3 AKON ZA ZALOG NA PODVIHNI PREDMETI I PRAVA

Glava! Op{ti odredbi

^len 1

So ovoj zakoi se ureduvaat na~inot, uslovite i po-stapkata za zalo`uvawe na podvi`ni predmeti i prava (vo natamo{niot tekst: zalog) vrz osnova na dogovor.

So zalogot se obezbeduva pobaruvaweto na zalo`-niot doveritel so cel toj pred druppe doveriteli da se naplati od negovata vredvost ili da stekne pravo na sopstvenost vrz zalogot, ako pobaruvaweto ne mu bide isplateno vo rokot na pristignuvawe.

^len2

So dogovorot za zalog se obvrzuva dol`nikot ili treto lice (vo natamo{niot tekst: zalogodava~) sprema doveritelot (vo natamo{niot tekst: zalogo-prima~) da zasnova zalog vrz podvi`en predmet ili pravo.

Podvi`niot predmet (vo natamo{niot tekst: pred-met) od stavot 1 na ovoj ~len, mo`e da ostane vo vlade-nie na zalogodava~ot (nevladetelski zalog) ili da se predade vo vladenie na zalogoprima~ot (vladetelski zalog).

Pravoto od stavot 1 na ovoj ~len mo`e da ostane kaj zalogodava~ot ili da se otstapi, odnosno prenese na zalogoprima~ot.

.'. I . ^len 3

Zalogodava~ot i zalogoprima~ot mo`e da bidat fi-zi~ki i pravni lica vo ramkite na svojot praven sub-jektivitet.

^len4

So zalog mo`at da se optovaruvaat eden ili pove}e predmeti ili edno ili pove}e prava.

Predmetot i pravoto od stavot 1 na ovoj ~len treba da se vo pravniot promet.

Vo zalog mo`e da se dade samo predmet {to e vo sopstvenost-na zalogodava~ot i pravo {to mu pripa|a.

Vo zalog mo`e da se dade i predmet ili pravo {to ve}e e zalo`en kaj drug.

 

 

Vo zalog mo`e da se dade i iden predmet i pravo. Zalo`enite predmeti i prava od stavovite 1 do 4 na ovoj ~len treba da bidat opredeleni ili opredelivi.

^len 5.

Ako zalo`eniot predmet vo me|uvreme, se soedini ili sme{a so drugi podvi`ni predmeti ili od nego se sozdade nov predmet, zalogot se odnesuva na celinata na soedinetite ili sme{anite predmeti, odnosno na novosozdadeniot predmet.

Vo slu~aj na stavot 1 od ovoj ~len, zalogot }e ja optovari celinata na soedinetite ili sme{anite predmeti, odnosno novosozdadeniot predmet, a redo-. sledot na zalo`ennte prava.}e .se opredeli soglasno so ~lenot 23 od ovoj zakon.

^lenb

Zalogot mo`e da se dade za idna, kako i za uslbvna obvrska.

Zalogot so koj e obezbedeno ispolnuvaweto na ne-koja obvrska se protega i vrz dogovornite obvrski {ggo bi nastanale me|u zalogoprima~ot i zalogodava~ot, po sklu~uvaweto na dogovorot za zalog, a koi bi pristig-nale za isplata pred namiruvaweto na obvrskata za ~ie{to obezbeduvawe e daden zalogot, osven ako po-inaku ne e dogovoreno.

^len 7

Nevladetelskiot zalog se registrira vo zalo`niot registar (registriran zalog), a vladetelskiot zalog ne se registrira vo zalo`eniot registar (neregistriran zalog).

^len8

Dogovorot za zasnovawe na registriran zalog se sklu~uva vo pismena forma.

Dogovorot za zasnovawe na nere|istriran zalog se sklu~uva vo bilo koja forma-g

Dogxvorot od stavot 1 na ovoj ~len mo`e da go so-stavi i notar vo forma na notarski akt vo koj, so soglasnost na dogovornite strani, notarot mo`e da stavi i klauzula za izvr{nost na notarskiot akt.

Dogovorot od stavot 1 na ovoj ~len, koj go sostavile dogovornite strani, so zaverka na nivnite potpisi od strana na notar i so davan.e na nivna nzjava za izvr{-nost na notarskiot akt, pretstavuva izvr{na isprava.

Po barawe na bilo koja od dogovornite strani od stavovete 3 i 4 na ovoj ~len, notarot e dol`en da izvr{i prijava vo zalo`niot registar.

^len9

Za registrirannot zalog se voveduva registar za zalog na podvi`ni predmeti i prava (vo natamo{niot tekst: zalo`en registar) za teritorijata na Republika Makedonija.

^len 10

Za site pra{awa koi ne se posebno uredeni so ovoj zakon, soobrazno se primenuvaat op{tite pravila na gra|anskoto pravo.

GlavaP

Steknuvaqe • prestaiuva&e ia zalo`noto iravo Oddel! Stekiuva&e va zalohvo nravo vrz iredmeti

^len11

Nevladetelskiot zalog vrz predmet se steknuva so sklu~uvaqe na dogovorot za zalog i so popis na zalo`e-niot predmet, bez predavawe na predmetot vo vladenie na zalogoprima~ot.

Popisot na zalo`eniot predmet od stavot 1 na ovoj ~len, go vr{at samite dogovorni strani so zapisnik koj go zaveruva notar.

Zalo`noto pravo od •stavot 1 na ovoj ~len se zapi-{uva vo zalo`niot registar.

Ako zalogot od stavot 1 na ovoj ~len ne se zapi{e vo zalohniot registar, nema svojstvo na registrirai za-log.

^len 12

Neregistriraniot zalog vrz predmet se steknuva so sklu~uvade na dogovor me|u zalogoprima~ot i zalogo-dava~ot i so predavawe na predmetot vo vladenie na zalogoprima~ot.

^len 13

Dogovorot za zalog osobeno sodr`i:

- podatoci za dogovornite strani (vme i prezime i `iveali{te vli prestojuvali{te, odnosno naziv vli fnrma i sedi{te);

- opis va zalogot so dovolna specifikacija da mo`e toj da se identnfikuva;

- pravnata osvova na pobaruvaweto, odnosno obvr-skata i negovata visina;

- vrsmsto i pristignuvaweto va pobaruvaweto i

- msstoto i vremeto na sklu~uva&e na dogovorot.

^len 14

Pobaruvaqeto obezbedeno so zalog }e vma prven-stvo pri iamiruva&eto od vrednosta na zalo`envot predmet vo odnos na drugnte pobaruvawa, osven ako povnahu ve e opredeleno so zakon.

Pri postoewe va registriran i nsregistriran za-log vrz eden ist predmet, prvevstvo pri namiruva&eto od vrednosta va zalohenvot predmet }e ima pobaruva-weto obezbedeno so registrnran zalog.

0 d d e l 2 P)mva • obvrsh` — dogovor—gge str——

^lei15

Zalogodava~ot kaj rsgistriraniot zalog vma pravo da ge hork-xg zalohenvot predmet so vvimavie va do-bar doma&t, odvosno vnimanie na dobar stopanstve-nn`, odvosao so •nnmanne na dobar stru~wah.

Ako zaloheanot predmet dava i klodovv, a ne e pred{devo komu }e mu pripadnat po odaojuvaweto od predmetot, zalogodava~ot }e gi zadrhi za ssbe, osven aho dogovornits strani poinahu ve se dogovorat.

^len16

Zalogoprv>«a~ot kaj rvgistriraniot zadog ima pravo da vrp{ kontrola i nadzor na sostojbata vo koja se nao|a zaloheniot predmet. _ '

Pravoto od staaot 1 na ovoj ~len, zalogoprima~ot mohe da go osgvaruva sekoga{, osven vo vevreme.

^len 17

Zalogodava~ot kaj neregistriraniot zalog e dol`en da mu go predade na zalogoprnma~ot idi na treto lice zaloheviot predmet {to go opredelile spogodbeno.

Dogovornite stravi mohat da se spogodat zaedni~ki da go ~uvaat zalo`ennot predmet.

^len1É

Zalogoprima~ot kaj neregistriraniot^alog e dol-hsv da go ~uva zalohevvot predmet so vnimanie va dobar doma}in, odvosao dobar stopanstvevik, odnosvo dobar stru~^ak.

 

 

^len19

Zalogoprima~ot kaj neregistriraniot zalog nema pravo da go upotrebuva zalo`eniot predmet ili da mu go predade na drug na upotreba, ili vo podzalog, osven ako toa mu go dozvoln zalogodava~ot.

Zalogoprima~ot koj go upotrebuva zalo`eniot predmet bez dozvola od zalogodava~ot ili mu go pre-dade na drug na upotreba, ili vo zalog, odgovara i za slu~ajno propa|awe ili o{tetuvawe na predmetot {ggo bi se slu~i&o pritoa.

^len20

Ako zalo`eniot predmet kaj 'neregistriraniot za-log dava plodovi, a ne e predvndeno komu }e mu pripad-nat po odvojuvaweto od predmetot, zalogoprima~ot mo`e da gi zadr`i za sebe.

^len 21

Po barawe na zalogodava~ot kaj neregistriraniot zalog, sudot }e naredi zaloheniot predmet da se od-zeme od zalogoprnma~ot v da mu se predade na nekoe treto lice da go dr`i za nego, ako zalogoprima~ot ne go ~uva zalo`eniot predmet kako sovesen dr`atel so-glasno so ~lenot 18 stav 1 va ovoj zakon, ako go upotre-buva bez dozvola od zalogodava~ot ili go dava na drug ia upotreba ili vo podzalog, vli ako ne go upotrebuva vo soglasnost so dadenata dozvola i voop{to aho posta-puva so iego sprotivno na dogovorot i zakonot.

Tro{ocite napraveni do pri~invte navedenn vo stavot 1 od ovoj ~len, pa|aat na tovar na zalogoprima-~ot.

^len22

Dokolku se poka`s deka zalo`eniot predmet ima nekoj praven ili materijalen nedostatok, pa ve pret-stavuva dovolno obezbeduvawe za naplata na pobaruva-weto kaj regnstriraniot i neregistriraniot zalog, za-logodava~ot e dol`ev da dade drug soodveten zalog.

Dokolku zalo`eniot predmet propadne po vina na zalogodava~ot, TOJ e dol`en da dade drug soodveten zalog.

^len 23

Koga eden predmet e daden vo registriran zalog na nekolkumina zalo`ni doveriteli, redot po koj }e se namiruvaat nivnige pobaruvaqa od vrednosta va pred-metot 'se opredeluva spored datumot na upisot vo za-lo`niot registar. '

Ako vrz eden predmet se registrira{g pove}e za-lo`ni prava od ist den, redot po koj }e se vr{i nami-ruvaweto }e se opredeluva spored ~asot na priemot na baraqeto za registracija vo zalo`niot registar.

Barawata podneseni vo ist moment (den i ~as) imaat ednakov tretman vo pogled na namiruvaweto na pobaru-vawata.

OddelZ Stekiuvaqe zalo`vo vravo vrz harti od vredvost

^len24

Nevladetelskiot zalog vrz hartija od vrednost se stsknuva so sklu~uvaqe va dogovorot za zalog i so po-pis na zalo`enata hartija od vrednost od sgrana na notar, bez prenesuvawe na hartija od vrednost i pra-vata koi proizleguvaat od nea vo vladenie na zalogo-prima~ot.

Popisot na zalo`eniot predmet od stavot 1 na ovoj ~len, go vr{at samite dogovorni strani so zapisnik koj go zaveruva notar.

Zalohnoto pravo od stavot 1 na ovoj ~len se zapi-{uva vo zalo`niot registar.

Ako zalogot od stavot 1 na ovoj ~len ne se zapi{e vo zalo`niot registar nema svojstvo na registriran za-log.

^len25

Vladetelskiot zalog vrz hartija od vrednost se ste-knuva so sklu~uvawe na dogovorot za zalog me|u zalogo-prima~ot i zalogodava~ot i so prenos na hartija od vrednrst i pravata koi proizleguvaat od nea vo vlade-nie na zalogoprima~ot.

Zalogoprima~ot na hartijata od vrednost od stavot 1 na ovoj ~len, {to e prenesena vrz nego kako „prenosen zalog", mo`e da gi vr{i site prava'{to proizleguvaat od hartijata od vrednost, no hartijata mo`e da ja pre-nese na drug samo kako prenos na polnomo{no.

^len26

Dogovorot za zalog na hartija od vrednost, pokraj elementite utvrdeni vo ~len 13 od ovoj zakon mora da sodr`i i:

- nazna~uvawe na hartijata od vrednost {to se zalo-`uva i

- iznos i vrednost ia hartijata {to e zemena pred-vid pri sklu~uvaweto na dogovorot za zalog.

Vo slu~aj na prenos na hartija od vrednost vo vlade-nie na zalogoprima~ot vo dogovorot za zalog se vnesuva i klauzulata „vrednost za zalog".

^len 27

Zalogoprima~ot steknuva zalo`no pravo nad poba-ruvaweto zapi{ano na hartijata od vrednost na donosi-tel, koga taa }e mu bide predadena oD zalogodava~ot.

Davawrto vo zalog na pobaruvawe od hartija od vrednost po naredba i hartija od vrednost na ime se vr{i so indosament vo koj e nazna~eno deka e predaden vo zalog.

0 d d e l 4

\

Steknuva&e zalo`no oravo vrz oobaruvaqa i drugi irava

^len28

Registriraniot zalog vrz cobaruvawa se steknuva so sklu~uvawe na dogovorot za zalog. i popis na zalo`e-noto pobaruvaqe bez otstapuvan.e, odnosno prenesu-vawe na pobaruvaweto na zalogoprima~ot.

Popisot na zalo`eniot predmet od stavot 1 na ovoj ~len, go vr{at samnte dogovorni straii so zapisnik koj go zaveruva notar.

Za steknuvaqe na zalo`nrto pravo vrz pobaruva-weto od stavot 1 na ovoj ~len, potrebno e dol`nikot na zalogodava~ot da bide pismeno izvesten za sklu~en do-

govor.

Zalo`noto pravo od stavot 1 na ovoj ~len se zapi-

{uva vo zalo`niot registar.

Ako zalogot od stavot 1 na ovoj ~len ne se zapi{e vo zalo`niot registar, nema svojstvo na registriran za-

log.

^len 29

Neregistriraniot zalog vrz pobaruvawe se ste-knuva so sklu~uvai.e na dogovorot za zalog.

Za steknuvaqe na zalo`noto pravo vrz pobaruva-weto od sGavot 1 na ovoj ~len, potrebno e dol`nikot na zalogodava~ot da bide pismeno izvesten za sklu~eniot

 

 

^lenZO

Zalogoprima~ot kaj neregistriraniot zalog e dol-`en da gi prezeme site potrebni merki za za~uvuva&e na zalo`enoto pobaruvawe.

^len 31

Osven pobaruvaqata vo zalog mo`e da se dadat i drugi prava (pravata od industriska sopstvenost, av-torski-prava i drugi).

Oddel ˝ Prestavuvaqe na zalohvoto oravo

^len 32

Pri~ini za prestanok na zalo`noto pravo se:

- gubewe na vladenieto na zalo`eniot predmet kaj neregistriraniot zalog, aho gubeweto nastavalo na za-konit na~in;

- ispolnuvawe na obvrskata od strana na zalogoda-va~ot (prestanuvawe na pobaruvaweto);

- otka`uvawe od sredstvoto za obezbeduvawe;

- soediiuvawe na zalogoprima~ot i zalogodava~ot vo edno isto lice;

- propa|awe na zalo`eviot predmet;

- proda`ba na zalo`eniot predmet zaradi realiza-cija na zalo`noto pravo;

- ednostrano raskiiuvawe na dogovorot za zalog pod uslovi uredeni so ovoj zakon il|drugi zakoni;

- spogodbeno raskinuvawe ia dogovorot za zalog;

- novacijata i

- istekot na opredeleno vreme.

^lenZZ

G1obaruva1&ata na zalogodava~ot kaj neregistrira-niot zalog sprema zalogoprima~ot za nadomestok na {teta poradi vlo{uvawe na oostojbata na zalo`eniot predmet i pobaruvawata na zalogoprima~ot sprema za-logodava~ot za nadomestok na tro{ocite napraveni zaradi podobruvawe na zalo`eniot predmet zastaru-vaat vo rok od edna godina od denot koga zalo`eniot predmet e vraten.

^lsn34

Koga }e izmine vremeto na zastarenost, zalogopri-ma~ot mo`e da go namiri svoeto pobaruvawe samo od zalo`eniot predmet koj go ima vo svoe vladenie.

Zastarenite pobaruvawa na kamati i drugi povre-meni davawa ne mo`e da se namirat od zalo`eniot predmet.

Glava[

Zalo`en registar

Odredbite za zalo`uvawe na pobaruvawata sood-vetno se primenuvaat i vrz zalo`uvawata na drupgge prava.

^len 35

Zalo`niot registar ima svojstvo na pravno lice so javni ovlastuvawa utvrdeni so zakon.

^lenZb

Podatocite sodr`ani vo zalo`niot registar se javni i nikoj ne mo`e da se povikuva na nivno nepozna-

van>e. , Sekoe lice ima pravo da izvr{i uvid i da dobie

poDatoci li~no ili na drug na~in (telefonski, komp-

juterski itn.).

Izdadenata isprava od zalo`niot registar ima ka-

rakter na javna isprava.

Popisot na zalo`eniot predmet od stavot 1 na ovoj ~len, go vr{at samite dogovorni strani so zapisnik koj go zaveruva notar.

Zalo`noto pravo od -stavot 1 na ovoj ~len se zapi-{uva vo zalo`niot registar.

Ako zalogot od stavot 1 na ovoj ~len ne se zapi{e vo zalo`niot regnstar, nema svojstvo na registriran za-log.

^len 12

Neregistriraniot zalog vrz predmet se steknuva so sklu~uvaae na dogovor me|u zalogoprima~ot i zadogo-dava~ot i so predavawe va predmetot vo vladenie na zalogoprima~ot.

^len 13

Dogovorot za zalog osobeno sodr`i:

- podatoci za dogovornite strani (ime i prezime i `nveal{pte ili prestojuval{pte, odnosno naziv vli fvrma i sedi{te);

- opis ia zalogot so dovolna specifikacija da mohe toj da ss identifvsuva;

- pravvata osnova ia pobaruvaqvto, odnosno obvr-skata i nsgovata visina;

- vrsmeto i pristignuvan.eto na pobaruva&eto i

- msstoto i vremeto ia sklu~uvaae na dogovorot.

^len 14

Pobaruvaaeto obezbedeno so zalog }e ima prven-stvo pri namiruvaweto od vrednosta na zalo`eniot predmet vo odnos na drugite pobaruvawa, osven ako poivaku ve e opredeleno so zakon.

Pri postovwe va registrnran i neregistriran za-log vrz eden ist prsdmet, prvevstvo pri namiruvaweto od vredvosga ia zalohenvot predmst }e ima pobaruva-qsto obezbedsno so regastriran zalog.

0 d d e d 2 Oria • obvrs`h — dogovor—gge stri`

^dei15

Zalogodava~ot kaj rsgastriraniot zalog ima pravo da ge hork-g zalohenvot predmst so vnvmavie va do-bar noia}t, odvosao vnvmavie na dobar stopavstve-vvh, odnosno so •tmat» na dobar stru~n»ah.

Ako zaiohevvot predmet dava • klodovi, a ne e predavdevo homu }e mu pripadaat po odvojuvaqeto &d prsdmetot, zalogodava~ot }e gi zadrhn za sebe, osven aho dogovor{gge strani oovvaku ne se dogovorat.

^len16

Zalogoprima~ot kaj rvgvstriraniot zadog vma pravo da vrp{ kontrola i nadzor na sosgojbata vo koja se vao|a zalohenvot predmet.

Pravoto od stavot 1 va ovoj ~len, zalogoprnma~ot mohe da go ostvaruva sekoga{, osven vo vevreme.

^len 17

Zalogodava~ot kaj neregistriraniot zalog e dol`ei da mu go predade na zalogoprima~ot ili ia treto lice zalo`eniot predmet {to go opredelile spogodbeno.

Dogovorvvte strani mohat da se spogodat zaedni~ki da go ~uvaat zalohennot predmet.

^len18

Zalogoprima~ot kaj neregistriraniot-zalog e dol-hen da go ~uva zaloheniot predmet so vnimaiie na dobar doma}ii, odnosno dobar stopanstvenik, odnosno dobar stru~aak.

 

 

^len19

^Zalogoprima~ot kaj neregistriraniot zalog nema pravo da go upotrebuva zalo`eniot predmet ili da mu go predade na drug ia upotreba, ili vo podzalog, osven ako toa mu go dozvoli zalogodava~ot.

Zalogoprima~ot • koj go upotrebuva zalo`eniot predmet bez dozvola od zalogodava~ot ili mu go pre-dade na drug na upotreba, ili vo zalog, odgovara n za slu~ajno propa|awe ili o{tetuvan.e na predmetot {ggo bi se slu~iLo pritoa.

^len20

Ako zalo`envot predmet kaj neregistriraniot za-log dava plodovi, a ne e predvideno komu }e mu pripad-nat po odvojuvaweto od predmetot, zalogoprima~ot mo`e da gi zadr`i za sebe.

^len 21

Po barawe na zalogodava~ot kaJ neregistriraniot zalog, sudot }e naredi zalo`eniot predmet da se od-zeme od zalogoprima~ot i da mu se predade na nekoe treto lice da go dr`i za nego, ako zalogoprima~ot ne go ~uva zalo`eniot predmet kako sovesen dr`atel so-glasno so ~lenot 18 stav 1 na ovoj zakon, aho go upotre-buva bez dozvola od zalogodava~ot ili go dava na drug na upotreba ili vo podzalog, ili ako ne go upotrebuva vo soglasnost so dadenata dozvola i voop{to aho posta-puva so iego sprotivno na dogovorot i zakonot.

Tro{ocite napraveni do pri~inite navedeni vo stavot 1 od ovoj ~lei, pa|aat na tovar na zalogoprima-~ot.

^len22

Dokolku se pokahs deka zalo`eniot predmet ima nekoj praven ili materijalen nedostatok, pa ne pret-stavuva dovolno obezbeduva&e za naplata na pobaruva-weto kaj registriraniot i neregistriraniot zalog, za-logodava~ot e dol`en da dade drug soodvetei zalog.

Dokolku zalo`eviot predmet propadne po vina na zalogodava~ot, TOJ e dol`en da dade drug soodveten zalog.

^len 23

Koga eden predmet e daden vo registriran zalog na iskolkumina zalo`ni doveriteli, redot po koj }e se iamiruvaat nivnige pobaruvaqa od vrednosga na pred-metot se opredeluva spored datumot na upisot vo za-lo`niot registar.

Ako vrz eden predmet se registriratg pove}e za-lo`ni prava od ist den, redot po koj }e se vrp{ nami-ruvaweto }e se opredeluva spored ~asot na priemot na baraweto za registracija vo zalo`niot registar.

Barawata podveseni vo ist moment (den i ~as) imaat ednakov tretman vo pogled na namiruvaweto na pobaru-

vawata.

Odd elZ

Stepuvaqe zalohio vrio vrz hartai od vredvoet

^len24

Nevladetelskiot zalog vrz hartija od vrednost ss steknuva so sklu~uvaqe na dogovorot za zalog i so po-pis na zalo`enata hartija od vrsdiost od strana na notar, bez prenesuvaae va hartija od vrednost i pra-vata koi proizleguvaat od nea vo vladenie na zalogo-prima~ot.

Popisot na zalo`eniot predmet od stavot 1 na ovoj ~len, go vr{at samite dogovorni strani so zapisnik koj go zaveruva notar. • .

Zalo`noto pravo od stavot 1 na ovoj ~len se zapi'-{uva vo zalo`niot regastar.

Formata, sodr`inata na zalo`niot registar i na-~inot na upisot i vodeqeto na zalo`niot registar gi propi{uva ministerot za pravda.

^len37

Za upis i za dobivawe na podatoci od zalo`niot regastar se naplatuva nadomestok na realnite (opera-tivnite) tro{oci.

Visinata na nadomestokot na tro{ocite se utvr-duva so tarifa {to ja propi{uva Vladata na Republika Makedonija.

^lenZ˝

Upisot vo zalo`niot registar se vr{i po barawe na zainteresirano lice na propi{an obrazec.

Baraqeto mora da gi sodr`i slednive podatoci:

- podatoci za dogovornite strani (ime i prezime, `iveali{te ili prestojuvali{te i edinstveniot ma-ti~en broJ na gra|aninot, odnosno naziv idi firma, sedi{te i broj od registarot kade {to e izvr{en upi-sot na pravnoto lice);

- opis na zalogot so dovolna specifikacija da mo`e toj da se identifikuva i

- datum, ~as i mesto na podnesuvaqe ia baraweto.

^len39

Formata, sodr`inata i na~inot na popolnuvaqe na obrascite od ovoj zakon gi propi{uva ministerot za pravda.

^len40

Upisot trae najmnogu pet godini, a rokot po~nuva da te~e od momentot na zapi{uvan.eto vo zalo`niot registar. Ovoj rok mo`e da se prodol`i ako {est me-seci pred istekot na rokot se pobara negovoto prodol-`uvawe.

Prodol`uvaweto se vr{i vrz osnova na baraqe za prodol`uvaqe, kon koe mora da se prilo`i pismena soglasnost od zalogoggrima~ot i da se iadomestat tro-{ocite.

^len 41

Za izvr{eniot upis, nastanatite promeni i presta-nokot na zalo`noto pravo se izdava isprava.

Ispravata za upis od stavot 1 na ovoj ~len, mora da gi sodr`i bitnite elementi od dogovorot za zalog, denot i ~asot na priemot na baraweto vo registarot, kako i vremeto na izdavaweto na ispravata.

^len 42

Na sekoe pristignato baraqe odgovorniot slu`be-nik, mora vedna{ da go potvrdi denot i ~asot na pri-emot i brojot pod koj ss zaveduva vo zalo`niot regi-star.

Baraweto od stavot 1 na ovoj ~len, vedna{ po prn-emot se snima na mikrofilm i se stava vo registarska vlo{ka koja se vodi na ime na zalogodava~ot, a origi-nalnoto baraqe se vra}a na podnositelot na baraweto.

^len 43

Ako baraweto ne gi sodr`i podatocite od ~lenot 38 na ovoj zakon ili ako ne se plateni soodvetnite tro-{oci, za otstranuvawe na nedostatocite }e bide opre-delen dopolnitelen rok, no ne podolg od tri dena, vo koj podnositelot na baran.eto e dol`en da ga otstrani. nedostatocite.

Do istekot na rokot od stavot 1 na ovoj ~len. se vr{i predbele{ka vo registarot.

Ako nedostatocits se otstranat vo prsdv&deniot rok, }s se smeta kako barai.eto da e primeno prviot pat.

 

 

^lsn 44

Na barawe na zalogodava~ot, zalogoprima~ot e dol-`en da dade pismen dokaz za ispolnuvawe na obvrskata.

So podnesuvawe na pismeniot dokaz za ispolnuva-qeto na obvrskata, se bri{e zalogot od zalo`niot registar.

Za brtiewe na zalogog od zalo`niot registar se izdava posebna potvrda.

GlavaGU Realvzacija va zalo`ioto oravo

^len 45 .

Ako pobaruvaweto na zalogoprima~ot kaj registri-raniot zalog ne bide namireno vo rokot na pristignu-vawe, toj mo`e da bara od sudot da donese re{enie najdocna vo rok od osum dena, zalo`eniot predmet da bide odzemen od zalogodava~ot i da mu bide predaden nemu vo vladenie.

Koga zaradi prirodata na zalo`eniot predmet ne e mo`no prenesuvawe na vladenieto ili ako toa e vo interes na zalogoprima~ot, na negov predlog, sudot opredeluva administrator koj se gri`i za zalo`eniot predmet do momentot na realizacija na zalo`noto pravo.

Prigovorot protiv re{enieto od stavot 1 na ovoj ~len ne go odlaga negovoto izvr{uvawe.

^len46

Zalogoprima~ot kaj registriraniot zalog bez ogled dali vo postapkata za realizacija na zalo`noto pravo se steknal ili ne so vladenie vrz zalo`eniot predmet, mo`e da bara od sudot da se prodade predmetot najavna ggroda`ba ili po tekovna cena, koga zalo`eniot pred-met ima berzanska ili pazarna cena.

Ako zalo`eniot predmet ne mo`el da se prodade na prvoto ro~i{te od javnata proda`ba, na predlog od zalogoprima~ot, toj }e mu bide dosuden po cena oprede-lena za proda`ba na prvoto ro~i{te koja e ednakva na visinata na pobaruvaweto obezbedeno so zalogot.

Ako zalogrprima~ot namiril del od svoeto pobaru-vawe, dol`en e vo rok od osum dena tolkav iznos od vrednosta na zalogot da mu vrati na zalogodava~ot, odnosno da go deponira v() sudot ili kaj notar.

Ako zalogoprima~ot ne predlo`i zalo`eniot pred-met da mu bide dosuden, sudot }e opredeli nova pro-da`ba samo na predlog na zalogoprima~ot.

Prbda`bata na zalo`eniot predmet }e se sprove-duva spored odredbite na Zakonot za izvr{nata po-stapka, koi va`at za proda`ba na podvi`ni predmeti, osven ako poinaku ne e uredeno so ovoj zakon.

^len47

Ako tro{ocite odjavnata proda`ba bi bile nesraz-merno golemi sprsma vrednosta na zalo`eniot pred-met, sudot mo`e da odlu~i zalogoprima~ot da go ggro-dade predmetot po cena ednakva na visinata na pobaru-vai.eto obezbedeno so zalogot ili ako saka da go zadr`i za sebe po taa cena.

Ako vrednosta ia zalo`eniot predmet od stavot 1 na ovoj ~len e vo o~igleden nesrazmer so vrednosta na pobaruvaweto, vrednosta na zalo`eniot predmet }e ja proceni stru~wak.

^len48

Koga zalo`eniot [Tredmet se rasipuva ili koga ja gubi vrednosta, pa postoi opasnost da stane nedovolen za obe~bsduvaqe na pobaruvai>eto na zalogoprima~ot, ako dogovornite strani ponnaku ne se dogovorat, sudot mo`e po bara11>s na zalogodava~ot ili zalogoprima~ot, a po soslu{uvawe na drugata strana, da odlu~i zalo`s-

niot predmet da se prodade na javna proda`ba, ili po berzanska ili pazarna cena koja ja ima i cenata ili dovolen del od cenata se deponira kaj sudot ili kaj notar, zaradi obezbeduvawe na pobaruvaqeto na zalo-goprima~ot.

Javnata proda`ba mo`e da ja sprovede i lice opre-deleno od sudot.

Sudot }e go odbie baraweto na zalogoprima~ot (kaj registriraniot i neregistriraniot zalog), ako zalogo-dava~ot mu ponudi na zalogoprima~ot da mu predade namesto zalo`eniot predmet nekoj drug so ista vred-nost ~ie{ggo ~uvawe ne bara pogolem trud ili gri`a od ~uvaweto na prvobitno zalo`eniot predmet.

Sudot pod istite uslovi }e dozvoli zamena na zalo-`eniot predmet, po barawe od zalogodava~ot i vo slu-~aj koga zalogoprima~ot ne bara negova proda`ba.

^len49

Po baraqe na zalogodava~ot (kaj registriraniot i neregistriraniot zalog) sudot mo`e da dozvoli zalo-`eniot predmet da se prodade na opredeleno lice za cena koja e najmalku ednakva na visinata na pobaruva-1Beto obezbedeno so zalogot.

Dobienata cena ili dovolen del od cenata se depo-nira kaj sudot ili kaj notar, za obezbeduvawe na napla-tata na pobaruvaweto na zalo`niot doveritel na mesto na zalo`eniot Predmet.

^len50

Zalogoprkma~ot ima pravo od cenata postignata so proda`ba na zalo`eniot predmet da go naplati pred drugite doveriteli na zalogodava~ot svoeto pobaru-vawe, otkako }e bidat namireni tro{ocige okolu ostvaruvaweto na naplata na pobaruvaqeto, tro{o-cite napraveni za za~uvuvawe na zalo`eniot predmet, ako se raboti za neregistriran zalog, kako i kamatata {to se dol`i.

^len51

Ako pobaruvaweto ne bide namireno vo rokot na pristignuvaweto zalogoprima~ot kaj neregistrira-niot zalog i kaj regastriraniot zalog koga zalogopri-ma~ot vo postapkata za realizacija va zalo`noto pravo steknal vladenie vrz zalo`eniot predmet so-glasno so ~lenot 45 od ovoj zakon, ima pravo da pri-stapi kon proda`ba na zalo`eniot predmet na javna proda`ba so po~etna cena koja e ednakva na visinata na pobaruvaweto obezbedeno so zalogot, po istekot na 30 dena od predupreduvaweto na zalogodava~ot deka taka }e postapi.

Zalogoprima~ot e dol`en navreme da go izvesti zalogodava~ot za datumot i mestoto na proda`bata.

Ako zalo`eniot predmet ne mo`el da se prodade na prvoto ro~i{te od javnata proda`ba, zalogoprima~ot mo`e da bara od sudot predmetot da mu bide dosuden nemu.

Ako zalogoprima~ot namiril del od svoeto pobaru-vawe pred javnata proda`ba }e se postapi soglasno so ~lenot 46 stav ZTzd ovoj zakon.

^len 52

Ako zalogodava~ot ~ija obvrska e vra}awe na dobi-eniot kredit, koga predmet na zalogot e hartija od vrednost, ne go vrati kreditot do rokot na pristignu-vaweto, bankata kako zalogoprima~ mo`e da gi prodade zalo`enite hartii od vrednost.

^len53

Ako zalo`enoto pobaruvawe dava pravo na kamati ili nekakvi drugi povremeni davawa, zalogoprima~ot e dol`en da gi naplati.

 

 

prima~ot ima pravo, potoa so kamatata cggo mu se dol`i i na krajot so glavninata.

^len54

Koga zalo`enoto pobaruvawe }e pristigne za na-plata, zalogoprima~ot e dol`en da go iaplati.

So ispolnuvan.eto na zalo`enoto pobaruvawe za-lo`noto pravo preminuva vrz predmetot so koj e ispol-neto pobaruvaqeto.

Koga predmetot na zalo`enoto pobaruvawe se pari, zalogoprima~ot e dol`en, po barawe na zalogodava~ot, da go deponira naplateniot iznos kaj sudot ili kaj notar, no ako predmet na negovoto pobaruvawe se, isto taka, pari i ako toa pristignalo za naplata, zalogo-prima~ot mo`e da zadr`i za sebe kolhu {to mu se dol`i, a drugoto e dol`en da mu go predade ia zalogo-dava~ot.

^len55

Ako zalogodava~ot ne ja ispolni obvrskata do rokot na pristignuvaweto zalogoprima~ot ima pravo da go namiri svoeto pobaruvawe od otstapenoto pobaruvawe na zalogodava~ot.

Zalogoprima~ot e dol`en, otkako }e go namiri svo-eto pobaruvawe, v{pokot na pari ili drugi predmeti da mu gi predade ia zalogodava~ot.

Gl`vaU

Kazve— odredbv

^len56

So pari~na kazna od 10.000 do 30.000 dsnari }e se kazni za prekr{ok odgovorniot slu`benik vo Zaloh-niot regisgar, ako vedna{ ne go potvrdi denot i ~asot na priemot na baraqeto i brojot pod koj se zaveduva vo registarot (~len 42 stav 1).

^len57

So pari~na kazna od 5.000 do 25.000 denari }e se kazni za prekr{ok odgovorniot slu`benik vo zalo`-niot registar ako neopravdano odbie da dade podatock od registarot ili ako dade neto~ni podatoci ili spre~i uvid vo niv (~len 36 stav 2).

GlavaU! Preodgv • zavr{i odredbi ^lsn58

Zalo`nite prava zasnovani vrz podvi`ni predmeti so spogodba na sgrankite, soglasno so odredbige ia Zakonot za izvr{vata posta{sa, so vlegua&eto vo sila na ovoj zakon, zadodhitelno se zap{puvaat vo Zalo`niot registar.

Sudot po slu`bena dol`nost vo rok od 30 dena od po~etokot na rabotata na Zalo`niot regvstar e dol-`en da & gi dostavi prepisite na sudskite soogodbn od stavot 1 na ovoj ~lsn.

Direktorot na Zalo`niot registar e dolhen na sgrankite da im dostavi izvsstuvaqe za izvr{eivot upis vo Zalo`niot registar vo rok od 30 dsna.

^len59

Zalo`{gge prava vrz podvi`ni predmeti zasnovani na drug na~in pred vleguvaweto vo snla na ovoj zakon, dogovornite strani mo`at da gi registriraat soglasno so odredbite na ovoj zakon.

^lsnbO

Podzakonsknte akti predvidenn vo ovoj zakon }e se donesat vo rok od 90 dena, od denot na vleguva&eto vo sila na ovoj zakon.

^len 61

Do zapo~nuvaweto so rabota na Zalo`niot registar od ~lenot 9 na ovoj zakon, rabotite od negovata nad-le`nost }e gi vr{i direkcija kako organ vo sostav na Ministerstvoto za pravda.

^len62

So vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, prestanuvaat da va`at odredbite od glava HHVIII so ~lenovite 966-996, kako i drugite odredbi koi se odneeuvaat na za-lo`noto pravo vrz podvi`ni predmeti od Zakonot za obligacionite odnosi („Slu`ben list na SFRJ" broj 28/78, 39/85,46/85 i 57/89), prezemen soglasno so ~lenot 5 od Ustavniot zakon za sproveduvawe na Ustavot na Republika Makedonija („Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 52/91) i odredbite na Zakonot za izvr{nata postapka („Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 53/97) {to se odnesuvaat na zalo`-noto pravo vrz podvi`ni predmeti vrz osnova na spo-godba na dogovornite strani.

^lenbZ

 

 

^len 4

Vo Republika Makedonija se praznuvaat i nera-botni denovi se:

- prviot den na Bo`i} i vtoriot den na Veligden za vernicite od hristijanskata veroispovest;

- prviot den na Ramazan Bajram i prviot den na Kurban Bajram za vernicite od islamskata veroispo-vest i ,

- prviot den na Jom Kipur za pripadnicite na Evrejskata zednica.

^len5

Vo nerabotnite denovi od ~lenovite 2 i 4 na ovoj zakon, rabotnikot ima pravo na nadomest 1na plata, odnosno na zgolemena plata vo soglasnost s6 zakon i kolektiven dogovor. g

^lenb

Vladata na Republika Makedonija so akt oprede-luva koi dr`avni organi i drugi javni slu`bi, javni pretprijatija, trgovski dru{tva, ustanovi i drugi pravni lica, se dol`ni da rabotat vo denovite na praz-nicite od ~lenovite 2 i 4 na OVOJ zakon.

^len7

So denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon pre-stanuva da va`i Zakonot za dr`avnite praznici na Socijalisti~ka Republkka Makedonija („Slu`ben ves-nik na SRM" broj 16/65 i 15/72) i Zakonot za prazni-cite na Socijalisti~ka Federativna Republika Jugo-slavija („Slu`ben list na SFRJ" broj 6/73).

^len8

Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo „Slu`ben vesnik na Republika Make-donija".

Pretsedatel na Sobranieto na Republika Makedonija, Tito Petkovski, s.r.

ZAKON

ZA PRAZNICITE NA REPUBLIKA MAKEDON[A

^len!

So ovoj zakon se utvrduvaat dr`avnite praznici na Republika Makedonija i drupgge praznici i se oprede-luvaat nerabotnite denovi na praznuvaweto.

^len2

Dr`avni praznici na Republika Makedonija se:

2 Avgust - Den na Republikata,

8 Septemvri - Den na nezavisnosta i

11 Oktomvri - Den na Narodnoto vostanie.

Praznici na Republika Makedonija se:

1 i 2 Januari - Nova godina i 1 i 2 Maj - Den na Trudot.

^lenZ

Praznicite od ~lenot 2 na ovoj zakon se nerabotni denovi.

Dokolku praznicite od ~lenot 2 na ovoj zakon pa-|aat vo nedela, naredniot den se smeta za neraboten.ÿ