ZAKON ZA IZDAVAWE I TRGUVAWE SO HARTII OD VREDNOST

I. OSNOVNI ODREDBI

^len 1

So ovoj zakon se ureduvaat vidovite na hartii od vrednost i finansiskite derivati, uslovite i na~inot na izdavawe, trguvawe i zbirno ~uvawe na hartii od vrednost, na~inot i uslovite za osnovawe i rabota na pazarot na pari i kratkoro~ni hartii od vrednost i na pazarot na dolgoro~ni hartii od vrednost, kako i statusot i nadle`nostite na Komisijata za hartii od vrednost.

^len 2

Hartija od vrednost, vo smisla na ovoj zakon, e akcija, obvrznica, blagajni~ki zapis, komercijalen zapis, dr`aven zapns, sertafikat za depozit i drugi ispravi za vlo`uvawe vo zaedni~ki potfat, ~ija cel e steknuvawe dobivka vrz osnova na pretpriema~ki i menaxerski napori na drugi lica.

Izdava~ot na hartija od vrednost mo`e namesto pismena isprava da izdade potvrda koja gi sodr`i elementite utvrdeni so ovoj zakon.

Hartiite od vrednost mo`at da se izdavaat i vo nematerijaliziran oblik, kako elektronski zapis, koj se vodi vo klirin{ko-depotno dru{tvo.

^len Z

Hartii od vrednost, vo soglasnost so ovoj zakon, mo`e da izdava Republika Makedonija, edinici na lokalna samouprava, trgovsko dru{gvo i drugo pravno lice (vo natamo{niot tekst: izdava~)

Ogransko pravno lice mo`e da izdava hartii od vrednost vo Republika Makedonija vrz na~eloto na reciprocitet, na na~in i pod uslovi utvrdeni so ovoj zakon.

^len 4

Hartijata od vrednost mo`e da glasi na ime i na donesuva~ot.

^len 5

Hartijata od vrednost koja glasi na ime se prenesuva so po indosament, ako na nea izri~no ne e ozna~eno deka ne mo`e da se prenesuva.

Hartijata od vrednost koja glasi na donesuva~ot se prenesuva so predavawe.

^len 6

Hartijata od vrednost glasi na denari. Hartijata od vrednost mo`e da gaasi i na stranska valuta, no vo Republika Makedonija se prodava i se kupuva za denari.

^len 7

Hartija od vrednost ~ij rok na pristignuvawe e podolg od edna godina od denot na izdavaweto e dolgoro~na hartija od vrednost.

Hartija od vrednost ~ij rok na pristignuvawe e pokratok od edna godina od denot na izdavaweto e kratkoro~na hartija od vrednost.

^len 8

Izdava~ot na hartijata od vrednost e dol`en da gi izvr{uva obvrskite koi proizleguvaat od hartijata od vrednost, vo rok, pod uslovi i na na~in utvrdeni so ovoj zakon i so aktot za nivno izdavawe.

^len 9

Pravata i obvrskite od hartijata od vrednost nastanuvaat koga izdava~ot hartijata od vrednost, odnosno potvrdata, vo slu~aite koga hartijata od vred-nost ne se pe~ati, }e mu ja predade na kupuva~ot ili ia negoviot ovlasten zastapnik.

Odredbite na ovoj zakon {to va`at za hartiite od vrednost soodvetno se odnesuvaat i na potvrdite, vo slu~aj koga hartiite od vrednost ne se pe~atat.

^len 10

Vo slu~aj koga hartijata od vrednost e o{tetena, ili hartijata od vrednost, koja glasi na ime e izgubena, na barawe na imatelot, odnosno sopsgvenikot, izdava-~ot mo`e da ja zameni so nova hartija od vrednost, pod uslov prethodno javno da ja proglasi za neva`e~ka vo postapka za proglasuvawe spored pravilata na vonprocesnata postapka i za toa da ja izvesti Komisijata za hartii od vrednost.

^len 11

Pod trguvawe so hartii od vrednost, vo smisla na ovoj zakon, se podrazbira prvoto prodavawe, odnosio prvoto kupuvawe na hartii od vrednost (vo natamo{niot tekst: primaren pazar) i sekoe natamo{no kupuvawe i prodavawe na hartijata od vrediost (vo natamo{niot tekst: sekundaren pazar).

II. VIDOVI NA HARTII OD VREDNOST I FINANSISKI DERIVATI

1.Akcija

^len 12

Akcijata e isprava za sopstvenost koja e del od osnovnata glavnina na akcionerskoto dru{tvo.

Imatelot na akcija steu~uva pravo na u~estvo vo dobivkata, a zavisno od vidot i rodot na akcijata, mo`e da ima pravo i na u~estvo vo upravuvaweto.

Akcijata glasi samo na ime.

Akcijata {to glasi na donesuva~ot e ni{tovna.

^len 13

Akciite mo`at da bidat:

1. Spored redosledot na izdavaweto: osnova~ki akcii - akcii od prvata emisija i akcii od naredni emisii;

2. Spored sodr`inata na pravata: obi~ni (redovni) akcii i prioritetni (povlasteni) akcii;

3. Spored pravoto na glas: akcii bez pravo na glas i akcii so pravo na glas i

4. Spored cenata na steknuvawe: besplatni akcin i akcii po povlastena cena.

^len 14

Akcijata se uplatuva vo pari, a mo`e i vo predmeti i prava izrazeni vo pari~en iznos, vo soglasnost so aktot za izdavawe akcii.

^len 15

Sredstvata za kupuvawe akcii mo`at da se uplatuvaat odedna{ ili vo rati.

Ako uplatata se vr{i vo rati, kupuva~ot na akcijata dobiva privremena akcija so toa {to sekoja naredna uplata se zapi{uva i se potvrduva na samata privremena akcija.

Privremenata akcija se povlekuva i se zamenuva so postojana akcija koga imatelot na privremenata akcija }e go uplati vkupniot iznos na svojot udel.

^len 16

Akt za izdavawe akcii donesuva nadle`niot organ na izdava~ot.

So aktot za izdavawe akcii se utvrduva osobeno:

1. Firmata na izdava~ot na akciite;

2. Vidot na akciite;

3. Rodot na akciite;

4. Podatoci za garantot, ako obvrznicata e so garancija;

5. Nominalnata vrednost va akciite;

6. Brojot na glasovite {to gi dava akcijata;

7. Na~inot na isplata na dividendata;

8. Vremeto i na~inot na upis na akciite;

9. Brojot na akciite;

10. Na~inot i rokot na uplata na zapi{anite akcii;

11. Rokot i so koja kamata se vr{i vra}awe na uplatenite sredstva vo slu~aj na otka`uvawe od izdavaweto na akcii;

12. Pravoto na prvenstveno kupuvawe i redosledot na ostvaruvawe na prvenstvoto koga akciite se izdavaat vo pove}e serii;

13. Na~inot na objavuvawe na izdavaweto na akciite;

14. Postapkata za raspredelba i predavawe na akciite;

15. Na~inot na raspolagawe so akciite;

16. Mo`nosta za zamena na akciite;

17. Pravata {to gi steknuva sopstvenikot na akcijata;

18. Podnesuvawe na rizikot i

19. Drugi pra{awa vo vrska so izdavaweto na akciite.

^len 17

Akcijata e sostavena od tri dela. Prviot del se sostoi od obvivka na akcijata, koja mora da gi sodr`i slednive podatoci:

1. Oznaka deka e akcija;

2. Oznaka na rodot na akcijata;

3. Firmata i sedi{teto na izdava~ot ia akcijata;

4. Prezimeto i imeto, odnosno firmata na soostvenikot na akcijata;

5. Vkupniot iznos na koj se izdavaat akciite i brojot na akciite;

6. Rokovite za isplata na dividendite;

7. Mestoto, datumot na izdavawe, seriskiot broj so koitrolen broj na akcijata;

8. Faksimil na potpis na ovlastenoto lice na izdava~ot i pe~at na izdava~ot na akcijata i

9. Pravata od akcijata.

Vtoriot del se sostoi od kuponski tabak {to gi sodr`i kuponite za naplatata na dividendata. Kuponot za naplata na dividendata gi sodr`i slednive poda-toci.

1. Redniot broj na kuponot za naplata na dividendata;

2. Brojot na akcijata po koja se ispla}a dividendata;

3. Firmata na izdava~ot na akcijata;

4. Godinata vo koja se isplatuva dividendata i

5. Faksimil na potpis na ovlastenoto lice na izdava~ot i pe~at na izdava~ot va akcijata.

Tretiot del na akcijata e talon so koj sopstvenikot na akcijata go ostvaruva pravoto da dobiva nov kuponski tabak za naplata na dividendata.

^len 18

Izdava~ot mo`e namesto akcii, da izdade potvrda koja gi sodr`i slednive elementi:

1. Oznaka deka e potvrda;

2. Firma i sedi{te na izdava~ot;

3. Prezime i ime, odnosno firma na sopspenikot na akcijata;

4. Nominalnata vrednost, rodot i brojot na akciite;

5. Mesto i datum na izdavawe i

6. Faksimil na potpis na ovlastenoto lice na izdava~ot i pe~at na izdava~ot.

Potvrdata od stav 1 na ovoj ~len mo`e da se izdade za edna ili za pove}e akcii.

^len 19

Potvrdata za akcii od ~len 235 od Zakonot za trgovskite dru{tva ne pretstavuva hartija od vrednost.

^len 20

Izdava~ot na akcii e dol`en da vodi knigi na akcii, na na~inot i pod uslovite propi{ani od Komisijata za hartii od vrednost.

^len 21

Izdava~ot na ahcii e dol`en da ja izvesti Komisijata za hartii od vrednost za sekoja proda`ba na akcii so koja kupuva~ot se steknuva so pove}e od 10% u~estvo vo osnovnata glavnina na akcionerskoto dru{tvo vo rok od deset dena od denot ia kupoproda`bata.

^len 22

 

Prenosot na celosno uplateni ahcii e sloboden.

2. Obvrznici

^len 23

Obvrznicata e hartija od vrednost so koja izdava~ot se obvrzuva deka na liceto ozna~eno vo obvrznicata, odnosno na donesuva~ot na obvrznicata ednokratno ili vo rati, }e mu go isplati, na opredeleniot den, iznosot na nominalnata vrednost i kamatata.

^len 24

Obvrznicite mo`at da bidat:

- spored na~inot na obezbeduvawe na pravata: garantirani, negarantirani i obvrznici obezbedeni so hipoteka;

- spored rokot na pristignuvawe na obvrskite na izdava~ot: kratkoro~ni i dolgoro~ni;

- spored na~inot na ostvaruvawe na pravata na kamata: so kamata koja se isplatuva odedna{ (obvrznica bez kupon) i so kamata koja se isplatuva vo kamatni periodi (obvrznica so kupon);

- spored kamatata: so fiksna i so varijabilna kamata;

- spored na~inot na ostvaruvawe na pravoto za vra}awe na nominalniot iznos: ednokratni ili vo rati;

- spored posebnite prava: obvrznica koja na imatelot, pokraj kamata, mu dava pravo na dividenda (participativni) i obvrznica koja dava pravo na nejzino pretvorawe vo akcija ili pravo za prvenstvo vo kupuvaweto (zamenlivi -konvertibilni).

^len 25

Akt za izdavawe obvrznici donesuva nadle`niot organ na izdava~ot.

So aktot za izdavawe na obvrznici se utvrduva osobeno:

1. Firmata i sedi{teto na izdava~ot;

2. Vkupniot iznos na koj se izdavaat obvrznicite;

3. Nominalnata vrednost na obvrznicite;

4. Podatoci za garantot, ako obvrznicata e so garancija;

5. Na~inot na izdavawe ia obvrznicite;

6.Namenata za koja se izdavaat obvrznicite;

7. Vidot na obvrznicite i pravata {to proizleguvaat od vidot na obvrznicata;

8. Rokovite na pla}awe na nominalnata vrednost na obvrznicata i kamatata;

9. Visinata i na~inot na presmetuvawe i pla}awe na kamata;

10. Iznosot na traen kapital na izdava~ot i procentot na u~estvo na emisijata vo toj kapital i

11. Izvorite na sredstva od koi }e se isplatuvaat obvrznicite.

  

^len 26

 

Obvrznicata se sostoi od obvivka i kamatni kuponi.

Obvivkata na obvrznicata sodr`i:

1. Oznaka deka e obvrznica i vidot na obvrznicata;

2. Firma i sedi{te na izdava~ot;

3. Firma, odnosno ime na kupuva~ot na obvrznicata ili oznaka deka obvrznicata glasi na donesuva~;

4. Nominalna vrednost na obvrznicata;

5. Firma i sedi{te na garantot, ako obvrznicata e so garancija;

6. Visina na kamatata;

7. Procentot na u~estvo vo dobivkata, dokolku takvo u~estvo e predvideno;

8. Mesto i rok na pla}awe na nominalnata vrednost na obvrznicata i kamatata;

9. Mesto i datum na izdavaweto;

10. Oznaka na serijata i kontrolen broj na obvrznicata;

11. Faksimil na potpis na ovlastenoto lice na izdava~ot i pe~at na izdava~ot na obvrznicata i

12. Oznaka za rokovite na pla}awe na nominalnata vrednost na obvrznicata i kamatata (amortizacionen plan).

Kamatniot kupon na obvrznicata sodr`i:

1. Oznaka na serijata i broj na kuponot;

2. Visina na kamatata;

3. Datum na pristignuvawe i mesto i na~in na pla}awe na kamatata i

4. Faksimil na potpisot na ovlastenoto lica na izdava~ot i pe~at na izdava~ot.

^len 27

Izdava~ot na obvrznicata mo`e namesto obvrznica da izdade potvrda koja gi sodr`i elementite od ~len 26 na ovoj zakon za obvivkata na obvrznicata.

Potvrdata mo`e da se izdade za edna obvrznica ili za pove}e obvrznici.

3. Sertifikat za depozit

^len 28

Sertifikatot za depozit e hartija od vrednost so koja izdava~ot se obvrzuva deka na imatelot na sertifikatot, vo utvrdeniot rok }e mu go isplati iznosot na deponiranite sredstva so kamata.

^len 29

Sertifikat za depozit izdava banka i {tedilnica vrz osnova na akt od nadle`en organ za izdavawe, so koj se utvrduva:

1. Vkupniot iznos i nominalnata vrednost na sertifikatot;

2. Visinata i na~inot na presmetuvawe i pla}awe na kamatata;

3. Rokovite na pristignuvawe za naplata.

^len 30

Sertifikatot za depozit mo`e da bide:

1. Spored rokot na pristignuvawe: kratkoro~en i dolgoro~en;

2. Spored na~inot na dogovarawe: na fiksen rok so klauzula ili bez klauzula za obnovuvawe na rokot i so otkazen rok i

3. Spored kamatata: so fiksna i so varijabilna kamata.

Uslovnte pod koi e izdaden sertifikatot za depozit ne mo`at da se menuvaat.

^len 31

Sertifikatot za depozit sodr`i:

1. Oznaka deka e sertifikat;

2. Firma i sedi{te na izdava~ot;

3. Firma i sedi{te na deponentot, dokolku deponentot e pravno lice, odnosno ime i `iveali{te na deponentot, dokodku deponentot e fizi~ko lice i do-kolku sertifikatot glasi na ime;

4. Nominalna vrednost ia sertifikatot;

5. Rok na koi se deponirani sredstvata;

6. Visina na kamatata i na~in na presmetuvawe i pla}awe ia kamatata;

7. Mesto i datum na izdavawe;

8. Oznaka na serijata so kontrolen broj;

9. Pravata od sertifikatot i

10. Faksimil na potpis na ovlastenoto lice na izdava~ot i pe~atar na izdava~ot.

4. Blagajni~ki, komercijalni i dr`avni zapisi

^len 32

Blagajni~ki, komercijalni i dr`avni zapisi se hartii od vrednost so koi izdava~ot se obvrzuva deka na imatelot na zapisite }e mu go plati iznosot na nominalnata vrednost nazna~ena na niv i kamata vo rokot na pristignuvaweto.

^len 33

Blagajni~ki i komercijalni zapisi se kratkoro~ni hartii od vrednost koi se izdavaat za pribirawe pari~ni sredstva.

Blagajni~ki zapisi izdava Narodnata banka na Republika Makedonija, banka i {tedilnica, a komercijalen zapis izdava trgovsko dru{tvo i drugo pravno li-ce.

^len 34

Dr`avniot zapis e kratkoro~na hartija od vrednost koja se izdava za pribirawe na pari~ni sredstva za premostuvawe na vremenskata neusoglasenost me|u prilivot na prihodi i izvr{uvaweto na rashodite na Bu-xetot na Republika Makedonija.

^len 35

Akt za izdavawe na blagajni~ki, odnosno komercijalni zapisi donesuva nadle`niot organ na izdava~ot.

Akt za iadavawe na dr`aven zapis donesuva Vladata na Republika Makedonija.

^len 36

So aktot za izdavawe na blagajni~ki, komercijalen i dr`aven zapis se utvrduva:

1. Vkupniot iznos i nominalnata vrednost na koja se izdava zapisot;

2. Namenata za koja se izdava zapisot;

3. Na~inot na izdavawe na zapisot;

4. Visinata i na~inot na presmetuvawe i pla}awe na kamatata i

5. Rokovite na pristignuvawe na naplata.

^len 37

Blagajni~kiot, komercijalniot i dr`avniot zapis sodr`at:

1. Oznaka za vidot na zapisot;

2. Firma i sedi{te na izdava~ot;

3. Firma i sedi{te na kupuva~ot, dokolku kupuva~ot e pravno lice, odnosno ime i `iveali{te na kupuva~ot, dokolku kupuva~ot e fizi~ko lice i dokolku zapisot glasi na ime;

4. Nominalnata vrednost na koja glasi zapisot;

5. Visina na kamata;

6. Rok na pla}awe na nominalnata vrednost;

7. Mesto i datum na izdavawe;

8. Oznaka na serijata so kontrolen broj;

9. Pravata od zapisot i

10. Faksimil na potpisot na ovlastenoto lice na izdava~ot i pe~at na izdava~ot.

^len 38

Blagajni~kite zapisi koi gi izdava Narodnata banka na Republika Makedonija, mo`at da gi kupuvaat Republika Makedonija, banki i {tedilnici.

Blagajni~kite zapisi koi gi izdava banka i {tedilnica, komercijalni i dr`avni zapnsi, mo`at da kupuvaat pravni i fizi~ki lica.

^len 39

Izdava~ot mo`e namesto pe~ateni na blagajni~ki, komercijalen, odnosno dr`aven zapis da izdade potvrda, koja gi sodr`i elementite utvrdeni oo ovoj zakon za tie hartii od vrednost.

Potvrdata od stav 1 na ovoj ~len mo`e da se izdade za eden zapis ili za pove}e zapisi.

5. Ispravka za vlo`uvawe vo zaedni~ki potfat

^len 40

Ispravkata za vlo`uvawe vo zaedni~ki potfat gi sodr`i slednive elementi:

1. Oznaka deka e isprava;

2. Vrednosta na pari~niot ili nepari~en vlog na edno lice investitor investiran kaj drugo lice so nekakov zaedni~ki potfat i

3. Pravata {to gi steknuva investitorot.

6. Finansiski derivati.

^len 41

Finansiski derivati, vo smisla na ovoj zakon, se opcii i fju~ersi na hartii od vrednost so koi se trguva.

^len 42

Opcija na hartija od vrednost e dogovor za terminska proda`ba na hartii od vrednost so koj edna dogovorna strana steknuva pravo, no ne i obvrska, da kupi ili da prodade edna ili pove}e hartii od vrednost (predmet na opcijata), sekoj raboten den do istekot na dogovoreniot rok, a drugata strava se obvrzuva, na barawe na prvata strana, bezuslovno da go predade ili da go prezeme i da go plati dogovoreniot predmet na opcijata.

Opciskiot dogovor mo`e da bide kupoven i proda`en.

^len 43

Fju~ers na hartii od vrednost e dogovor za terminska proda`ba na hartii od vrednost so koj ednata dogovorna strana se obvrzuva da izvr{i predavawe na edna ili na pove}e hartii od vrednost, a drugata dogovorna strana da ja plati dogovorenata cena presmetana vrz osnova na cenata na edna ili na pove}e hartii od vrednost na utvrdeniot den.

^len 44

Javnoto ponuduvawe i kupuvawe opcii i fju~ersi na hartii od vrednost se vr{i spored pravilata za odobruvawe i regulirawe na proda`bata i trgovijata so ovie instrumenti {to gi donesuva Komisijata za hartii od vrednost.

P1. IZDAVAWE I JAVNA PONUDA NA HARTII OD VREDNOST

^len 45

Izdavawe kratkoro~ni i dolgoro~ni hartii od vrednost (vo natamo{niot tekst: hartii od vrednost), se vr{i vrz osnova na odobrenie na Komisijata za hartii od vrednost.

Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len, odobrenie ne e potrebno:

- koga izdava~ na hartii od vrednost e Republika Makedonija ili Narodnata banka na Republika Makedonija;

- koga Republika Makedonija izdala garancija za vkupnata emisija na hartii od vrednost;

- pri simultano osnovawe na akcionersko dru{tvo;

- koga vrednosta na vkupnata emisija ne nadminuva 50.000 DEM vo denarska protivvrednost;

- za izdavawe na blagajni~ki zapisi od banka.

Hartii od vrednost od stav 2 alineja 4 na ovoj ~len, ist izdava~ mo`e da izdade samo edna{ vo period od dve godini.

^len 46

Odobrenieto od ~len 45 na ovoj zakon, Komisijata za hartii od vrednost go izdava vrz osnova na barawe na izdava~ot na hartii od vrednost.

Baraweto od stav 1 na ovoj ~len gi sodr`i slednive elementi:

- osnovni podatoci za izdava~ot na hartiite od vrednost;

- osnovni podatoci za emisijata na hartii od vrednost;

- podatoci za delovnata i razvojnata politika na izdava~ot na hartii od vrednost.

Komisijata za hartii od vrednost ja utvrduva pobliskata sodr`ina na baraweto za izdavawe hartii od vrednost, po vidovi izdava~i.

^len 47

Izdava~ot na hartii od vrednost kon baraweto dostavuva:

1) akt za osnovawe;

2) mislewe za bonitetot na izdava~ot od institucija opredelena od Komisijata za hartii od vrednost;

3) akt za izdavawe na hartii od vrednost;

4) izjava od rakovodnoto lice deka:

- emisijata e vo soglasnost so zakon;

- podatocite navedeni vo baraweto se verodostojni;

- se obezbedeni site uslovi za pe~atewe na hartii od vrednost.

5) javen povik za zapi{uvawe i kupuvawe na hartii od vrednost.

Vo slu~aj koga izdava~ot e akcionersko dru{tvo, a baraweto se odnesuva za izdavawe na akcii od vtora ili naredia emisija, izdava~ot kon baraweto, e dol`en da dostavi i podatoci za:

- vrednosta na prethodnite emisii na akcii;

- vidovite na prethodno izdadenite akcii, so opis na sodr`inata na pravata od tie akcii i nominalnite vrednosti na koi glasat.

^len 48

Komisijata za hartii od vrednost, vrz osnova na podnesenoto barawe i propi{anata dokumentacija, odlu~uva so re{enie, vo rok od 30 dena od denot na podnesuvaweto na baraweto.

Ako kon baraweto od stav 1 na ovoj ~len ne e podnesena kompletna dokumentacija, Komisijata za hartii od vrednost }e pobara od izdava~ot na hartii od vrednost vo rok od 15 dena od denot na izvestuvaweto da go dopolni svoeto barawe.

Ako izdava~ot na hartii od vrednost ne go dopolni svoeto barawe, Komisijata za hartii od vrednost donesuva re{enie za odbivawe na baraweto za davawe odobrenie.

Protiv re{enieto od stav 3 na ovoj ~len izdava~ot na hartiite od vrednost ima pravo na `alba do Vladata na Republika Makedonija.

^len 49

Najmalata vrednost na edna emisija na hartii od vrednost na eden izdava~ za koja e potrebno odobrenie od Komisijata za hartii od vrednost iznesuva 50.000 germanski marki vo denarska protivvrednost.

Najgolema vrednost na edna emisija na eden izdava~ ~ija emisija ne ja garantira banka ili drugo pravno lice, mo`e da iznesuva najmnogu do visina na ednokratniot iznos na osnovnata glavnina na izdava~ot.

^len 50

Proda`ba na hartii od vrednost se vr{i po pat na javna ponuda.

Javna ponuda na hartii od vrednost e javno objaven povik, nasloven na neodreden broj lica, za zapi{uvawe i kupuvawe hartii od vrednost.

^len 51

Izdava~ot e dol`en da po~ne so postapka za zapi{uvawe i kupuvawe na hartii od vrednost vo rok od 30 dena od denot na priemot na odobrenieto za izdavawe na hartii od vrednost.

Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len, izdava~ot mo`e da se otka`e od proda`bata ia hartii od vrednost vo slu~aj na nepredvideni okolnosti koi go onevozmo`uvaat izdavaweto ili ostvaruvaweto na celite, najdocna vo rok od 30 dena od denot na priemot na odobrenieto za izdavawe na hartii od vrednost.

^len 52

Izdava~ot e dol`en javniot povik za zapi{uvawe i kupuvawe na hartii od vrednost da go objavi vo eden od dnevnite vesnici {to izleguvaat vo Republiha Makedonija i vo vesnicite na jazicite na nacionalnostite.

Na site mesta za zapi{uvawe i kupuvawe na hartiite od vrednost, izdava~ot e dol`en da ovozmo`i uvid na zainteresiranite zapi{uva~i vo knigovodstvenata dokumentacija i vo statutot, odnosno aktot za osnovawe i vo drugi akti.

^len 53

Javniot povik gi sodr`i osnovnite podatoci za izdava~ot, koi mu ovozmo`uvaat na kupuva~ot na hartii od vrednost (vo natamo{niot tekst: investitor) da ima uvid vo pravnata polo`ba na izdava~ot, negovata fi-nansiska sostojba, delovnite mo`nosti i pravata koi proizleguvaat od hartijata od vrednost.

Javniot povik zadol`itelno se stava na raspolagawe vo sedi{teto na izdava~ot i na site mesta za zapi{uvawe i kupuvawe na hartiite od vrednost.

Komisijata za hartii od vrednost ja propi{uva pobliskata sodr`ina na javniot povik, po vidovi na izdava~i.

^len 54

Vo slu~aj koga vo javniot povik se navedeni nevistiniti podatoci, licata koi go izdavaat, odnosno u~estvuvaat vo izdavaweto na javniot povik (odgovornoto lice na izdava~ot, ovlastenata institucija za ocena na bonitetot i drugi lica koi mo`ele da vlijaat na sodr`inata na javniot povik), se solidarno odgovorni pred imatelite na takvi hartii od vrednost za {tetata, ako znaele ili morale da znaat za nevistinitosta na podatocite.

Licata odgovaraat za {tetata i vo slu~aj koga vo javniot povik ne se navedeni su{testveni podatoci za izdava~ot, odnosno za hartijata od vrednost, koi mo-`ele da vlijaat na odlukata na investitorot za kupuvawe na hartii od vrednost.

^len 55

Izdava~ot e dol`en na Komisijata za hartii od vrednost da i dostavi javen povik so kone~na sodr`ina i spesimen na hartijata na vrednost, odnosno na potvrdata, najdocna ssdum dena pred po~etokot na javnata ponuda.

Kone~nata sodr`ina na javniot povik ne smee da se razlikuva od javniot povik {to Komisijata za hartii od vrednost go odobrila pri izdavaweto na odobreni-eto.

^len 56

Vo tekot na javnata ponuda izdava~ot ne smee da gi menuva aettgge za osnovawe i drugite akti koi se odnesuvaat na pravoto na imatelite ia hartiite od vred-nost navedeni vo javniot povik.

Dokolku vo tekot na javnata ponuda dojde do promeni na uslovite od ~len 47 stav 1 to~ka 2 na ovoj zakon, izdava~ot e dol`en, po prethodna soglasnost na Komisijata za hartni od vrednost, da izvr{i soodvetno usoglasuvawe na aktite za izdavawe na hartii od vrednost i na javniot povik.

^len 57

Zapi{uvawe na hartii od vrednost se vr{i vo sedi{teto na izdava~ot ili vo brokersko-posredni~ko dru{tvo, odnosno banka koi }e gi ovlasti izdava~ot.

Brokersko-posredni~kite dru{tva, odnosno bankite se dol`ni da obezbedat zapi{uvaweto na hartiite od vrednost da se vr{i soglasno so aktot za izdavawe i so javniot povik.

^len 58

Izdavaweto na hartii od vrednost se smeta za uspe{no dokolku vo rok od {est meseci od priemot na odobrenieto za izdavawe na hartii od vrednost se pro-dadeni pove}e od 50% od vkupniot iznos na koj se izdavaat hartiite od vrednost.

Izdava~ot e dol`en, najdocna vo rok od 15 dena po istekot na rokot od {est meseci, da ja izvesti Komisijata za hartii od vrednost za brojot na zapi{ani i kupeni hartii od vrednost.

Izdava~ot e dol`en da gi objavi podatocite za zapi{anite i kupeni hartii od vrednost, najdocna vo rok od 15 dena po zavr{enoto zapi{uvawe i kupuvawe na hartii od vrednost.

^len 59

Vo slu~aj izdavaweto na hartii od vrednost da ne, uspee ili izdava~ot se otka`e od izdavawe, dol`en e vo rok od osum dena od denot na istekot na rokot od ~len 51 stav 2 na ovoj zakon, da ja izvesti Komisijata za hartii od vrednost, koja vo rok od 15 dena donesuva re{enie za poni{tuvawe na odobrenieto za izdavawe hartii od vrednost.

Izdava~ot e dol`en da gi vrati uplatenite sredstva zaedno so kamatata utvrdena vo aktot za izdavawe hartii od vrednost, koja se presmetuva od denot na uplatata do denot na vra}aweto, odnosno da gi vrati udelite vo predmeti i prava i da ja nadomesti {tetata, vo soglasnost so aktot za izdavawe hartii od vrednost.

^len 60

Izdava~ot koj uspe{no ja izvr{il postapkata na javna ponuda, e dol`en na Komisijata za hartii od vrednost da i dostavuva godi{ni izve{tai potvrdeni od ovlasten revizor vo rok od 30 dena po priemot na izve{tajot od revizijata.

Godi{niot izve{taj sodr`i podatoci za delovniot rezultat so obrazlo`enie i naveduvawe na promenite na podatocite od prospektot i e dostapen na imatelite na hartii od vrednost na toj izdava~.

Godi{niot izve{taj od stav 2 na ovoj ~len se dostavuva se dodeka celosno ne pristignat obvrskite od hartiite od vrednost.

^len 61

Komisijata za hartii od vrednost vr{i kontrola nad javnata ponuda za zapi{uvawe i kupuvawe na hartii od vrednost.

Tro{ocite na kontrolata pa|aat na tovar na izdava~ot na hartii od vrednost, ase utvrdat nepravilnosti vo javnata ponuda, odnosno ako izdava~ot ne se odnesuva soglasno so odredbite na ovoj zakon.

^len 62

Vo slu~aj koga Komisijata za hartii od vrednost utvrdi nepravilnosti i nezakonitosti pri izveduvaweto na postapkata za izdavawe i na javnata ponuda, donesuva re{enie so koe na izdava~ot mu se nalo`uva da gi otstrani nepravilnostite vo utvrden rok.

Izdava~ot e dol`en vo utvrdeniot rok da gi otstrani nedostatocite i na Komisijata za hartii od vrednost da i dostavi izve{taj vo koj }e gi opi{e prezemenite merki za otstranuvawe na nedostatocite. Kon izve{tajot e dol`en da prilo`i i dokumenti i drugi dokazi od koi e vidlivo deka utvrdenite nedostatoci se otstraneta.

Od denot na dostavuvaweto na re{enieto do denot na otstranuvaweto na nedostatocite, izdava~ot e dol`en da ja zapre postapkata za zapi{uvawe i kupuvawe na hartii od vrednost.

Ako izdava~ot ne gi otstrani nedostatocite, Komisijata za hartii od vrednost donesuva re{enie za zapirawe na javnata ponuda.

Protiv re{enieto za zapirawe na javnata ponuda izdava~ot ima pravo na `alba do Vladata na Republika Makedonija.

@albata od stav 5 na ovoj ~len ne go zadr`uva izvr{uvaweto na re{enieto.

^len 63

Za hartii od vrednost od stranski izdava~ {to za prv pat se ponuduvaat vo Republika Makedonija, javnata ponuda se vr{i preku brokersko-posredni~ko dru{tvo.

Pred zapo~nuvawe na javnata ponuda brokersko-posredni~koto dru{tvo, od Komisijata za hartii od vrednost, pribavuva odobrenie za javna ponuda na hartiite od vrednost od stranski izdava~.

^len 64

Kon baraweto za izdavawe odobrenie od ~len 63 stav 2 na ovoj zakon se podnesuva:

- javna ponuda so sodr`ina na emisijata;

- izjava i garancija od banka ili drugo pravno lice;

- dokumentacijata vrz osnova na koja e odobreno izdavaweto hartii od vrednost.

Dokumentacijata od stav 1 na ovoj ~len se podnesuva vo original i prevedena na makedonski jazik.

^len 65

Na postapkata na javna ponuda na hartii od vrednost od stranski izdava~ se primenuvaat odredbite na ovoj zakon {to se odnesuvaat na doma{niot izdava~ na hartii od vrednost.

Za eventualno nastanata {teta na imatelot na hartii od vrednost od stranski izdava~, odgovara brokersko-posredni~koto dru{tvo od ~len 63 na ovoj zakon, solidarno so izdava~ot.

IV. TRGUVAWE SO HARTII OD VREDNOST

1. Trguvawe so pari i kratkoro~ni hartii od vrednost

^len 66

Za obezbeduvawe uslovi potrebni za povrzuvawe na ponudata i pobaruva~kata na pari i kratkoro~ni hartii od vrednost se osnova pazar na pari i kratkoro~ni hartii od vrednost.

^len 67

Na pazarot na pari i kratkoro~ni hartii od vrednost se vr{at raboti na posreduvawe vo prometot na pari i krtkoro~ni hartii od vrednost.

^len 68

Pazarot na pari i kratkoro~ni hartii od vrednost se osnova kako akcionersko dru{tvo.

Osnovnata glavnina na pazarot na pari i kratkoro~ni hartii od vrednost iznesuva najmalku 150.000 DEM vo denarska protivvrednost po sreden kurs na Narodnata banka na Republika Makedonija na denot na izdavaweto odobrenie za rabota.

^len 69

Osnova~i na pazarot na pari i kratkoro~ni hartii od vrednost se banki i {tedilnici.

Osnova~ite na pazarot na pari i kratkoro~ni hartii od vrednost obezbeduvaat uslovi za funkcionirawe na pazarot.

^len 70

Narodnata banka na Republika Makedonija, vrz osnova na uvid vo dokumentacijata neophodna za izdavawe dozvola za osnovawe i rabota, dava odobrenie za po~etok i rabota na pazarot na pari i kratkoro~ni hartii od vrednost i vr{i nadzor nad negovata rabota.

^len 71

Vo pravniot promet, pazarot na pari i kratkoro~ni hartii od vrednost istapuva od imeto i za smetka na u~esnicite vo rabotata na pazarot.

^len 72

U~esnici vo rabotata na pazarot na pari i kratkoro~ni hartii od vrednost mo`at da bidat banki i {tedilnici.

Odobrenie za u~estvuvawe vo rabotata na pazarot na pari i kratkoro~ni hartii ,od vrednost dava upravniot odbor na pazarot vrz osnova na kriteriumi utvrdeni vo statutot na pazarot.

^len 73

U~esnicite vo rabotata na pazarot na pari i kratkoro~ni hartii od vrednost istapuvaat od svoe ime i za svoja smetka, od svoe ime i za tu|a smetka, kako i od ime i za smetka na drugi lica.

^len 74

Narodnata banka na Republika Makedonija e u~esnik vo rabotata na pazarot na pari i kratkoro~ni hartii od vrednost po osnova na regulirawe na obemot na ponudata i pobaruva~kata na pari i kratkoro~ni hartii od vrednost.

^len 75

U~esnicite vo rrbotata na pazarot na pari i kratkoro~ni hartii od vrednost pla}aat provizija po osnova na sklu~enite zdelki vo prometot na pari i kratkoro~ni hartii od vrednost.

^len 76

Pazarot na pari i kratkoro~ni hartii od vrednost organizira informacionen sistem preku koj se obezbeduvaat podatoci za ponudata i pobaruva~kata na pari i kratkoro~ni hartii od vrednost, za pazarnata vrednost na hartite od vrednost, za visinata na kamatata, za bonitetot na izdava~ot na kratkoro~nite hartii od vrednost, za bonitetot na kratkoro~nite hartii od vrednost, za konotacijata na kratkoro~nite hartii od vrednost i drugi informacii zna~ajni za rabotata na toj pazar.

2. Trguvawe so pari i dolgoro~ii hartii od vrednost

2.1. Efektivna berza

^len 77

Za obezbeduvawe uslovi potrebni za povrzuvawe na ponudata i pobaruva~kata na dolgoro~ni hartii od vrednost, odnosno za organizirawe trguvawe so dolgo ro~ni hartii od vrednost se osnova efektna berza (vo natamo{niot tekst: berza).

^len 78

Berzata e pravno lice koe raboti na neprofitna osnova.

Prihodite {to gi ostvaruva berzata se koristat za razvoj na berzata.

^len 79

Berzata se osnova kako akcionersko dru{tvo.

^len 80

Berzata vo ramkite na svoeto rabotewe obezbeduva:

- zakonitost vo trguvaweto so dolgoro~ni hartii od vrednost;

- po~ituvawe na pravilata i standardige na berzata od strana na u~esnicite vo rabotata na berzata;

- za{tita na interesite na u~esnicite vo rabotata na berzata;

- informirawe na javnosta za pra{awa zna~ajni za rabotata na berzata.

^len 81

Berza mo`at da osnovaat pravni lica so sedi{te vo Republika Makedonija ~ie edinstveno rabotewe neposredno i isklu~ivo e povrzano so trguvawe so hartii od vrednost.

Osnova~ite moraat da imaat odobrenie za vr{ewe na raboti na trguvawe so hartii od vrednost od Komisijata za hartii od vrednost.

^len 82

Berza mo`e da se osnova pod slednive uslovi:

- da ima najmalku tri osnova~i;

- osnova~ite da go obezbedat minimalniot izvos na pari~niot del na osnovnata glavnina i soodveten deloven prostor za organizirawe na brokerskoto rabo-tewe;

- da e dobiena dozvola za osnovawe i rabota;

- da e kadrovski, tehni~ki i organizaciono osposobena za vr{ewe na berzanskoto rabotewe.

Pod kadrovska osposobenost na berzata se podrazbira berzata da ima najmalku trojca vraboteni so polo`en stru~en ispit za rabota so hartii od vrednost.

Pod tehni~ka osposobenost na berzata se podrazbira berzata da ima soodveten inforamcionen, kompjuterski i komunikacionen sistem za izvr{uvawe na pre-smetkovni transakcii po sklu~enite raboti na berzata.

Pod organizaciona osposobenost na berzata se podrazbira postoewe na organizacioni delovi so koi se obezbeduva efikasno i edinstveno vr{ewe na site raboti na berzata.

^len 83

Osnova~kiot odbor na berzata podnesuva barawe do Komisijata za hartii od vrednost za dobivawe odobrenie za osnovawe i po~etok so rabota na berzata.

Kon baraweto od stav 1 na ovoj ~len osnova~kiot odbor podnesuva:

- elaborat za osnovawe i rabota na berzata;

- akt za osnovawe na berzata;

- predlog na statut na berzata;

- predlog na delovnik (pravila) na berzata;

- dokazi deka se ispolneti obvrskite od preddogot na aktot za osnovawe.

^len 84

Elaboratot za osnovawe i rabota na berzata gi sodr`i:

- makroekonomskite uslovi vo koi se predlaga osnovaweto i rabotata na berzata;

- celite i zada~ite zaradi koi se osnova berzata;

- funkciite na raboteweto na berzata;

- povrzanosta na berzata so bankarskiot sistem vo dr`avata i so ostanatite pravni lica i institucii;

- povrzanosta na berzata so berzite vo Evropa i svetot;

- kapitalnata povrzanost na osnova~ite na berzata i nivniot bonitet;

- na~inot na upravuvawe i rakovodewe so berzata;

- na~inot na vnatre{nata organizaciona postavenost na berzata;

- prostornite, tehni~kite i kadrovskite aspekti na rabotewe na berzata;

- na~inot na za{titata na doverlivite informacii vo raboteweto na berzata;

- vnatre{na kontrola;

- odgovornost vo raboteweto na berzata;

- proekcija na razvojot na berzata vo narednite tri godini;

- drugi pra{awa povrzani so raboteweto i razvojot na berzata;

^len 85

So statut na berzata, pokraj pra{awata utvrdeni so ~len 251 od Zakonot za trgovskite dru{tva, se ureduvaat i:

- uslovite za steknuvawe ~lenstvo na berzata i pravata i obvrskite na ~lenovite na berzata;

- uslovite, kriteriumite i dokumentacijata za priem na oddelni u~esnici vo berzata i nivnite prava i obvrski;

- pri~inite zaradi koi na oddelni u~esnici vo berzata im se zabranuva prisustvo na berzata;

- na~inot na odr`uvaweto na berzanski sostanok;

- na~inot na vr{ewe na kontrolata {to ja sproveduva berzata za rabotite sklu~eni na berzata;

- na~inot na re{avawe na sporovite me|u osnova~ite, ~lenovite i u~esnicite na berzata;

- na~inot na spre~uvawe na zloupotrebi na informacii koi ne se dostapni za site u~esnici na berzata;

- na~inot na spre~uvawe na zloupotrebi i na~in na obezbeduvawe od neizvr{uvawe na prezemeni obvrski (realno obezbeduvawe);

- na~inot na organizirawe na informativniot sistem;

- drugi pra{awa zna~ajni za rabota na berzata.

^len 86

So delovnikot (pravilata) na berzata se utvrduva:

- vidovite na rabota, uslovite i na~inot na vr{ewe na rabotite na berzata;

- uslovite koi mora da gi ispolnat u~esnicite na berzata za da mo`e da trguvaat so berzata;

- uslovite za trguvawe na berzata;

-na~inot i uslovite za izvr{uvawe na obvrskite od sklu~enite raboti me|u u~esnicite na berzata;

- uslovite koga berzata go prekinuva trguvaweto zaradi odbegnuvawe na {pekulativni dejstvija;

- odredbi so koi se regulira odnesuvaweto na berzanskite trgovci (brokeri) i merkite koi se prezemaat koga se kr{at pravilata na odnesuvaweto (eti~ki ko-deks);

- drugi pra{awa od interes za rabotata na berzata.

^len 87

Berzata e dol`na, vo rok od 15 dena od denot na upisot vo trgovskiot registar, na Komisijata za hartii od vrednost da i dostavi izvod od upisot vo trgov-skiot registar za evidentirawe.

Pravno i drugo lice ne mo`e da se zapi{e vo trgovskiot registar pod nazivot - efektna berza i ne mo`e vo svoeto rabotewe da go koristi nazivot - efektna berza dokolku ne e osnovano kako efektna berza i nema steknato dozvola za osnovawe i rabota na efektna berza.

^len 88

Berzata e dol`na, od Komisijata za hartii od vrednost, da bara soglasnost na:

- izmenite na aktot za osnovawe;

- izmenite vo statutot;

- izmenite na pravilata na berzata;

- statusnite promeni na berzata.

Zaradi za{tita na investitorite ili za ovozmo`uvawe na ~esno i pravi~no trguvawe so dolgoro~ni hartii od vrednost, Komisijata za hartii od vrednost mo`e da nalo`i berzata da izvr{i izmeni ili da donese novi akti so koi se ureduva raboteweto na berzata.

^len 89

Berzata e dol`na, vo rok od pet dena od denot na upisot na promenite vo trgovskiot registar, na Komisijata za hartii od vrednost da i dostavi podatoci koi se odnesuvaat na upisot na promenite vo trgovskiot registar.

^len 90

Berza se osnova so osnovna glavnica vo pari~en oblik od najmalku 1.000.000 DEM vo denarska protivvrednost po sreden kurs na Narodnata banka na Repu-blika Makedonija na denot na izdavaweto odobrenie za osnovawe i rabota na berza.

Osnovnata glavnina na berzata e podelena na obi~ni akcii od ist vid. Akciite glasat na ime i ne mo`at da se prenesuvaat na drugo lice osven pri pre-stanuvawe na ~lenstvoto na berzata.

Pri prestanuvawe na ~lenstvoto na berzata osnova~ot na berzata mora da gi deponira akciite vo berzata do nivnata povtorna proda`ba, a od tie akcii osnova~ot na koj mu prestanalo ~lenstvoto na berzata ne mo`e da ostvaruva nikakvi prava.

Proda`bata na akciite od stav 3 na ovoj ~len se vr{i po prethodna soglasnost na Komisijata za hartii od vrednost.

Prenosot na akciite sprotivno od stav 3 na ovoj ~len se ni{tovni.

^len 91

Sekoj osnova~ na berza raspolaga so ednakov broj obi~ni akcii i podednakvo u~estvo vo upravuvaweto.

Pravnite lica koi dopolnitelno }e se javat so barawe za u~estvo vo osnovawe na berza, odnosno da stanat ~lenovi na berza treba da gi ispolnat usdovige propi{ani so ovoj zakon i da gi prifatat aktot za osnovawe na berzata, nejziniot statut, da vlo`at sredstva vo osnovnata glavnina na berzata vo pari~en oblik vo visina koja }e im obezbedi ramnopravno u~estvo vo osnovnata glavnina so prethodnite osnova~i na berzata. Za dopolnitelno vlo`eni sredstva se izdavaat dopolnitelen broj na obi~ni akcii od ist vid.

Pravnite lica koi dopolnitelno vlo`uvaat sredstva vo osnovnata glavnina na berzata se steknuvaat so ednakvi prava na osnova~ i na ~len na berzata.

^len 92

Berzata formira fond za obezbeduvawe na pla}awata vo koj sekoj ~len na berzata deponira sredstva.

Iznosot na sredstvata od stav 1 na ovoj ~len go utvrduva berzata po prethodna soglasnost na Komisijata za hartii od vrednost.

^len 93

Vlogot na osnova~ite na berzata vo pari~en i nepari~en oblik mo`e da im se vrati na osnova~ite samo vo slu~aj na prsstanok na rabota na berzata, po prethodno namiruvawe na site obvrski na berzata.

^len 94

Sporovige me|u ~lenovite na berzata vo vrska so raboteweto na berzata se re{avaat po pat na arbitra`a.

Arbitra`ata ja utvrduva berzata so pravila koi taa gi donesuva,

^len 95

Berzata formira Komisija za registracija (kotacija, listing) na dolgoro~nite hartii od vrednost.

^lenovite na Komisijata za registracija gi imenuva Upravniot odbor na berzata.

^len 96

Komisijata za registracija (kotacija, listing) na dolgoro~nite hartii od vrednost gi razgleduva barawata na izdava~ite na dolgoro~ni hartii od vrednost i donesuva re{enie za kotirawe na hartii od vrednost.

Kon baraweto od stav 1 na ovoj ~len izdava~ot na dolgoro~ni hartii od vrednost go prilo`uva odobrenieto od Komisijata za hartii od vrednost za izdavawe dolgoro~ni hartii od vrednost.

^len 97

Uslovige, postapkata i na~inot na kotirawe na dolgoro~ni hartii od vrednost na berzata se utvrduvaat so pravilnik.

Pravilnikot od stav 1 na ovoj ~lsn go donesuva berzata, po prethodna soglasnost od Komisijata za hartii od vrednost.

^len 98

^lenovi na berza mo`at da bidat pravni lica so sedi{te vo Republika Makedonija ~ie edinstveno rabotewe neposredno i isklu~ivo e povrzano so trguvawe so hartii od vrednost.

^len 99

^lenot na berzata mora da gi ispolnuva slednive uslovi:

- da ima odobrenie od Komisijata za hartii od vrednost za vr{ewe raboti na trguvawe so hartii od vrednost;

- da e dru{tvo so kapital od najmalku 150.000 DEM vo denarska protivvrednost po sreden kurs na Narodnata banka ia Republika Makedonija na denot na podne-suvaweto na baraweto;

- da pla}a godi{na ~lenarina i so toa dobiva pravo na edno mesto berzanski posrednik na berzata;

- da raspolaga so likviden kapital ne pomalku od 30.000 DEM vo denarska protivvrednost po sreden kurs na Narodnata banka na Republika Makedonnja ili 5% od vkupnata negova zadol`enost, zavisno koja od ovie dve vrednosti e povisoka;

- da e soodvetno stru~no i tehni~ki opremen i osposoben;

- da gi zadovoluva drugite kriteriumi koi gi odreduva berzata.

^len100

Dru{tvo koe saka da stane ~len na berza ja podnesuva slednava dokumentacnja do berzata:

- pismeno barawe vo forma i sodr`ina propi{ana od berzata;

- izvod od Statutot i dozvola za vr{ewe raboti na trguvaweto so hartii od vrednost;

- dokaz deka negovata finansiska sostojba go zadovoluva minimumot na osnovnata glavnina vo iznos od 150.000 DEM vo denarska protivvrednost po sreden kurs na Narodnata banka na Republika Makedonija;

- dopolnitelni informacii {to mo`e da gi bara berzata.

^len 101

Pod berzansko rabotewe, vo smisla na ovoj zakon se podrazbira;

- registracija (kotirawe, listing) na pazarniot materijal so koj se trguva na berzata;

- utvrduvaae na kursevite, odnosno na cenite na pazarniot materajal so koj se trguva na berzata;

- trguvawe so pazarniot materijal;

- izvr{uvawe na obvrskite na u~esnicite na berzata po osnova na berzanski dogovori,

- javno objavuvawe na podatocite od raboteweto na berzata.

^len 102

Trguvawe so dolgoro~ni hartii od vrednost mo`e da se vr{i promptno ili na termin. Pod promptno trguvawe so dolgoro~ni hartii od vrednost se podrazbira izvr{uvawe na kupoproda`nite dogovori vedna{, a najdocna vo rok od tri dena, a pod trguvawe na termin se podrazbira izvr{uvawe na kupoproda`nite dogovori na koj bilo drug dogovoren rok.

^len 103

Berzanskoto trguvawe gi opfa}a site kupoproda`ni dogovori koi glasat na pazarniot materijal so koj se trguva na berzata i koi se sklu~eni me|u broke-rite na berzata vo svojstvo na kupuva~i i prodava~i, na berzanskite sostanoci, na na~in i pod uslovi utvrdeni so pravilata i drutite akti na berzata.

^len 104

Na~inot i uslovite na trguvawe, pravata i obvrskite od kupoproda`nite dogovori, trgovskite dokumenti, registriraweto na berzanskiot materijal, utvrduvaweto na kursevite na hartijata od vrednost, izvr{uvaweto na obvrskite i javnoto objavuvawe na podatocite, poblisku se ureduvaat so statutot, delovnikot i drugite akti na berzata.

^len 105

Registracijata na dolgoro~nite hartii od vrednost (listing se vr{i po barawe na izdava~ot podneseno vo pismena forma).

Dolgoro~nite hartni od vrednost ponudeni za registracija na berzata mora da gi imaat site formalni obele`ja utvrdeni so zakonskite i drugite propisi, kako i odobrenie za nivno izdavawe.

Op{t uslov za rsgistracija na dolgoro~nite hartii od vrednost e tie da bidat celosno uplateni i neograni~eno prenoslivi.

^len106

Berzata e dol`na da vodi poseben registar za sekoj izdava~, vo koj se evidentiraat i ~uvaat podatoci i dokumenti za izdava~ot ~ii hartii od vrednost kotiraat na berzata.

^len 107

Berzata e dol`na da organizira soodveten informativen sistem preku koj javnosta redovno i navremeno se izvsstuva za:

- obemot na ponudata i pobaruva~kata na pazarot;

- obemot na zaklu~enite raboti na berzata;

- po~etnata, srednata i zaklu~nata cena na oddelnite vidovi pazaren materijal;

- pazarniot materijal so koj se trguva na berzata;

- drugi relevantni informacii od zna~ewe za raboteweto na berzata.

^len 108

Vrabotenite i ~lenovite na berzata ne smeat da davaat la`ni i neto~ni informacii koi mo`at da vlijaat vrz cenata na trguvaweto so pazarniot materijal.

Vrabotenite i ~lenovite na berzata ne smeat da u~estvuvaat vo takanare~enoto vnatre{no spogoduvawe vo vrska so koja bilo dolgoro~na hartija od vrednost {to kotira ili so koja se trguva na berzata, nitu da ga pomagaat drugite ~lenovi ili koe bilo drugo lice da u~estvuva vo takvo spogoduvawe.

Se zabranuva zloupotrebata na vnatre{nite informacii {to im se dostapni na vrabotenite i na ~lenovite na berzata.

^len 109

Komisijata za hartii od vrednost vr{i kontrola nad raboteweto na berzata i na ~lenovite na berzata koi vr{at raboti na trguvawe so hartii od vrednost.

Komisijata za hartii od vrednost kontrolata ja vr{i preku uvid vo periodi~nite i godi{nite izve{tai od raboteweto, kako i preku uvid vo delovnite knigi i druga dokumentacija. Komisijata za hartii od vrednost mo`e da izvr{i kontrola i kaj dru{tvata ~ii akcii kotiraat na berzata.

^len 110

Vo ostvaruvaweto na kontrolnata funkcija Komisijata za hartii od vrednost ja proveruva osobeno dokumentacijata povrzana so:

- zakonitosta vo vr{eweto na rabotite so dolgoro~ni hartii od vrednost;

- dali izdava~ot na dolgoro~ni hartii od vrednost gi izvr{uva obvrskite propi{ani so zakonot, odnosno aktot za izdavawe;

- zakonitosta na berzanskoto trguvawe so dolgoro~ni hartii od vrednost;

- dali berzata i brokerskite posrednici gi primenuvaat zakonite i drugite propisi koi se odnesuvaat na raboteweto so dolgoro~nite hartii od vrednost, kako i sopstvenite pravila, statutot i drugite akti vrz osnova na koi se izdava odobrenieto za rabota na berzata;

- dali na berzata se vr{i promet na dologoro~ni hartii od vrednost koi gi ispolnuvaat propi{anite uslovi za trguvawe, odnosio dali tie raboti gi vr{at ovlasteni brokerski posrednici;

- sproveduvaweto na finansiskata discillina na izdava~ite i drugite u~esnici vo trguvaweto so dolgoro~ni hartii od vrednost vo soglasnost so nivnite akti;

- na~inot na obezbeduvawe na izvr{uvawe na obvrskite od kupoproda`nite dogovori sklu~eni vo ramkite na berzanskoto trguvawe so dolgoro~ni hartii od vrednost.

^len 111

Berzata e dol`na do Komisijata za hartii od vrednost da dostavuva dnevni, nedelni i mese~ni izve{tai za svoeto rabotewe i najmalku edna{ godi{no da dostavuva izve{taj za svoeto ekonomsko-finansisko rabotewe, najdocna do 30 april vo tekovnata za prethodnata godina.

Godi{niot izve{taj {to go dostavuva berzata trvba da bide podgotven od strana na organite na berzata i zaveden od ovlastena revizorska institucija ili ovlasten revizor.

^len 112

Berzata do Komisijata za hartii od vrednost dostavuva finansiski plan za nejzinoto rabotewe na krajot na tekovnata za idnata godina.

^len 113

Komisijata za hartii od vrednost dava soglasnost na izve{tajot od raboteweto i finaisiskiot plan na berzata.

Dokolku Komisijata za hartii od vrednost oceni deka e potrebna proverka na oddelni elementi od izve{tajot od raboteweto na berzata, prezema merki na kontrola nad raboteweto na berzata i nadle`nite organi na upravuvawe i rakovodewe na berzata.

^len 114

Ako vo postapkata na kontrola se utvrdi deka vo raboteweto na berzata ima nepravilnosti, odnosno nezakonitosti koi vlijaat na ostvarenite ekonomsko-finaisiski rezultati, Komisijata za hartii od vredaost mo`e da gi prezeme slednive merki:

- da izdade nalog za otstranuvawe ia utvrdenite nepravilnosti i nezakonitosti vo rabotewe so dolgoro~nite hartii od vrednost;

- da izdade nalog za privremeno zatvorawe na berzata;

- javno da gi objavuva podatocite za nepravilnostite i nezakonitostite vo raboteweto na pravnnte lica koi se u~esnici na berzata i na samata berza;

- da izvr{i revizija na odobrenieto za rabota na berzata na odobrenieto za izdavawe dolgoro~ni hartni od vrednost;

- privremeno ili trajno go ukine odobrenieto za rabota na berzata;

- da prezeme i drugi merki za podobruvawe na finansiskata disciplina vo raboteweto so dolgoro~ni hartii od vrednost.

Vo slu~aj na utvrduvawe na nepravilnosti pri raboteweto, tro{ocite ia kontrolata pa|aat na tovar na berzata.

2.2. Ovlasteni u~esnici na berzata

^len 115

Rabotite na trguvawe so dolgoro~ni hartii od vrednost mo`at da gi vr{at brokersko-posredni~ki dru{tva, Republika Makedonija ili nejzin ovlasten agent i Narodnata banka na Republika Makedonija vo soglasnost so zakon.

^len 116

Brokersko-posredni~ko dru{tvo vr{i raboti na:

- primawe nalozi od investitorite {to se odnesuvaat na kupuvawe i proda`ba na hartii od vrednost, kako i izvr{uvawe zada~i na berzata ili nadvor od nea za tu|a smetka, so pla}awe provizija (posreduvawe);

- trguvawe so dolgoro~ni hartii od vrednost vo svoe ime i za svoja smetka;

- stopanisuvawe so dolgoro~ni hartii od vrednost po nara~ka i za smetka na stranki, so ppa}awe provizija (upravuvawe so finansiski imot na strankata);

- organizirawe i podgotovka na otkup na novoizdadeni dolgoro~ni hartin od vrednost, odnosno otkup na novoizdadeni dolgoro~ni hartii od vrednost so cel za nivno natamo{no prodavawe (podgotovka i otkup na novi izdanija);

- sovetuvawe na strankite pri izdavawe i kupuvawe, odnosno prodavawe na dolgoro~ni hartii od vrednost (investiciono sovetuvawe);

- vr{ewe uslugi na ~uvawe na dolgoro~ni hartii od vrednost.

Komisijata za hartii od vrednost izdava odobrenie ako utvrdi deka brokersko-posredni~koto druppvo gi ispolnuva uslovite za rabota, naveduvaj}i gi to~no rabotite za koi se izdava odobrenieto.

^len 117

Brokersko-posredni~ko dru{tvo mo`at da osnovaat najmalku tri doma{ni ili stranski pravni ili fizi~ki lica, pod uslovite utvrdeni so ovoj zakon.

Po isklu~ok od stav 1, banka, {tedilnica i osiguritelno dru{tvo mo`e samostojno da osvova brokersko-posredni~ko dru{tvo.

Sgranski pravni i fizi~ki lica mo`at da bidat akcioneri na brokersko-posredni~ko dru{tvo najmnogu do 25% od osnovnata glavnina na dru{tvoto.

Isto pravno lice mo`e da bide osnova~ samo na edno brokersko posredni~ko dru{tvo.

^len 118

Brokersko-posredni~ko dru{tvo se osnova so osnovna glavnina od najmalku 150.000 DEM vo denarska protivvrednost po sreden kurs na Narodnata baika na Republika Makedonija na denot na izdavaweto odobrenie za rabota.

Brokersko-posredni~koto dru{tvo e dol`no vrednosta na osnovna glavnina od stav 1 da ja odr`uva vo sekoj moment od svoeto rabotewe.

^len 119

Brokersko-posredni~ko dru{gvo ne mo`e da se zapi{e vo trgovski register pred da dobie odobrenie od Komisijata za hartii od vrednost.

Kon baraweto za izdavawe odobrenie se prilaga:

- akt za osnovawe i statut;

- opis na rabotite koi bi gi vr{elo dru{tvoto, kako i plan za rabota za narednite dve godini;

- podatoci za visinata i u~estvoto na sopstvenicite na kapitalot na dru{tvoto kaj drugi pravni lica;

- dokumentacijata {to ja utvrduva Komisijata za hartii od vrednost od koja mo`e da se vidi deka dru{tvoto e kadrovski, tehni~ki i organizaciono osposo-beno da gi vr{i rabotite za koi se osnova.

^len 120

Brokersko-posredni~koto dru{tvo, rabotata ja vr{i preku ovlasteni u~esnici - lica koi polo`ile poseben stru~en ispit za vr{ewe na raboti so hartii od vrednost i se steknale so zvawe ovlasten broker.

Komisijata za hartii od vrednost gi utvrduva na~inot i uslovite za polagawe na ispitot od stav 2 na ovoj ~len.

Vo slu~aj koga kako osnova~ na brokersko-posredni~ko dru{tvo se javuva banka ili {tednlnica, potrebno e prethodno taa da ima dobieno odobrenie od Narodnata banka na Republika Makedonija.

^len 121

Vo svoeto rabotewe ovlasteniot broker e dol`en da:

- se pridr`uva na nalozite i na upatstvata {to mu gi dava ~lenot na berzata;

- postapuva so vnimanie na dobar stopanstvenik;

- se pridr`uva kon pravilata na brokerskoto rabotewe;

- go informira ~lenot na berzata za berzanskata i pazarnata situacija i da se gri`i za negovite interesi i za ~uvawe na delovni tajni na ~lenot na berzata;

- se pridr`uva do kodeksot na ~esta na berzata.

Brokerot ne smee da gi izvr{uva nalozite ili da im prepora~uva va komitentite kupuvawe ili proda`ba na hartii od vrednost so cel za zdobivawe provizija.

^len 122

Brokersko-posredni~ko dru{tvo vodi kniga na nalozi vo koja gi zapi{uva nalozige na komitentite, svoite nalozi i nalozite vo vrska so upravuvaweto na finansiskiot imot na strankite, po vremenski redosled kako {to doa|aat, a gi zapi{uva i otpovikanite nalozi.

Sodr`inata i na~inot na vodewe na knigite na nalozi, so akt gi utvrduva Komisijata za hartii od vrednost.

^len 123

Brokersko-posredni~koto dru{tvo e dol`no da ja iska`uva sostojbata na dolgoro~nite hartii od vrednost i na pari~nite sredstva na klientite odvoeno od svoite sostojbi. Zaradi za{tita na pari~nite sredstva na klientite, brokersko-posredni~koto dru{tvo otvora potsmetka. Pari~nite sredstva od potsmetkata mo`at da se koristat samo za nameni utvrdeni vo dogovorot me|u brokersko-posredni~koto dru{tvo i klientot.

^len 124

Broksrsko-posredni~koto dru{tvo pri vodeweto na delovnite knigi upotrebuva poseben konten plan vo soglasnost so knigovodstvenite standardi.

^len 125

Brokersko-posredni~koto dru{tvo ne smee da vr{i raboti so dolgoro~ni hartii od vrednost koi bi ja zagrozile stabilnosta na pazarot na dolgoro~ni hartii od vrednost, a pred se:

- da vr{i prividni raboti so dolgoro~ni hartii od vrednost so cel na zaveduvawe na investitorite vo pogled na cenata na hartiite od vrednost;

- da objavuva ili {iri neto~ni informacii so cel za promena na cenata na hartiite od vrednost;

- neposrsdno ili posredno da vr{i raboti so dolgoro~ni hartii od vrednost {to kotiraat na berzata, so cel na uramnote`uvawe vii zgolemuvawe na cenata na hartiite od vrednost;

- da gi pozajmuva dolgoro~nite hartii od vrednost koi se sopstvenost na komitentite bez pismena soglasnost od komitentot.

Brokersko-posredni~koto dru{tvo mo`e da zema na zaem i da dava na zaem dolgoro~ii hartii od vrednost na na~ii i pod uslovi utvrdeni od Komisijata za hartii od vrednost.

^len 126

Brokersko-posredni~koto druiggvo e dol`no redovno da ja izvestuva Komisijata za hartii od vrednost za svojata finansiska sostojba, statusnite promeni, u~estvoto vo kapitalot na drugi ovlasteni u~esnici, promenite vo sopstvenosta na osnovnata glavnina, kako i za sekoja pojava na plate`na nesposobnost.

Brokersko-posredni~koto dru{tvo e dol`no da dostavuva do Komisijata za hartii od vrednost redoven godi{en izve{taj potvrden od ovlasten revizor.

^len 127

Vrabotenite kaj brokersko-posredni~kite dru{tva se dol`ni da gi ~uvaat, kako delovna tajna, informaciite {to gi dobivaat vo vrska so rabotata na dru{tvoto, a se u{te ne se dostapni na javnosta i bi mo`ele da vlijaat na cenata na dolgoro~nite hartii od vrednost.

Brokersko-posredni~kite dru{tva vo svoite akti se dol`ni da obezbedat za{tita na delovnata tajna i spre~uvawe na zloupotreba na delovnite tajni, kako i kontrola na protekot na delovnite tajni vnatre i nadvor od svojot deloven sistem.

^len 128

Komisijata za hartii od vrednost vr{i kontrola nad raboteweto na brokersko-posredni~koto dru{tvo.

Komisijata za hartii od vrednost, mo`e bez ograni~uvawe da gi pregleduva knigite, aktite i drugite dokumenti na brokersko-posredni~koto dru{tvo.

^len 129

Pri vr{eweto na kontrolata, Komisijata za hartii od vrednost mo`e da bara:

- izve{tai i informacii za delovni zada~i na brokersko-posredni~kite dru{tva;

- izve{taj za revizija i dopolnitelni informacii za izvr{ena revizija na brokersko-posredni~ko dru{tvo;

- vonredni pregledi na brokersko-posredni~ko dru{tvo.

^len 130

Ako pri vr{eweto na kontrolata utvrdi nepravilnosti i nezakonitosti vo raboteweto so dolgoro~ni hartii od vrednost ili nepravilnosti vo vodeweto na delovnite knigi, Komisijata za hartii od vrednost donesuva re{enie za otstranuvawe na utvrdenite nepravilnosti vo opredelen rok.

Brokersko-posredni~koto dru{tvo e dol`no da gi otstrani utvrdenite nepravilnosti i na Komisijata za hartii od vrednost da i dostavi izve{taj vo koj }e ga opi{e prezemenite merki za otstranuvawe na nepravilnostite. Kon izve{tajot se prilo`uvaat dokumenti i drugi dokazi od koi se gleda deka utvrdenite nedostatoci se otstraneti.

^len 131

Ako pri vr{eweto na kontrolata se utvrdi deka brokersko-posredni~koto dru{tvo gi povreduva propisite za rabotewe so dolgoro~ni hartii od vrednost, Komisijata za hartii od vrednost donesuva re{enie za:

- celosna ili delumna zabrana na brokersko-posredni~koto dru{tvo za vr{ewe na oddelni raboti za koi e osnovano;

- trajna ili privremena zabrana na brokersko-posredni~koto dru{tvo za vr{ewe na oddelni raboti za koi e osnovano;

- javno objavuva deka brokersko-posredni~koto dru{tvo gi povreduva propisite za rabota so dolgoro~ni hartii od vrednost.

^len 132

Vo slu~aj na utvrduvawe nepravilnosti pri raboteweto, tro{ocite za kontrolata pa|aat na tovar na brokersko- posredni~koto dru{tvo nad koe se vr{i kontrolata.

^len 133

Komisijata za hartii od vrednost go odzema odobrenieto za vr{ewe na raboti so dolgoro~ni hartii od vrednost na brokersko-posredni~koto dru{tvo ako:

- brokersko-posredni~koto dru{tvo gi povreduva propisite za rabotewe so dolgoro~ni hartii od vrednost;

- brokersko-posredni~koto dru{tvo ne po~ne da raboti vo rok od 12 meseci od denot na izdavaqeto na odobrenieto ili ja prskine rabotata podolgo od {est meseci;

- odobrenieto bilo dobieno vrz osnova na nevistiniti podatoci;

- brokersko-posredni~koto dru{tvo ne gi ispolnuva uslovite za natamo{no rabotewe.

^len 134

Ako podatocite so koi raspolaga Komisijata za hartii od vrednost upatuvaat na nekoja od pri~inite za odzemawe na odobrenieto, taa izdava re{enie za odze-mawe na odobrenieto.

Protiv re{enieto od stav 1 na ovoj ~len mo`e da se izjavi `alba do Vladata na Republika Makedonija.

Pred donesuvaweto na re{enieto od stav 1 na ovoj ~len, Komisijata za hartii od vrednost mu ovozmo`uva na brokersko-posredni~koto dru{tvo da se izjasni za pri~inite koi mo`at da dovedat so odzemawe na odobrenieto.

2.3. Poramnuvawe na obvrski vrz osnova na sklu~eni zdelki, zbirno ~uvawe na dolgoro~ni hartii od vrednost

^len 135

Za utvrduvawe i poramnuvawe na obvrski vrz osnova na sklu~eni zdelki so dolgoro~ni hartii od vrednost i zbirno ~uvawe na hartiite od vrednost (vo materijalen i nematerijalen oblik) mo`e da se osnova klirin{ko-depotno dru{tvo.

Klirin{ko-depotno dru{tvo se osnova kako akcionersko dru{tvo.

Osnova~i na klirin{ko-depotno dru{tvo mo`e da bidat u~esnicite na berzata, osven Republika Makedonija i Narodna banka na Republika Makedonija.

^len 136

Klirin{ko-depotno dru{tvo mo`e da vr{i raboti za ovlastenite u~esnici na berzata.

^len 137

Klirin{ko-depotno dru{tvo mo`e da izdade samo obi~ni akcii na ime i od ist vid.

Sekoj akcioner mo`e da ima posredno ili neposredno vo sopstvenost, najmnogu 10% od akciite na klirin{ko-depotnoto dru{tvo.

Akciite na klirin{ko-depotnoto dru{tvo ne kotiraat na berzata.

^len 138

Raboteweto na klirin{ko-depotnoto dru{tvo go odobruva Komisijata za hartii od vrednost.

Komisijata za hartii od vrednost izdava odobrenie za rabota ako utvrdi deka se ispolneti slednive uslovi:

- da e osposobeno za brzo i tekovno poramnuvawe na obvrskite vrz osnova na sklu~eni zdelki;

- da obezbeduva sigurnost vo ~uvaweto na hartiite od vrednost;

- da ima pravila za ~lenstvo koi bvozmo`uvaat ~lenuvawe na site u~esnici na berzata koi imaat odobrenie od Komisijata za hartii od vrednost;

- da gi za{tituva interesite na investitorite i javnosta;

- da e kadrovski, tehni~ki i organizaciono osposobena za vr{ewe na klirin{ko-depotno rabotewe.

Pobliskite uslovi za izdavawe odobrenie za osnovawe i po~etok so rabota na klirin{ko-depotno dru{tvo gi propi{uva Komisijata za hartii od vrednost.

^len 139

Vrabotenite na klirin{ko-depotnoto dru{tvo koi pri svojata rabota imaat uvid vo raboteweto so dolgoro~ni hartii od vrednost, ne mo`at da bidat ~lenovi na organi na brokersko-posredni~ki dru{tva, odnosno banki i ne mo`at da izvr{uvaat rabota za tie dru{tva odnosno banki.

^len 140

Na~inot za poramnuvawe na obvrskite na ovlastenite u~esnici vrz osnova na sklu~eni zdelki go utvrduva klirin{ko-depotnoto dru{tvo vo sorabotka so berzata.

^len 141

Za izvr{enite uslugi od klirin{ko-depotnoto drupggao, pravnite lica pla}aat nadomestok po tarifa koja ja utvrduva klirin{ko-depotnoto dru{tvo.

Na tarifata od stav 1 na ovoj ~len soglasnost dava Komisijata za hartii od vrednost.

^len 142

Na ovlasteniot u~esnik koj ne gi ispolnuva obvrskite vrz osnova na sklu~enite zdelki so dolgoro~ni hartii od vrednost ili koj gi povreduva op{tite akti koi go ureduvaat raboteweto na klirin{ko-depotnoto dru{tvo, klirin{ko-depotnoto dru{tvo vo soglasnost so Komisijata za hartii od vrednost, privremeno ili trajno mu go zabranuva poramnuvaweto na obvrskite.

^len 143

Pari~nite obvrski vrz osnova na sklu~eni zdelki so dolgoro~ni hartii od vrednost, ovlastenite u~esnici gi pla}aat preku posebni smetki kaj nositel na platen promet.

^len 144

Nositelot na platen promet vr{i prenos na pari~ni sredstva vrz osnova na sklu~eni zdelki so dolgoro~ni hartii od vrednost vo soglasnost so izvestuva-weto dobieno od klirin{ko-depotnoto dru{tvo.

Nositelot na platen promet go izvestuva klirin{ko-depotnoto dru{tvo i ovlasteniot u~esnik za sostojbata na negovata smetka.

^len 145

Ovlasteniot u~esnik e dol`en na posebnata smetka pri nositel na platen promet da obezbedi pokritie za pla}awe na svoite obvrski vrz osnova na sklu~enite zdelki.

^len146

Klirin{ko-depotnoto dru{tvo formira fond za obezbeduvawe.

Fondot za obezbeduvawe go so~inuvaat uplati od ovlastenite u~esnici.

Od sredstvata na Fondot za obezbeduvawe, klirin{ko-depotnoto dru{tvo gi poramnuva obvrskite na ovlasteniot u~esnik, koga na negovata posebna smetka kaj nositel na platen promet nema dovolno sredstva.

Na~inot i visinata na uplatite za sekoj oddelen ovlasten u~esnik vo Fondot za obezbeduvawe gi utvrduva klirin{ko-depotnoto dru{tvo.

^len 147

Ovlasteniot u~esnik ~ija obvrska e platena od Fondot za obezbeduvawe e dol`en da go uplati iznosot vo Fondot za obezbeduvawe, koj e upotreben za poramnuvawe na negovite obvrski zaedno so nadomestokot za koristewe na sredstvata od Fondot za obezbeduvawe.

Visinata na nadomestokot za koristewe na sredstvata od Fondot za obezbeduvawe i rokot za pla}awe na iznosot vo Fondot za obezbeduvawe go utvrduva klirin{ko-depotnoto dru{tvo.

^len 148

Klirin{ko-depotnoto dru{tvo e dol`no da gi ~uva dolgoro~nite hartii od vrednost, odnosno potvrdite na sekoj ovlasten u~esnnk i na drugi pravnilnici so nadvore{no stavena prepoznatliva oznaka, ojuosao od svoite hartii od vrednost i od hartiite od vrsdnost na drugi ovlasteni u~esnici i pravni lica.

Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len, klirin{ko-depotnoto dru{tvo mo`e da formira zbiren depozit za ~uvawe na istovidni hartii od vrednost koi me|u sebe mo`at da se zamenuvaat.

^len 149

Klirin{ko-depotnoto dru{tvo ne mo`e da gi pozajmuva hartiite od vrednost koi mu se ostaveni na ~uvawe.

^len 150

Klirin{ko-depotnoto dru{tvo mora da se gri`i za ~uvawe na hartiite od vrednost so vnimanie koe se bara od depozitorot i treba da napravi se {to e potrebno za obezbeduvawe i ostvaruvawe na pravata na ovlasteniot u~esnik od hartiite od vrednost.

Ako so dogovorot za deponirawe dogovornite stranki ne se poinaku dogovoreni, klirin{ko-depotnoto dru{tvo e dol`no za smetka na ovlasteniot u~esnik da gi naplati pristignatite kamati, glavnina i drugi prava od hartiite od vrednost vedna{ po pristignuvaweto na pla}aweto.

Klirin{ko-depotnoto dru{tvo e dol`no vedna{ da gi stavi na raspolagawe na ovlasteniot u~esnik site sredstva, koi za negova smetka gi dobilo od izvr{u-vawe na pravata od hartiite od vrednost.

^len 151

Klirin{ko-depotnoto dru{tvo mo`e da ~uva hartii od vrednost kaj drug depozitor, pri {to odgovara za taka dadenite na ~uvawe hartii od vrednost, kako koga bi gi ~uvalo samo.

^len 152

Klirin{ko-depotnoto dru{tvo ne odgovara za hartiite od vrednost dadeni na ~uvawe kaj drug depozitor ako toa go pobaral pismeno-ovlasteniot u~esnik.

^len 153

Klirin{ko-depotnoto dru{tvo vodi evidencija na hartiite od vrednost so sostojba na hartii od vrednost posebno za sekoj ovlasten u~esnik.

^len 154

Klirin{ko-depotnoto dru{tvo e dol`no da vodi evidencija za:

- ovlastenite u~ssnici na deponirani hartii od vrsdnost;

- vidovi, nominalen iznos i broj na deponirani hartii od vrednost i drugi podatoci bitni za deponiranite hartii od vrednost;

- izvr{eni prava od hartii od vrednost;

- izmeni na sostojbata na deponiranite hartii od vrednost.

^len 155

Prenos na hartiite od vrednost koi se ~uvaat pri klirin{ko-depotnoto dru{tvo, se vr{i so prekni`uvawe od evidencijata na deponirani hartii od vrednost na ovlastenite u~esnici.

Klirin{ko-depotnoto drupggvo e dol`no da obezbedi sostojba vo evidencijata na hartiite od vrednost ednakva na sostojbata na deponiranite hartii od vred-nost poedine~no za sekoj ovlasten u~esnik.

^len 156

Ovlasteniot u~esnik e dol`en vo evidencijata na hartii od vrednost pri klirin{ko-depotnoto dru{tvo da obezbedi pokritie vo hartii od vrednost, koe ovozmo`uva prenos na hartii od vrednost vrz osnova na sklu~eni zdelki.

^len 157

Ako sostojbata vo evidencijata na hartii od vrednost na ovlasteniot u~esnik ne e dovolna za prenos na hartiite od vrediost vrz osnova na sklu~ena zdelka so hartii od vrednost, klirin{ko-depotnoto dru{tvo za toa vedna{ bez zadr`uvawe go izvestuva ovlasteniot u~esnik i berzata, ako se raboti za hartii od vrednost {to kotiraat na berzata.

^len 158

Klirin{ko-depotnoto dru{tvo najmalku edna{ mese~no ja izvestuva Komisijata za hartii od vrednost za sostojbata na deponiranite hartii od vrednost i za drugi podatoci vo vrska so hartiite od vrednost, koi e dol`no da gi vodi soglasno so ovoj zakon.

^len 159

Kontrola nad raboteweto na klirin{ko-depotnoto dru{tvo vr{i Komisijata za hartii od vrednost.

^len 160

Pri vr{eweto na kontrolata nad raboteweto na klirin{ko-depotnoto dru{tvo, Komisijata za hartii od vrednost mo`e da bara:

- izve{tai i informacii za delovni zdelki;

- izve{tai za izvr{ena revizija i dopolnitelni informacii za izvr{enata revizija;

- izmenuvawe na op{tite akti koi go ureduvaat negovoto rabotewe.

^len 161

Ako pri vr{eweto na kontrolata se utvrdi deka klirin{ko-depotnoto dru{tvo gi povreduva propisite pri raboteweto so hartiite od vrednost, Komisijata za hartii od vrednost mo`e da gi prezeme slednive merki:

- celosno ili delumno da zabrani vr{ewe na odredeni raboti na odgovornite lica;

- trajno ili privremeno da zabrani vr{ewe na raboti soglasno so ovoj zakon.

^len 162

Vo slu~aj na utvrduvawe na nepravilnosti pri raboteweto, tro{ocite na kontrolata pa|aat na tovar na klirin{ko-depotnoto dru{tvo.

2.4. Posebni odredbi za rabotewe so dolgoro~ni hartii od vrednost

^len 163

Akcioneri, ~lenovi na upraven odbor, nadzoren odbor ili odbor na direktori i lica koi se vraboteni kaj pravnoto lice, ili koi za nego vr{at odredeni raboti, lica koi pri izvr{uvaweto na profesionalnite zada~i ili vrabotuvaweto imaat pristap do vnatre{ni informacii ne smeat da se zdobijat so dolgoro~ni hartii od vrednost ili so niv da raspolagaat vrz osnova na vnatre{ni informacii koi gi dobile kako akcioneri, odnosno pri vr{ewe na navedenite funkcii i raboti.

^len 164

Za vnatre{na informacija vo smisla na ovoj zakon, se smeta sekoja informacija koja se odnesuva na eden ili pove}e izdava~i na dolgoro~ni hartii od vrednost, koja seu{te ne stanala dostapna na javnosta i koja, ako stane dostapna na javnosta, bi mo`ela da ima vlijanie na cenata na hartiite od vrednost ili vrz donesuvawe odluka na u~esnikot za kupuvawe, odnosno prodavawe na takvi hartii.

^len 165

Liceto koe dobilo vnatre{ni informacii vo smisla na ~len 163 od ovoj zakon, ne smee takvite informa-cii da gi otkriva na treti lica, ili vrz osnova na niv da im prepora~uva na treti lica zemawe ili raspolagawe so dolgoro~ni hartii od vrednost.

^len 166

Na~inot i postapkata za spre~uvawe na trguvawe so dolgoro~ni hartii od vrednost, vrz osnova na vnatre{ni informacii gi ureduva Komisijata za hartii od vrednost so poseben akt.

2.5. Trguvawe preku {alter

^len 167

Povrzuvawe na ponudata i pobaruva~kata na dolgoro~ni hartii od vrednost, odiosno trguvawe so dolgoro~ni hartii od vrednost, mo`e da se vr{i i von berza (trguvawe preku {alter), spored pravila {to gi donesuva Komisijata za hartii od vrednost.

V. KOMISIJA ZA HARTII OD VREDNOST

^len 168

Regulirawe i kontrola nad raboteweto so hartii od vrednost na subjektite vo soglasnost so ovoj zakon, vr{i Komisijata za hartii od vrednost.

^len 169

Komisijata za hartii od vrednost e sostavena od pretsedatel i {estmina ~lenovi koi gi imenuva Vladata na Republika Makedonija za period od sedum godini.

Komisijata za hartii od vrednost e samostoen organ so svojstvo na pravno lice.

Komisijata za hartii od vrednost formira stru~na slu`ba so koja rakovodi direktor.

^len 170

Komisijata za hartii od vrednost za svojata rabota odgovara pred Vladata na Republika Makedonija i podnesuva najmalku edna{ godi{no izve{taj za svojata rabota.

^len 171

Komisijata za hartii od vrednost ima statut koj go potvrduva Vladata na Republika Makedonija.

So statutot osobeno se ureduva organizacijata, upravuvaweto i rakovodeweto, pootapkata za donesuvawe na aktite i nivnoto izmenuvawe i dopolnuvawe, kako i drugite pra{awa od nadle`nost na Komisijata za hartii od vrednost.

^len 172

Komisijata za hartii od vrednost gi vr{i slednive funkcii:

1. Prezema merki za obezbeduvawe i sproveduvawe na ovoj zakon i aktite i pravilata doneseni vo soglasnost so ovoj zakon;

2. Go regulira na~inot na trguvaweto so hartii na berzata pazarot preku {alter;

3. Izdava odobrenija za izdavawe na hartii od vrednost i vodi registar na izdadeni odobrenija za izdavawe na hartii od vrednost;

4. Ja propi{uva formata i sodr`inata na potvrdata za oddelen vid hartija od vrednost, vo slu~aj na izdavawe vo nematerijaliziran oblik;

5. Izdava odobrenija, gi sledi i gi kontrolira aktivnostite na brokersko-posredni~kite dru{tva, investicioni sovetnici i nivnite pretstavnici, kako i ovlasteni dru{tva za upravuvawe so investicii;

6. Odreduva standardi na konkurencija me|u brokersko-posredni~kite dru{tva, investicionite sovetnici i nivnite pretstavnici, kako i ovlastenite dru{tva za upravuvawe so investicii, po pat na proverka ili na drug na~in;

7. Gi odobruva statutite na dru{tvata-osnova~i na berzata, na dru{tvata ~ija dejnost e kliring i poramnuvawe na transakciite so dolgoro~ni hartii od vrednost i na dru{tvata za ~uvawe dolgoro~ni hartin od vrednost;

8. Gi odobruva javnite povici {to se izdavaat vo vrska so javna ponuda na hartii od vrednost;

9. Dava odobrenie za osnovawe i rabota na investicioni fondovi;

10. Ja kontrolira rabotata na brokersko-posredni~kite dru{tva i sproveduvaweto na pravilata za rabota na tie dru{tva, so pravo da odzema i suspendira odobrenija za rabota so hartii od vrednost;

11. Promovira i pottiknuva sproveduvawe na standardi na za{tita na investitorot i na integritetot na brokersko-posredni~kite dru{tva;

12. Se gri`i za zakonit, ~esen i transparenten pazar na hartii od vrednost;

13. Gi odobruva pravilata na pazarot na hartii od vrednost koi se odnesuvaat na kotacijata na hartii od vrednost i obvrskite za javnost na podatocite za dru{tvoto i periodi~ni izve{tai od strana na kotirani dru{tva;

14. Prezema merki potrebni za za{tita na interesite na licata koi investiraat vo hartiite od vrednost i spre~uva ne~esni i nezakoniti dejnosti povrzani so trguvaweto so hartii od vrednost;

15. Sorabotuva so drugi institucii vo Republika Makedonija i nadvor od nea po pat na razmena na informacii i na drugi na~ini i

16. Vr{i drugi raboti vo vrska so raboteweto so hartii od vrednost i spored ovoj zakon.

^len 173

Za izdadenite hartii od vrednost vo Republika Makedonija se vodi poseben registar.

Registarot od stav 1 na ovoj ~len go vodi posebna institucija.

Do osnovaweto na institucijata za vodewe centralen registar, Komisijata za hartii od vrednost ovlastuva posebna institucija.

Institucijata za vodewe centralen registar se osnova vrz osnova na odobrenie od Komisijata za hartii od vrednost.

Vodeweto i kontrolata na centralniot registar go propi{uva Komisijata za hartii od vrednost.

^len 174

Sredstvata za rabota na Komisijata za hartii od vrednost se obezbeduvaat od:

1. Nadomestok za izdavawe odobrenie za izdavawe hartii od vrednost;

2. Nadomestok za izdavawe odobrenie za rabota na berzata;

3. Nadomestok za izdavawe odobrenie za rabota na brokersko-posredni~ko dru{tvo;

4. Nadomestok za izdavawe odobrenie za rabota na klirin{ko depotno dru{tvo;

5. Nadomestoci utvrdeni so zakonot za investicioni fondovi;

6. Nadomestok za izdavawe odobrenie za rabotewe so hartii od vrednost;

7. Nadomestok za davawe soglasnost na aktite na zdru`enijata na berzi i brokersko-posredni~ki dru{tva i

8. Drugi prihodi {to Komisijata za hartii od vrednost gi ostvaruva vo svoeto rabotewe.

Na visinata na nadomestocite od stav 1 na ovoj ~len, soglasnost dava Vladata na Republika Makedonija.

VI. KAZNENI ODREDBI

^len 175

So pari~na kazna od 80 do 250 plati }e se kazni za stopanski prestap dru{tvoto izdava~ na hartii od vrednost ako:

1. Izdade hartii od vrednost bez odobrenie od Komisijata za hartii od vrednost (~len 45 stav 1);

2. ne go objavi javniot povik za zapi{uvawe i uplata na hartii od vrednost vo soglasnost so ovoj zakon (~len 52 stav 2);

3. Ne ovozmo`i uvid vo poslednite knigovodstveni rezultati od raboteweto, statutot odnosno aktot za osvovawe (~len 52 stav 2);

4. Ako se poka`e deka sodr`inata na javniot povik e nevistinita, odnosno deka go doveduva vo zabluda investitorot (~len 54);

5. Po zavr{enata javna ponuda na Komisijata za hartii od vrednost ne dostavi izve{taj za zapi{anite i kupeni hartii od vrednost (~len 58 stav 2);

6. Ne gi objavi podatocige za zapi{anite i uplateni hartii od vrednost vo rokot utvrden so ovoj zakon (~len 58 stav 3) i

7. Ne podnese godi{en izve{taj za svoeto rabotewe (~len 60).

So pari~na kazna od pet do deset plati }e se kazni za stopanski prestap od stav 1 na ovoj ~len i odgovornoto lice vo dru{tvoto.

^len 176

So pari~na kazna od 80 do 250 plati }e se kazni za stopanski prestap ovlasteniot u~esnik ako kaj nego vr{i raboti so hartii od vrednost lice koe nema polo`eno poseben stru~en ispit (~len 120).

^len 177

So pari~na kazna od 80 do 250 plati }e se kazni za stopanski prestap brokersko-posredni~ko dru{tvo ako:

1. Vr{i raboti so hartii od vrednost pred da dobie odobrenie (~len 119 stav 1);

2. Dozvolata za vr{ewe raboti so hartii od vrednost e dobiena vrz osnova na barawe koe sodr`i nevistiniti podatoci i nevistinita dokumentacija (~len 119 stav 2);

3. Vr{i raboti so hartii od vrednost koi mo`at da ja zagrozat stabilnosta na pazarot na hartii od vrednost (~len 121);

4. Ne vodi knigi za nara~ki ili ako tie knigi ne gi vodi soglasno so ovoj zakon (~len 122 stav 1) i

5. Ne ja izvestuva Komisijata za hartii od vrednost vo soglasnost so ovoj zakon (~len 126).

So pari~na kazna od pet do deset plati }e se kazni za stopanski prestap od stav 1 na ovoj ~len i odgovornoto lice i poedinec vraboten kaj ovlasteniot u~esnik.

^len 178

So pari~na kazna od 80 do 250 plati }e se kaznat za stopanski prestap osnova~ite na berza koi osnovaat berza bez odobrenie od Komisijata za hartin od vrednost (~len 83).

^len 179

So pari~na kazna od 80 do 250 plati }e se kazni za stopanski prestap izdava~ot od ~len 21 na ovoj zakon, ako ne ja izvesti Komisijata za hartii od vrednost za raboti so hartii od vrednost, za koi e dol`en da ja izvesti Komisijata za hartii od vrednost (~len 21);

^len 180

So pari~na kazna od 80 do 250 plati }e se kazni za stopanski prestap pravnoto lice ako ne go izvesti izdava~ot na hartii od vrednost, Komisijata za hartii od vrednost ili berzata soglasno so ~lenovite 157 i 158 od ovoj zakon.

So pari~na kazna od pet do deset plati }e se kazni za stopanski prestap od stav 1 na ovoj ~len i odgovornoto lice vo pravnoto lice.

VII. PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI

^len 181

Dru{tvata koi se zanimavaat so rabotewe so hartii od vrednost dol`ni se svojata organizacija, rabotewe i op{ti akti da gi usoglasat so odredbite na ovoj zakon i da ja obnovat dozvolata za vr{ewe na rabota vo rok od edna godnna od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

Dru{tvata koi nema da izvr{at usoglasuvawe i nema da ja obnovat dozvolata za vr{ewe na rabota vo rokot od stav 1 na ovoj ~len, po istekot na rokot prestanuvaat so vr{eweto na raboti so hartii od vrednost po ovoj zakon.

Sudot po slu`bena dol`nost ili na barawe na Komisijata za hartii od vrednost ovaa dejnost }e ja izbri{e od trgovskiot registar.

^len 182

Osnova~ite na Makedonskata berza na dolgoro~ni hartii od vrednost A.D. - Skopje, se dol`ni svoeto rabotewe da go usoglasat so odredbite na ovoj zakon vo rok od edna godina od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

^len 183

Makedonskata berza za dolgoro~ni hartii od vrednost e dol`na svoeto rabotewe da go usoglasi so odredbite na ovoj zakon vo rok od {est meseci od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

^len 184

Pazarot na pari i kratkoro~ni hartii od vrednost e dol`en svoeto rabotewe da go usoglasi so odredbite na ovoj zakon vo rok od {est meseci od denot na negovoto vleguvawe vo sila.

^len 185

Klirin{ko-depotno dru{tvo i Fond za obezbeduvawe na trguvawe so dolgoro~ni hartii od vrednost }e se formira najdocna vo rok od edna godina od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

Do istekot na rokot od stav 1 na ovoj ~len, rabotite na klirin{ko-depotno dru{tvo gi vr{i nositel na platen promet.

^len 186

Vo prvite dve godini od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, trguvaweto so hartii od vrednost koi ne se registrirani na oficijalnite pazari na Berzata }e se vr{i na neoficijalniot pazar na Berzata.

^len 187

Komisijata za hartii od vrednost propisite soglasno so ovoj zakon }e gi donese najdocna vo rok od {eset meseci od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

^len 188

So denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon prestanuvaat da va`at:Zakonot za hartiite od vrednost ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 5/93) i Zakonot za pazar na pari i kapital ("Slu`ben list na SFRJ" broj 64/89).

^len 189

Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".