}aj i za drugits pojavi od zna~ewy za bezbydnosta na `elezni~kiot soobra}aj gi propi{uva ~inisterot ~a ssobra}aj i vrsk"i vo soglas-nost so Zavodot za statistika na Republika Makedo-nija.

Za{tita na `elezni~hite orugi i vozila

^len 114

Pristap i dvi`ews na lica i patni vozila vo pru`-niot pojas ss dozvoleni samo na opredelenite mesta.

Licata hoi vo ramkite na svoite raboti i zada~i treba da izyr{at opredeleni raboti, osven `elezni~-kite rabotnici, treba prethodno da dobijat pismsno odibrenie od Makedonskite `eleznici za vremeto i uslovite pod koi mo`.tg da gi izvr{at tie raboti.

Po isklu~ok, odredbite na stav 2 od ivoj ~len ne se odnesuvaat na pripadnicite na Ministerstvoto za vna-tre{ni raboti i na Armijata na Republika Makedonija ako vo vonredni ili itni slu~ai treba da izvr{at sptredeleni slu`beni dejstvija ili da prkstagtat vo pru`niot pojas, da se dvi`at na toa podra~je i na mssga {to ne se predvideni za toa.

Po isklu~ok, od stav 1 ia ovoj ~len Makedonskite `elezniii mo`at da dozvolat pristap i dvi`}11^ na lica vo pru`niot pojas i na mestata {to ne se predvi-deni za toa.

^lsn 115

Zaradi bezbedno odvivaqe na `elezni~kiot soobra-}aj, zabraneto e:

1. Da se o{tetuva `elezni~kata pruga, `sleznn~-kite vozila ili nivnata oprema;

2. Da se frla ili stava kakov i da bilo ggred&<et na `elezni~kata pruga ili da se frlaat bilo kakv~ pred-meti na `elezni~kite vozila ili od `elezni~kite RO-znla;

3. Vo blizina na `elezni~kata pruga da se izvedu-vaat raboti {to bi mo`ele da ja o{tetat `elelni~-kata pruga ili da ja iamalat stabilnosta ia terenot (lizgaws ili odronuvaqe na terenot, hidr<-~graf<;ki ggromeni i sli~no) ili na bnlo koj drug na~nn da go zagrozuvaat ili popre~uvaat `elezni~kiot soobra}aj;

4. Neovlasteno da se otvora braiik na paten pre-min, da se stava i zaka~uva p.to i da bido na branlh ili na drug sigaalno-sigurnosen ured. Na paten premin» ili na koj bilo drug na~in da se pre~i normalnoto funkcionirawe na branikot ili na drug ured na pat-niot premin;

5. Da se vr{at raboti, da se sadat drva i drugi visoki rastenija ili da se izveduvaat raboti vo blizi-nata na patniot premin koi ja nam.tluvaat, spre~uvaat ili na koj bilo na~in ja spre~uvaat preglednostc na `elezni~kata pruga ili na patot;

6. Neovlasteno da se otstrani napra~a post^vena zaradn zaiggita na `elezni~kiit soobra}aj na mesgoti na odronuvawe, na mestoto na porojot ili na mestoto izdo`eno na zavejuvawe ili na silni vetrovi;

7. Da se vnesuvaat materii ili predmeti vo patni~-knte koli, stani~nite prostorii ili drugi iesga pred-vkdeni za patnicite, so koi bi mo`eda da se zagrozi bezberlosta na patnicite i na drugi lica {{ da nm se nanese {teta;

 

 

9. Da se popre~uva rabotata na ~uvarot na `elez-ni~kata pruga, na patei premin, na most, odnosio na tunel ili na drug `elezni~ki rabotnik vo vr{eweto na `elezni~kiot ooobra}aj;

10. Pokraj `elezni~kata pruga, a osobeno vo bli-zina na vidni `elezii~ki signali da se sadat visoki drvja i da se postavuvaat znacn, oznaki, izvori na svst-lina ao boja ili bilo koi drugi spravi koi so bo}ata, formata i svetlinata pln na drug na~in go ote`nuvaat uotuvaweto na `alezni~kite signali. idi koi mo`at da gi dovedat vo zabluda `elezni~kite rabotnici vo pogled na zna~en.eto na `eleznm~kite signali n

11. Da se odr??uvaat javni sobiri, da se lepat pla-kati i ispn{uvaat paroli na `elezni~kity objekti i `elezni~kite sredstva bez odobrenie na Makedonskite `eleznici.

Makedonskite ~seleznici, vo slu~aite od stav 1 to~ka 10 na ovoj ~len imaat pravo bez posebno odobre-nie da gi otstranat drvjata, objektite ili svetlata {to mo`at da gi dovedat do zabluda `elezni~kite ra-botniii vo pogled na zna~eweto na `elezni~kite sig-nali.

^len 116

Na mestatd {to se predyideni za pristapuvawe i dvi`e1^e vo pru`niot pojas kako i vo vozovite, site lica se dol`ni da se pridr`uvaat kon vnatre{niot red vo `elbzni~kiot {obra}aj.

Ovlastenite `elezni~ki rabotnici, vo sproveduva-qeto na vnatre{niot red vo `elezni~kiot soobra}aj, imaat dol`nosg da gi legitimiraat licata koi ne se pridr`uvaat kon vnatre{niot red, da prezemaat merki potrebni za spre~uvawe na naru{uvaweto i merkn za zospostavuvawe na vnatre{niot red, da gi odzemaat predmetite {to se upotrebeni za zagrozuvawe na bez-bednosta vo `elezni~kiot soobra}aj ili za naru{u-vanve na vnatre{niot red vo `elezni~kiot soobra}aj.

@elezii~knte rabotniod so posebvi ovlastuvawa i odgovornosti i drugite rabotnnoci odgovorni za b<yz-bednosta vo `elezni~kiot soobrakaj, opredsleni od D1fsktorot na Maksdonskite `eleznii.i, podnesuvaat prijavi do nadle`niot sud protiv licata koi go naru-{uvaat vnatre{niot ryd vo `elezni~kiot soobra}aj.

Ministerstvoto ~a vna-greiti raboti, px barawe od `elezni~kite rabotnicm, nm dava pptrebna pomo{ vo sproveduvaweto na naru{uvaweto i vosposgavuvan.eto na vnatrei{iot red i vo pridr`uvaweto na u~esnicnte vo soobra}ajot koa propiskge na bezbednost vo `elez-ni~kiot soobra}aj, na na~in opredelen so zakon. , •

Ministerstvoto ja vnatre{ni raboti se gri` i za javniot red i mir vo vozovite, kako i vo `elezni~kite stanici. Ministerot za soobra}aj i vrski go propi-M1uva vnatre{niot red vo `elezni~kiot soobra}aj.

^len 117

Makedonskite `eleznici se dol`ni da gi utvrdat objektite od posebno zna~eqe za bezbednosta na `elez-ni~k-iot soobra}aj i da ja organiziraat fizn~kata n te.-{i~kata za{tita na tie objekti.

Kriteriumite Ja ipredeluvawe na objektite od stav 1 pa oroj ~len i merkits ia za{tita za obezbeduvaws na tie objekti gi pripi{uva ministerot za soobra}aj i vrski.

Industriska irugn

^len 118

Pralnite lzda tto vr{at prevoz na predmetn i rabotp`{ za sopstveni potrebi (incustriski `elez-{{i», se dol`ni `elezni~kiot soobra}aj da go vr{at na na~in i spored uslovite utvrdeni so ovoj zakon

Na industriskite prugi i na `elezni~kite vozila {to im pripa|aat na pravnite lica od stav 1 na ovoj ~len, kako i na industriskite rabotnici koi nepo-sredno u~estvuvaat vo vr{eweto na `elezni~kiot soo-bra}aj na industriskite `eleznicn se irimenuvaat site uslovi i tehni~ki normativi {to se od zna~en>e za bezbedno odvivawe na `elezni~kiot soobra}aj utvr-deni so ovoj zakon.

^len 119

Makedonskite `eleznici i pravnite lica {to vr{at prevoz na predmeti i rabotnici za sopstveni potrebi na industriskite koloseci {to se priklu~u-vaat na `elezni~ka pruga, odnosno na pruga na indu-striska `eleznica, se dol`ni `elezni~kiot soobra}aj na nidustriskite koloseci da go vr{at na na~in i spored uslovcte utvrdeni so ovoj zakon.

Pravnite lica {to gi odr`uvaat industriskite ko-loseci se dol`ni tie koloseci da gi odr`uvaat vo sostojba so koja se obezbeduva bezbedno odvivawe na `elezni~kiot soobra}aj.

Odredbite na ovoj z.akon {to se odnesuvaat na uslo-vite {to moraat da gi ispolnuvaat `elezni~kite prugi, se primenuvaat i na industriskite koloseci i na postrojkite, uredite i opremata kako sostavsn del na tie }oloseci.

^len 120

Prugata na industriska `eleznica ili industriski kolosek se priklu~uva na pruga na Makedonskite `e-leznicn vo stanica, a po isklu~ok i na otvorena `elez-ni~ka pruga, so obvrska da se sprovedat i neophodnite merki na bezbednosta na soobra}ajot.

Ako prugata na industriska `eleznica ili indu-striski kolosek se priklu~uva na otvorena `elez-ni~ka pruga na magistralna pruga, odvojnata svrtnica mora da bide izvedena so za{titen kolosek i obezbe-dena so signali i so predsignali. Signalite mora da zavisat od polo`bata na svrtnicata {tp se kontrolira od sosednoto zaposednato soobra}ajno mesto na `elez-ni~kata pruta.

Odvojnata svrtnica od stav 2 na ovoj ~len mora da bids zaposednata so `elezni~ki rabotnici ako nejzi-nata polo`ba ne se kintrolira od sossdnoto zaposed-nato soobra}ajno mesto na prugata.

Prugata na industriska `eleznica ili industri-skiot kolosek mo`e da se priklu~i na `elezni~ka pruga samo ako toa go odobrat Makedonskite `elez-nici.

 

 

^len 122

Odredbite od ~lenovete 118 do 121 na ovoj zakon se primenuvaat i na drugite pravni lica {to ja koristat `elezni~kata infrastruktura.

Posebni merki na bezbednost

^len 123

Na `elezni~ki rabotnik privremeno }e mu se za-brani vr{ewe na rabotn i zada~i ako:

1. Psihofizi~ki e nesposoben za vr{ewe na rabo-tite i zada~ite vrz osnova na naod i mislewe od sood-vetnata zdravstvena organizacija - za vremeto dodeka trae taa nesposobnost;

2. Ne se podlo`i' na zdravstven pregled na koj e upaten - za vremeto dodeka ne se podlo`i na toj pre-gled;

3. Pri pr&veruvaweto na stru~iata osposobenost ne poka`e soodvetno znaewe za vr{ewe na rabotite i zada~ite - za vremeto dodeka ne poka`e soodvetno stru~no znaen.e i

4. Ne se podlo`i na stru~no proveruvawe na koe e upaten - za vremeto dodeka ne se podlo`i na toa prove-ruvan>e.

Vo slu~aite od stav 1 na ovoj ~len privremena za-brana izrekuva ovlasten rabotnik na Makedonskite `eleznici, na kogo mu e dovereno da gi vr{i rabotite i zada~ite. Re{enie za privremena zabrana za vr{e-weto na tie raboti za vremeto dodeka ne se ispolnat uslovite poradi koi e izre~ena privremenata zabrana, donesuva ovlasteniot rabotnik.

^len 124

Ovlasteniot rabotnik na Makedonsknpge `elez-nici, na samoto mesto privremeno }e go isklu~i od soobra}aj `elezni~kiot oabotnik ako:

1. Go zate~e da vr{i raboti i zada~i ili ako se obiduva da vr{i raboti i zada~i, i ako e o~igledmo deka toj rabotnik e vo takva psiho-fizi~ka sostojba (zamor, bolest, dejstvo na lekovi, drogi ili drugi opojni sredstva) {to ne e sposoben bezbedno da gi vr{i rabotite i zada~ite;

2. Go zate~e da vr{i raboti i zada~i pod dejsgvo na alkohol; ' ":

3. Odbiva da se podlo`i na ispituvan.e na alkoholi-ziranosta so primenajna soodvetni sredstva k aparati ili odbiva da se p&dlo`i na lekarskiot preglsd zaradi proverka dali ima aL^ohol vo krvta, dali poka`uva znaci na- alkoholna rastroenost ili se nao|a pod dej-stvo na drogn i psihoaktivni srsdstva;

4. Go zate~e da vr{i raboti i zada~i podolgo od dozvolenoto tragee na rabotnoto vreme vo "tekot na edna smena;

5. Utvrdi deka poradi nevnimanie ili na drug na~in

Na `elezni~kiot rabotnik koj i po tret pat poka`e nezadovolitelni rezultati pri proverka na stru~nata osposobsnost }e mu prestane rabotniot odnos.

V. FINANSIRAWE

^len 126

Sredstva za finansiraqeto na izgradbata na `elez-ni~kata infrastruktura se obezbeduvaat od:

- Buxetot na Republika Makedonija,

- sopstveni sredstva,

- krediti i zasmi i

- drugi izvori.

^len 127

Finansiraweto na rekonstrukcijata, kapitadniot remont i odr`uvaweto na `elez&i~kata infrastruk-tura se vr{at spored godi{na programa.

Programata od stav 1 na ovoj ~len ja donesuva Vla-data na Republika Makedonija.

Sredstvata za finansirawe na programata od stav 2 na ovoj ~len se obezbeduvaat od Buxetot na Republika Makedonija, sredstva od amortizacija na `elezni~kata infrastruktura na Makedonskite `eleznici i od kre-diti.

Za realizacija na programata od stav 2 na ovoj ~lsn M{{sterstvoto za soibrakaj i vrski podnesuva izve{-taj do Vladata na Republika Makedonija.

^len 128

Ako na Makedonskite `eleznici im bide nalo`eno da vr{at prsvoz vo slu~aj na vonredni okolnosti, sred-stva za pokrivawe na tro{ocite nastanati vo vrska so tie prevozi, }e obezbedi onoj koj ja proglasil vonred-nata sostojba.

^len 129 .

Dokolku na Makedonskite `eleznici im bide nali-`eno da vr{at prevoz na patnici nadvor od utvrdeniot vozen red, sredstvata za pokrivaqe na tro{ocite za vr{ewe na takvite prevozi }e gi obezbedi nara~uva-~ot.

^len 130

Ako Vladata na Republika Makedonija utvrdi obvr-ska Makedonskite `eleznici da vr{at prevoz na pat-nici ili stoka po povlasteni ceni za takvi prevozi na Makedonskite `eleznici }e im se nadomesti razlihata do polnata cena na ~inewe.

VI. DOL@NOSTI NA [TRAJKUVA^KIOT ODBOR I RABOTNICITE ZA VREME NA [TRAJK

^len 131

Za vreme na traewe na {trajkot, {trajkuva~kiot odbor i rabotnicite koi u~estvuvaat vo {trajkot ss dol`ni da obezbedat neophodno nivo na procesot na rabota so kos nema da se zagrozi `ivotot, zdravjeti, ekonomskata i socijalnata sigurnost na gra|anite i neophodnoto odvivai>e na stopanskite i drugi dejnosti na zemjata, odnosno za vreme na {trajkot moraat da soobra}aat slednive vozovi:

- koi prevezuvaat `ivotni;

- koi prevezuvaat sve`i proizvodi;

- koi soobra}aat vo megunarodniot soobra}aj;

- koi prevezuvaat surovini, repromaterijali i po-gonski materijali koi se neophodni-za odvivaqe na stopanskite i drugi dejnosti na zemjata i

- po edsn par vozovi vo lokalniot patnc~ki soobra-}aj na site relacii.

 

 

Neobezbeduvawe na neophodnoto nivo na procesot na rabota vo smisol na ovoj ~lsn ggretstavuva pots{ka povreda na rabotnata obvrska.

VII. NADZOR ^len 132

Nadzor nad zakonitosta na rabotata na Makedon-skite `eleznici i na drugite pravni lkca {to vr{at `elezni~ki soobra}aj vr{i Ministerstvoto za soo-bra}aj i vrski.

^len 133

Inspekciski nadzor nad primsnata na odredbite na ovoj zakon i na drugite propisi cggo se odnesuvaat na `elezni~kiot soobra}aj vr{i Republi~kiot inspekto-rat za soobra}aj i vrski.

^len 134

Republi~kiot inspektorat za soobra}aj i vrski, vr{i nadzor nad: sostojbata na `elezni~kite pruga, izvr{uva11>eto na odredbite na ovoj zakon i uslovite na `elezni~kiot soobra}aj, primenata na tehni~kite propisi, tehii~kite normativi i standardi pri izve-duvaweto na rabotite i upotrebata na materijalot pri izgradbata, rekonstrukcijata, remontot i odr`uva-weto na `elezni~kits pruti, objsktite na prugata, `e-lezni~kite vozila, postrojkite i uredite {to se kori-stat za vr{ewe na `&lezni~kiot soobra}aj, kako i ra-botite {to se izveduvaat na tie objekti i sredstva ili vo za{titniot pojas na `elezni~kata pruga i ima pravo da ja razgleda tehni~kata i druga dokumentacija {to sodr`i podatoci potrebni za vr{en>e na inspek-cijata.

Makedonskite `eleznici i drugite pravni lica {to vr{at `eleznn~ki soobra}aj se dol`ni na inspek-torot za `elezni~ki soo&ra}aj da mu ovozmo`at nepre-~eno vr{sn.s na inspekciskiot nadzor i uvid vo doku-msntacijata potrebna za pr{ewe na inspekciskiot nad-zor.

^len 135

Rabotite od svojata nadle`nost, Inspektoratot od ~len 133 na ovoj zakon, gi vr{i preku inspektori za `eleznici i toa:

- inspektor za `elezni~ki prugi i pru`ni po-strojki,

- inspektor za vle~a na vozovi i vozni sredstva,

- inspektor za `elezni~ki soobra}aj n

- inspektor za siggnalno-sigurnosni, telefonsko-telegrafski i elektro-tehni~ki postrojki.

Za inspektor za `elezni~ki prugi i pru`ni pi-strojki mo`e da se nazna~i lice so visoka stru~na podgotovka, diplomiran grade`en in`ener, so naj-malku tri godini rabotno iskustvo vo strukata.

Za inspektor za vle~a na vozovi i vozni sredstva mo`e da se nazna~i lice so visoka stru~ia podgotovka diplomiran elektro-tehni~ki ili ma{inski in`ener so najmalku tri godini rabotno iskustvo vo strukata.

Za inspektor za `elezni~ki soobra}aj mi`e da se nazna~i lice so visoka stru~na podgotovka diplomiran soobra}aen in`ener, diplomiran grade`en in`ener-soobra}ajna nasoka, diplomiran pravnik ili diplomi-ran ekonomist so najma`u tri godini rabotno is^u-stvo vo strukata.

Za inspektor za signalno-sigurnosni, telefonsko-telegrafski i elektro-tehni~ki postrojki mo`e da se nazna~i lice so visoka stru~na podgotovka diplomiran elektro-tehni~ki in`ener so najmalku tri godini ra-botno iskustvo vo struhata.

^le~ 136

Inspektorot za `eleznici e ovlasten:

1. Da narsdi privremeno ctggranuvawe na tehni~-}its i drugi nedostatoci, odnosno privremeno isklu-

~uvawe od soobra}aj `elezni~ki vozila ako postoi opasnost so nivnata upotreba da se zagrozi bezbednosta na `elezni~kiot soobra}aj;

2. Privremeno da go otstrani od rabotnoto mesto `elezni~kiot rabotnik koj neposredno u~estvuva vo vr{eqeto na soobra}ajot, ako ne gi ispolnuva propi-{anite zdravstveni i stru~ni uslovi za samostojno vr{ei^ na rabotite na svoeto rabotno mesto ili ako na rabotnoto mesto se nao|a podolgo od propi{anoto rabotno vreme;

3. Da naredi otstranuvawe na nepravilnostite vo vr{ei.eto na `elezni~kiot soobra}aj i vr{eweto na toj soobra}aj da se usoglasi so propisite, a po potreba da go &predeli na~inot za otstranuvawe na utvrdenite nepravilnosti;

4. Da naredi zapiraws na rabotite {to se izvedu-vaat na `elezni~ki prugi i vo za{titniot pojas na `elezni~kata pruga ako se utvrdi deka postoi opasnost so tie raboti da se zagrozi bezbednosta na soobra}ajot;

5. Da naredi zapirawe na rabotite {to se izvedu-vaat vo za{titniot pojas na `elezni~kata pruga ako tie se izveduvaat bez odobrenie za gradewe;

6. Da ja pregleda tehni~kata dokumentacija vo vrska so izgradbata, rekonstrukcijata, remontot i odr`uva-weto na `elezni~kite prugi;

7. Da gi pregleda rabotite na izgradbata, rekon-strukcijata, remontot, odr`uvaweto i za{titata na `elezni~kite prugi i objektite na prugite i

8. Da naredi ru{ewe na objekt ili iegovdel {to se gradi vo za{titniot pojas, sprotivno na ovoj zakon.

Ako `elezni~kata pruga ne e vo takva sostojba {to na nea da mo`e da se vr{i bezbeden soobra}aj, inspek-torot za `eleznici }e narsdi vedna{ da se prezemat merki za obezbeduvawe na soobra}ajot, a po potreba }e go zabrani i privremeno soobra}ajot na `elezni~kata pruga, odnosno na zagrozenata delnica od `elezni~-kata pruga.

^len 137

Pravnite i fizi~kite lica koi na `elezni~kata pruga ili vo neposredna blizina na `ylezni~kata pruta izveduvaat ili vr{at raboti, dol`ni se na in-spektorot za `eleznici da mu ovozmo`at vr{eqe na inspekcija, da mu dadat potrebni objasnuvawa i da muja stavat na uvid potrebnata tehni~ka dokumentacija.

^len 138

Inspektorot za `eleznici rabotits na inspekci-jata gi vr{i samostojno i donesuva re{enie vo ramkite na ovlastuvawata oprsdeleni so ovoj zakon.

Protiv re{enieto na inspsktorot mo`e vo rok od osum dena od denot na priemot na re{enieti da se podnese `alba do ministerot za soobra}aj i vrski.

@albata od stav 2 na ovoj ~len ne go odlaga izvr{u-va1{»eto na re{enieto, ako toa go bara itnosta na mer-kite odredeni vo re{enieto.

^len 139

Inspektorot za `eleznici ima legitimacija. Obrazecot na legitimacijata go .propi{uva minn-sterot za soobra}aj i vrski.

^len 140

Inspektorot za `eleznici e dol`en da im dostavi na Makedonskite `eleznici izve{taj za izvr{eniot inspekciski pregled.

^len 141

 

 

VIII. KAZNENI ODREDBI

^l|n 142

So kazna zatvor od tri do {est meseci ili s& pa-ri~na kazna }e se kazni za krivi~no delo odgovornoto lice na Makedonskite `eleznici ili na drugo pravno lice, kako i fizi~ko lice koe izvr{ilo dejstvie koe go prpre~uva koristeqeto na `elezni~kata pruga, predvizvikuva pogolema materijalna {teta ili ja za-grozuva bezbednosta na `elezni~kiot soobra}aj. ^len 143

So pari~na kazna od 20.000 do 100.000 denari }e se kazni za prekr{ok pravno lice ako:

1) proek-gira, gradi, remontira i opremuva `slez-ni~}a iifrastru|gura {to ne odgovara na potrebite na bezbednosta na soobra}ajot i za{titata na `ivot-nata sredina i prirodata(~len 8);

2) proektira, gradi, rekonstruira, remontira.i odr`uva `elezni~ka infrastruktura sprotivno na uslovite utvrdeni vo ~len 10 od ovoj zakon;

3) izgraduva i rekonstruira `elezni~ka infra-struktura bez odobrenie (~len 11 stav 1);

4) gradi i rekonstruira `elezni~ka pruga spro-tivno na uslovite od ~len 15 na ovoj zakon;

5) Predade vo soobra}aj `elezni~ka pruga i po-strojka, objekt i ured na prugata bez re{enie za upo-treba (~len 16 stav 5);

6) priklu~i `elezni~ha pruga na druga pruga ili na otvorena pruga sprotivno na ~len 17 stav 1 od ovoj zakon;

7) priklu~i `elezni~ka pruga na otvorena pruga na magistralna pruga, a odvojnata svrtnica ne e izvedena so za{titen kolosek ili ne e obezbedena so signali i predsignali (~len 17 stav 2);

8) ne obezbedi zaposednuvawe na odvojnata svrtnica od strana na `eleznn~kiot rabotnik (~len 17 stav 3);

9) M}|usebno vkrstuvawe na `elezni~ki prugi i vkrstuvawe na `elezni~ka pruga so druga pruga .(indu-striska `eleznica, industriski kolosek, tramvajska ggruga i sli~no), izvr{i sprotivno na ~len 18 od ovoj zakon;

10) na zaedni~hi most ne ja odvoi `edezni~kata pruga od javniot pat so sigurnosna ograda (~len 19);

11) gradi pat vo pru`niot pojas (~len 20 stav 1);

12) ne go obezbedi propi{anoto rastojanie me|u `elezni~kata pruga i patot ili ako na patot ne po-stavi sigurnosni ogradi (~len 20 etavovite 2 i 3);

13) izvr{i vkrstuvan.e na `elezni~ka pruga-i 'avto-pat, odnosno magnstralen pat ili vkrstuvawe na `elez-ni~ka pruga i'&at vo stani~en prostor me|u vlezni i izlezni svrtnici vo isto nivo ('{en 23); .

14) vr{i elektrifikacija na `elezni~kata pruga sprotivno na uslovite od ~len 29 na ovoj zakon;

15) izveduva raboti na remont na `elezni~ka pruga bez tehni~ka dokumentaci)a (~len 30 stav 2);

16) ne vr{i raboti na za{titata na `elezni~kite prugi, objektite, uredite, postrojkite, opremata so-glasno so odredbite od ovoj zakon (~len 37 stav 1);

17) vo pru`niot i za{titniot rojas vr{i postavu-vm1>e na vodovodni kanalizacioni, elektri~ni, tel}-fonski i telegrafski vidivi i drugo, bez soglasnost za izvr{uvawe na tie raboti (~len 38) ;

18) ne prezema potrebni merki za tehni~ka i fi-zi~ka za{tita na `elezvi~kata pruga i na objektite na prugata (~len 41 stav 1)Ty'.

19) ne ja organizira i.trajno ne ja vr{i kontrolata nad sostojbata i odr`uvaweto na `elezni~kite prugi, postrojkite, objektite, uredite i opremata na tie prugi, na tehni~kata ispravnost na `elezni~kite vo-zila od koi zavisi bezbsdnoto odvivawe na `elezni~-kiot soobra}aj (~len 50);

20) vgradi vo `elezni~ka pruga, postrojki, uredi i oprema bez izdaden atest (~len 52);

21) mestrto od koe se vr{i upravuvawe i reguli-rawe na `elezni~kiot soobra}aj ne go opremi so sig-nalno-sigurnosni uredi i postrojki, soglasno so ~len 53 od ovoj zakon;

22) ne sprovede soodvetni za{titni merki na me-stata na koi kontaktnata mre`a e pod napon ili na koi se postaveni uredc na kontaktna mre`a, kade {to po-stoi opasnost po `ivotot na-lu|eto (~len 54 stav 1);

23) ne sprovede soodvetni merki za zapggita od {tetni elektri~nc vlnjanija na signalno sigurnos-nite i telekomu{osacionite postrojki i uredi ili na delovk na tie postrojki ilI uredi {to se vo nepo-sredna blizina na kontaktnata mre`a (~len 54 stav 2) i

24) `elezni~{g|e 'vozila, uredite i opremata {to se vgraduvaat vo tie vozila ne gi ispolnuvaat uslovite ggropi{ani so ovoj zakon, propi{anite standardi, teh-ni~kite normativi, propisite za za{tita od po`ari i zapggita na `ivotnata sredina i prirodata, a `elez-ni~kite vozila nameneti za me|unaroden `elezni~ki soobra}aj i uslovite u^vrdeni so megunarodni dogo-vori {to ja obvrzuvaat Republika Makedoiija (~len 56). .• •

So pari~na kazna od 10.000 do 40.000 denari za prekr{ok od stav 1 na ovoj ~len }e se kazni i odgovor-noto lice vo pravnoto lice.

^len 144

So pari~na kazna od 15.000 do 80.000 denari }e se kazni za prekrckc{ dravno lice ako:

1) ne vrdi evi^|n^a i drugi tehni~ki podatoci od zna~ewe za bezbednost*a na `elezni~kiot soobra}aj (~len 14 stav 5); :'' •

2) vr{i vkrstuvawe na `elezni~ka pruga i pat spro-tivno na uslovite od ~len 24 na ovoj zakon

3) vr{i izgradba i odr`uvawe na sistemot za vrski sprotivno na ~len 27 stav 1 od ovoj zakon.

4) `elezni~kite prugi, postrojkite, objektite i uredite ne gi odr`uva vo sostojba {to obezbeduva bez-beden soobra}aj i redovno ne gi kontrolira i povre-meno pregleduva (~len 32 stav 1);

5) pri vkrstuvaws na `elezni~ka pruta i ppt vo isto nivo ne gi odr`uva patnite premini (~len 33);

6) izveduva raboti ili drugi aktivnosti na `elez-ni~kata pruga i pru`niot pojas bez soglasnost (~len 39);

7) vo za{titniot pojas na `elezni~kata pruga gradi zgradi i objekti ili postavuva postrojki i uredi spro-tivno na uslovite od ~len 40 na'ovoj zakon;

8) ne postapi soglasno so ~len 41 stav 3 od ovoj zakon;

9) ne vodi evidencija soglasno so ~len 42 od ovoj zakon;

10) proizveduva, odr`uva, poprava i pu{ta vo pro-met `elezni~ki vozila, uredi, rezervni delovi i oprema koi ne gi ispolnuvaat uslovite za bezbedno koristewe vo soobra}ajot na `elezni~kite prugi (~len 48); • •

11) `elezni~kite stanici i soobra}ajnite mesta na `elezni~kata pruga vo koi se regulira `elezni~kiot soobra}aj nemaat propi{ani prostorii, naggravi i oprema, peroni i drugi ursdi za bezbedno upravuvawe so sobbra}ajot (~len 55 stzv 1);

12) prostoriite i mestata za primaqe, smestuvawe i isggra}awe na patnici^ baga` i pratki ne se osvetleni i scabdeni so soodvetni uredi, postrojki i oprema (~len 55 stav 2);

 

 

14) proizveduva `elezni~ki nozila koi vo pogled na konstruktivnite i eksploatacionite osobini ne odgo-varaat na uslovite propi{ani so ovoj zakon (~len 59 stav 1);

15) predade vo soobra}aj `elezni~ko vozilo {to ne odtovara na odobreniot prototip (~len 59 stav 3);

16) pu{ti vo soobra}aj `elezni~ko vozilo bez izvr-{en tehni~ki pregled (~len 60);

17) `elezni~kite vozila ne gi odr`uvaat vo so-stojba koja ovozmo`uva bezbeden `eleJni~ki soobra-}aj, odnosno ne vr{& redovno kontrolni i povremeni pregledi na istite (~lep 62 stavovi 1 i 2);

18) `elezni~kite vozila ne gi opremi so uredite za ko~ewe soglasno so ~len 63 od ovoj zakon;

19) ne sprovede za{titni merki soglasno so ~len 66 stav 1 od ovoj zakon;

20) vr{i `elezni~ki soobra}aj sprotivno na propi-{anite uslovi za na~inot na regulirawe, so<|gavot na vozovite vo zavisnost od tehni~kata opremenost na `elezni~kata pruga (~len 67 stav 1);

21) vklu~i vo voz `elezni~ki vozila sprotivno na uslovite od ~len 72 stavovi 2 i 3 na ovoj zakon;

22) brzinata na vozot ne odgovara na tehnn~kata sposobnost na `elezni~kata pruga i na postrojkite i uredite na koja soobra}a, kli na `elezni~hi vozila vklu~eni vo vozot i na ko~ilnata masa na vozot (~len 74);

23) ne prezeme potrebni merki za bezbednost na soobra}ajot i sigurnost na rabotnicite za rabotite od ~len 76 na ovoj zakon;

24) vr{i dejstvija od ~len 115 stav 1, to~kite 1, 2, 3, 4, 6, 7 i 9 na ovoj zakon;

25) vr{i prevoz na predmeti i rabotnici za sop-stveni potrebi na industriski koloseci, sprotivno na uslovite utvrdeni so ovoj zakon (~len 119);

26) pruga na industriska `eleznica ili industri-ski kolosek priklu~i na pruga na Makedonsjvite `elez-nici sprotivno na uslovete od ~len 120 na OVOJ zakon i

27) rabotnicite na pravnoto lice {to vr{at prevoz na predmeti i rabotnici za sopstveni potrebi ne gi ispolnuvaat uslovite od ~len 121 na ovoj zakon.

So pari~na kazna od 7.000 do 30.000 denari za prekr-{ok od stav 1 na ovoj ~len }e se kazni i odgovornoto lice vo pravnoto lice.

^len 145

So pari~na kazna od 15.000 do 60.000 denari }e se kazni za prekr{ok pravno lice ako:

1) ne postapi srglasno so ~len 12 od ovoj zakon;

2) gradi objekti i postrojki vo pru`niot pojas bez soglasnost od Makedonskite `eleznici (~len 43 stav

2);

3) `elezni~kite vozila {to se tehni~ki pregledani i primeni ne se zapvdiani vo evidencijata na `elez ni~ki vo~ila i-pi lko zz istite ne se vodc svidencijz ili drugi tehni~ki podatoci {to se od zna~ewe za bezbednosta na `elez{g~kiot soobra}aj (~len 61);

4) vle~nite vozila {to se vo soobra}aj remaat vgra-deno avtostop ured, radio uredi, registrira~ki brzi-nometar i budnik (~len 64);

5) patni~kite koli ne se opremeni so ispravni uredi predvideni vo ~len 65 od ovoj zakon;

6) vozovite za prevoz na patnici ne se obele`ani so patokazni tabli (~len 67 stav 2);

7) soobra}ajot na patni~ki i tovarni vozila go vr{i bez odnapred utvrden vozen red ili ako vozniot red {to se odnesuva na redovniot prevoz na patnici ne go objavi vo opredeleniot rok (~len 68 stavov& 1 i 2);

8) tovarnite koli natovareni so matrrii opasni za ~ove~kiot `ivot, bezbednosta na o}olinata ili soo-bra}ajot ne gi obele`i ili ako tie materii n^ gi prevezuva vo soglasnost so propisite za prevoz na opasni materii (~len 73);

9) vozot ne e oprsmen so propi{anite aparati so hemiski sredstva za gasnsqs. na po`ar i so pribar za prva pomo{ (~len 75 stav 1);

10) vo vr{ei.eto na `elezni~kiot soobra}aj se pri-menuvaat soobra}ajnite sigaali sprotivno na ~len 78 od ovoj zakon;

11) `elezni~kite prugi ne se opremeni so propi{a-nite sigiali i signalni oznaki soglasno so ~len 79 od ovoj zakon;

12) so signali i signalni oznaki ne se ozna~at "las-nosgite od privremen karakter ili ako istite ne se otstranat po prestanuvaweto na pri~inite poradi koi bile postareni (~len 80);

13) sistemot na signalizacija i signalni oznaki ns odgovaraat na organizacijata i procesot na rabotata, ne gi ispolnuvaat barai>ata na bezbsdnosta na soobra-}ajot (~len 81);

14) signalite se postavuvaat ili odr`uvaat spro-tivno na ~len 83 od ovoj zakon;

15) na opredeleni mesta vo stanicite i na `slez-ni~kata pruga ne se postaveni i ne se koristat signali za opomena (~len 84);

16) `elezni~kite rabotnici ne postapuvaat spored signalite za zadol`itelna naredba ili predupredu-van>e (~len 85);

17) ne gi otstrani, zameii ili dopolni signalite poradi izmsnsti uslovi vo soobra}ajot na `slezni~-kata pruga (~len 86);

18) na `elezni~kiot rabotnik mu dozvoli vr{ewe na raboti za koi s utvrdeno deka ne gi ispolnuva pro-pi{anite zdravstveni uslovi za vr{eqe na tie raboti ili ako se utvrdi deka raboti pod dejstvo ~a alkohol, opojni drogi ili druti psihoaktivni sredstva (~len 103);

19) ne prezeme merki za spasuvawe na lica i za uka`uvawe na pomo{ na povredeni lica vo vonredni nastani vo `elezni~kiot soobra}aj (~len 110);

20) vo slu~aj na vonredni nastani ne postapat so-glasno so ~len 111 stavovi 1 i 3 od ovoj zakon;

21) ne gi utvrdi i ne organizira fizi~ka i tehni~ka za{tita na objektite od posebno zna~ewe za bezbedno-sta vo `elezni~kiot soobra}aj (~len 117) i

22) vr{i prevoz na predmeti i rabotnici za sop-stveni potrebi sprotivno na uslovite utvrdeni so ovoj zakon (~len 118).

So pari~na kazna od 5 000 do 20.000 denari za prekr-{ok od stav 1 na ovoj ~len }e se kaz^i i odgovornoto lngce vo pravnoto lice.

^len 146

So pari~na kazna od 12.000 do 40.000 denari }e se kazni za prekr{ok pravno lice ako:

1) ns ja sledi i analizira sostojbata na bezbednosta vo `elezni~kiot soobra}aj i ne prezema potrebni merki za unapreduvaqe (~len 51 stav 2);

2) ne se pridr`uva kon utvrdeniot i objaveniot vozen red i ne prezema merki za negovo uredno izvr{u-vawe (~len 69 stav 1);

3) vozot vo soobra}aj na `elezni~kata pruga ne go zaposedce so propi{aniot broj `elezni~ki rabotnici so soodvetna stru~na podgotovka i obu~enost (~len 70);

4) na propi{an na~in ne go osvetli vozot no}e, a vo tunel i dei>e koga vozeweto trae podolgo od tri mi-nuti, ili ako kolite za prevoz na patnici ne gi zagree ako nadvore{nata temperatura e poniska od 12 stepeni Celziusovi (~len 75 stavovi 2 i 3);

5) pred po~etokot na izveduvaqe na raboti, za vreme na izveduvaweto na rabotite i po zavr{uvaqeto na rabotite na `elezni~ata pruga, postrojkata ili objek-tot i uredite na prugata, ne postapi soglasno so ~len 76 stavovi 2, 3 i 4 od ovoj zakon;

 

 

7) ns go OJN;|^I iozot soglasio so ~lsn 87 od ovoj zakon;

8) `elezni~kite rabotnici nsma.gg pripi{.{a stru~na podgotovka i is ss stru~no obu~sni -y-l vr{ii.s na rabotite vo `elszni~kiot soibra}aj (~lsn 90);

9) `elezni~kits rabotnici nemiat posebsn sgru~sn ispit (~len 91 stav 1);

10) vkupnoto rabotno vrsms na @SLSJII^KIOT rabot-nik vo tekot na edna smsna tras lodolgo od 12 ~asi (~len 107);

11) vo oprsdslenite `elezni~ki stanici i depia ns obezbedi prostorii va odmor i ishrana na rabotnicits (~len 109) i

12) postapi sprotivno na ~len 115 to~ki 5, 8, 10 i 11 od ovoj zakon.

So pari~na kazna od 3.000 do 10.000 dsnari za prskr-{ok od stav 1 na ovoj ~lec }e se kgini i odgovorniti lice vo pravnoto lice.

^len 147

So pari~na kazna od 10.000 do 30.000 dsnari }e ss kazni za prekr{ok pravno lice ako:

1) ne go izvesti Republi~kiot inspektorat za soo-bra}aj i vrski za izvr{uvai.e na rabotite vo rok od 15 dena pred otpo~nuvaqeto na rabotite (~len 38 stav 3);

2) vedna{ po slu~uvaweto na vonrednite nastani slu~eni vo `elezni~kiot soobra}aj vo koi ima zagi nati ili pote{ko povredeni lica ili e nppravsna zna-~itelna materijalna {teta, ne gi izvestat .~adle`nite organi i Ministerstvoto za odbrana (~len 113 stav 1);

3) za vonrednite nastani slu~eni vo `ele~ni~kiot soobra}aj i za drugi pojavi od zna~eqe za bezbednosta vo `elezni~kiot soobra}aj ne vodat evideicija i na Ministerstvoto za soobra}aj i vrski ne mu dostavuvaat izve{taj za toa so podatoci (~len 113 stav 2);

4) ne vodi statisti~ko sledewe i evidentiraws na vonrednite nastani (~len 113 stav 3);

5) go onevozmo`at inspektorot za `eleznici vo vr{eqeto na inspekcijata, ne mu dav?at potrebni ob-jasnuva1va ili ne mu ja stavat na uvid potrebpata teh-ni~ka dokumentacija (~len 134 stav 2 i '(len 137) i

6) na barawe na Republi~kiot inspektorat za soo-bra}aj i vrs|ai ie mu dostavat izve{taj za sostojbata na `elezni~kite prugi i `elezni~kite vozmla (~len 141)

So pari~na kazna od 2.000 do 7.000 denari ~a prekr-{ok od stav 1 na ovoj ~len }e se kaz.~i i odgovornoto lice vo pravnoto lice.

^len 148

So pari~na kazna od 7.000 do 20.000 denari }e se kazni za prekr{ok poedinec odgovoren za vr{eqs na raboti za bezbednosta vo `elezni~kiot soobra}aj ako:

1) ne se pridr`uva na ograni~uvai?ata, zabranite i obvrskite dadeni so pomo{ na signalnite znacn (~len 82);

2) ne dava propi{ani signalpi 'Jnaci soglasno so ~len 89 od ovoj zakon;

3) upravuva so vle~no vozilo za koe nema dozvola kaj sebe (~len 94 stav 2 od ovoj zakon);

4) ns upati `elezni~ki rabotnik na periodk~en zdravstven pregled (~len 98 stav 2);

5) mu dozvoli na `elezni~kiot rabotnik vr{ewe na raboti, a istiot ne gi ispolnuva propi{anite zdrav-stveni uslovi od ~len 100 na ovoj zakon;

6) stapi na rabota ili vr{i opredeleni raboti, a s vo tolkava mera umoren ili bolen ili e vo takva psiho-fizi~ka sostojba {to ns e sposoben da gi vr{i dovere-nite raboti (~len 101);

7) stapi na rabota, a ko organizmot ima alkohol, oiojni drogi ili psihoaktivii sredstva (~lek 102 stav

2);

8) ne se podlo`il na ispituvaqe odnosno na zdrav-stven pregled soglasno so ~len 106 stav 1 od ovoj zakon;

9) ne postapi soglasno ~len 111 stav 2 od ovoj zakon;

10) ne izre~e privremeno zabrana na `elezni~ki rabotnik za vr{ewe na raboti i zada~i vo slu~aite od ~len 123 na ovoj zakon;

11) privremeno ne isklu~n od soobra}aj `slezni~ki rabotnik vo slu~aite predvideni vo ~len 124 od ovoj zakon i

12) za vreme traeweto na zabranata, odnosno za vre-meto za koe mu e izre~ena zabranata da vr{i raboti i zada~i vo soobra}ajot na `elezni~kite prugi na Make-donskite `eleznici (~len 125 stav 1);

^len 149

So pari~na kazia od 5.000 do 15.000 denari }e se kazni za prekr{ok fizi~ko lice ako:

1) preminuva `elezni~ka pruga nadvor od patniot i pe{a~kiot premin (~len 26);

2) vr{i raboti vo pru`niot pojas bsz prethodni pismeno odobrenie od Makedonskite `eleznici (~len 114 stav 2);

3) izvr{i nekoe od dejstvijata navedeni vo ~len 115 od ovoj zakon;

4) ne se pridr`uva kon vnatre{niot red vo `elez-ni~kiot soobra}aj (~len 116 stav 1) i

5) na inspektorot za `eleznici ne mu ovozmo`i vr{ei.e na inspekcijata, ne mu dava potrebni objasnu-vawa i ne mu ja stavi na uvid potrebnata tehni~ka dokumentacija (~len 137).

IH. PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI

^len 150

Postojnoto Javno pretprijatie za `elezni~ki soo-bra}aj prodol`uva so rabota kako Javno pretprijatie Makedonski `eleznici.

^len 151

Postojnite `elezni~ki prugi, nivnite oddelni de-lovi vklu~uvaj}i gi postrojkite, uredite i objektite {to se niven sostaven del, `elezni~kite vozila so koi se vr{i `elezni~ki soobra}aj, kako i industriskite pruti i industriskite koloseci }e se usoglasat so odredbite na ovoj zakon najdocna do 2005 godina.

^len 152

Pobliskite propisi za izvr{uvawe na ovoj zakon }e se donesat vo rok od edna godina od denot na vleguva-weto vo sila na ovoj zakon.

Do donesuvaweto na propisite vrz osnova na ovla-stuvawata'od ovoj zakon }e se primenuvaat postojnite propisi.

^len 153

So denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon pre-stanuva da va`i i Zakonot za `elezni~knot soobra}aj („Slu`ben vesnik na SRM" broj 23/90 i „Slu`ben ves-nik na Rerublika Makedonija" broj 62/93) i Zakonot za osnovite na bezbednosta vo `elezni~kiot soobra}aj („Slu`ben list na SFRJ" broj 26/91).

^len 154

Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto v0 „Slu`ben vesnik na Republika Make-donija".ÿ