ZAKON ZA ZEMJODELSKOTO ZEMJI[TE

^len 1

So ovoj zakon se ureduva koristeweto, raspolagaweto i za{titata na zemjodelskoto zemji{te.

^len 2

Zemjodelskoto zemji{te kako dobro od ot{t interes za Republikata, u`iva posebna za{tita i se koristi pod uslovi i na na~in ugvrdeni so ovoj zakon.

^len Z

Oddelni poimi upotrebeni vo ovoj zakon, go imaat slsdnovo zna~ewe:

1. "Sopstvenici" se titularite na pravoto na sopstvsnost na zemjodelsko zemji{te vo privatna ili dr`avna sopstvsnost;

2. "Pravo na koristewe" e pravo da se ostvaruva upotrebnata vrednost na zemjodelskoto zemji{te, od strana na sopstvenicite i site drugi neposrsdni vladeteli na zemji{teto, kako {to se koncesionerite, zakupcite, plodou`ivatelite (vo natamo{niot tekst: korisnici);

3. "Pravo na raspolagawe" e pravo zemjodelskoto zemji{te da se otu|i so proda`ba, podarok, razmena, da se dade na koristewe na drugi lica so koncesija, zakup i plodou`ivawe; i da se dade pod hipoteka;

4. "Obrabotlivo zemji{te" se oranici, bav~i, ovo{tarnici, lozja i livadi;

5. "[tetni materii vo zemjodelskoto zemji{te" se materii koi mo`at da predizvikaat promeni na hsmiskits, fizi~kits i biolo{kite svojstva na zemji{teto kako posledica na {to se namaluva, odnosno popre~uva nsgovata produktivna sposobnost i ss popre~uva negovoto koristewe za zemjodelsko proizvodstvo;

6. Agrotehni~ki merki se : obrabotka na po~vata, |ubrewe, seidba odnosno sadewe, nega na kulturata, borba protiv pleveli, bolesti i {tetnici, `etva, berba, vadewe na klubenite lukovici, zdebelenite koreni i sli~no;

7. "Hidromeliorativni merki" se: odvodnuvawe i navodnuvawe;

8. "Agromeliorativni merki" se: kalcifikacija, humifikacija, meliorativno |ubrewe, otsoluvawe i gipsirawe;

9. Merki za za{tita od erozija;

10. "Trajna prenamena na zemjodelskoto zemji{te" e takva prenamena koga toa pove}e ne se iskoristuva za zemjodelsko proizvodstvo;

11. "Vremsna prenamena na zemjodelskoto zemji{te" e takva prenamena koga toa po odreden vremenski period mo`e povtorno da se iskoristuva za zemjodelsko proizvodstvo;

12. "Stvarna slu`benost" e pravo na sopstvenikot (korisnikot) na zemjodelskoto zemji{te za potrebite na toa zemji{te, na odreden na~in da se slu`i so tugo zemji{te (poslu`na nedvi`nost), ~ij sopstvenik toa mora da go trpi ili pak ima obvrska da propu{ti odredeni dejstva na svoeto zemji{te na koe inaku imal pravo da gi pravi;

13. "Plodou`ivawe" e pravo da se u`iva tu|o zemji{te bez ograni~uvawe, no so obvrska da se so~uva negovata su{tina;

14. "Zakup" e obligaciono-praven odnos od koj za zakupecot proizleguva pravo da koristi tugo zemjodelsko zemji{te i obvrska da pla}a odreden nadomest (za-kupnina) na zakupodavecot i po odreden vremenski period da go vrati zemji{teto i

15. "Koncesija" e odobrenie koe dr`avata go dava na oprsdsleno doma{no ili stransko fizi~ko ili pravno lice za koristewe na zemjodelsko zemji{te vo dr`avna sopstvenost.

^len 4

Zaradi vrednuvawe na zemji{teto i vodewe na dano~na politika zemjodelskoto zemji{te vo smisla na ovoj zakon pretstavuvaat: oranici, bav~i, ovo{tarnici, lozja odnosno nasadi, livadi, pasi{ta, bari, trstici i ribnici, kako i drugo zemji{te koe se koristi ili ie se koristi (neobrabotlivo zemji{te), a so primena na agrotehni~ki i agromeliorativni, hidromeliorativni i protiverozivni merki mo`e da se osposobi za zemjodelsko proizvodstvo.

Grade`noto neizgradeno zemji{te do negovoto priveduvawe kon celta, mo`e da se koristi za zemjodelski celi.

Kulturata na zemjodelskoto zemji{te se utvrduva spored katastarot vo koj se vodi evidencijata na zemji{teto, dodeka ne se doka`e sprotivnoto.

Za zemjodslskoto zemji{te evidentirano vo katastarot kako grade`no zemji{te, a koe se u{te ne e izgradeno, kako katastarska kultura se smeta kulturata koja bila zapi{ana vo katastarot, prsd toa zemji{te da prsmine vo grade`no, dodeka ne se doka`e sprotivnoto.

^len 5

Pravoto na sopstvenost vrz zemjodelskoto zemji{ts, sozdava prava i obvrski i slu`i za dobroto na sopstvenikot i dr`avata.

^len 6

So zemjodelskoto zemji{te koe od porane{nite sopstvenici e odzemeno so prisilni propisi po 2 avgust 1944 godina, dr`avata ne mo`e trajno da raspolaga (go prodava, podaruva ili razmenuva), osven ako so zakon poinaku ne e uredeno.

^len 7

Zemjodelskoto zemji{te vo dr`avna sopstvenost so koe stopanisuvaat pretprijatija, odnosno zemjodelski zadrugi, a koe ne podle`i na denacionalizacija, so odluka na Vladata na Republika Makedonija, mo`e da se odzeme od korisnicite i da se dade na koncesija vo zakup i plodou`ivawe na drugi fizi~ki i pravni lica soglasno so uslovite utvrdeni so ovoj zakon.

^len 8

Obrabotlivoto zemjodelsko zemji{te, sopstvenicite i korisnicite treba da go odr`uvaat za zemjodelsko proizvodstvo.

^len 9

Plodnosta na zemjodelskoto zemji{te se zgolemuva so prezemawe na agrotehni~ki, hidromeliorativni, agromeliorativni i protiverozivni merki.

^len 10

Zgolemuvawe na plodnosta na zemjodelskoto zemji{te, osobeno se ovozmo`uva so primena na slednive agrotehni~ki i hidromeliorativni i agromeliora-tivni merki:

- pravilna i navremena obrabotka;

- |ubrewe, navremena seidba odnosno sadewe na kulturite,

- nega na kulturata;

- borba protiv pleveli, bolesti i {tetnici;

- navremena `etva, odnosno vadewe na klubenite lukovici, stolonite zadebeleni koreni;

- odvodnuvawe i navodnuvawe;

- klasifikacija na kiselite po~vi;

- humifikacija, gipsirawe na alkalni po~vi, otsoluvawe na soleni po~vi i

- meliorativno |ubrewe i sli~no.

^len 11

Vladata na Republika Makedonija, donesuva godi{na programa za permanentnoto osvojuvawe na novi obrabotlivi zemjodelski povr{ini, preku isu{uvawe na mo~vari, is~istuvawe na trstenici, grmu{ki, prnari, ormani, kamewari {to se vo dr`avna sopstvenost i vo sopstvenost na pravni i fizi~ki lica.

^len 12

Na zemjodelskoto zemji{te mo`e da se vospostavi pravo na slu`benost.

Slu`benosta od stavot 1 na ovoj ~len se vospostavuva na na~in i pod uslovi utvrdeni so zakon.

Vo pogled na utvrduvawe na visinata na nadomestot za vospostavenata slu`benost soodvetno se primenuvaat odredbite od Zakonot za obligacionite odnosi i ovoj zakon, so koi se ureduvaat zakupnite odnosi.

^len 13

 So zemjodelsko zemji{te sopstvenicite raspolagaat pod uslovi i na na~in utvrdeni so ovoj zakon, osven ako so drug zakon poinaku ne e uredeno.

^len 14

So cel da se spre~i usitiuvaweto na zemjodelskite parceli, a vo funkcija na poracionalno koristewe na zemjodelskoto zemji{te i primena na sovremeni agrotehni~ki, agromeliorativni i hidromeliorativni merki, vo slu~aj na proda`ba, razmena ili davawe pod zakup na zemjodelskoto zemji{te, pravo na prvenstvo imaat: zaedni~kiot sopstvenik, sosopstvenikot i sosedite ~ie zemji{te grani~i so zemji{teto {to se prodava, razmenuva, ili dava pod zakup.

Pravoto na prvenstvo od stavot 1 na ovoj ~len se ostvaruva preku dostavuvawe pismena ponuda od sopstvenikot do subjektite od stavot 1 na ovoj ~len. Ako pove}e od edna strana ja prifati ponudata, prioritet se dava na zaedni~knot sopstvenik, potoa na sosopstevenikot, pa na sosedite ~ie zemji{te grani~i so ona {to se prodava, razmenuva ili dava pod zakup.

Ako pove}e od edno lice od ista grupa na subjekti so pravo na lrvenstvo od stavot 1 na ovoj ~len (zaedni~kiot sopstvenik, sosopstvenikot ili sosedite) ja prifati ponudata, sopstvenikot mo`e da go ponudi zemjodelskoto zemji{te na onoj koj dal najvisoka cena vo ramkite na taa grupa.

Sopstvenikot od stavot 1 na ovoj ~len zemjodelskoto zemji{te mo`e da go ponudi i na javen oglas.

Subjektite od stavot 1 na ovoj ~len pravoto na prvenstvo go ostvaruvaat ako ja prifatat najvisoko postignatata cena na javnata ponuda.

Nositelite na pravoto na prvenstvo od stavot 1 na ovoj ~len se dol`ni vo rok od 30 dena da se izjasnat za prifa}awe na ponudata, vo sprotivno tie go gubat pravoto na prvenstvo i sopstvenikot mo`e zemjodelskoto zemji{te da go ponudi na drugo pravno ili fizi~ko lice.

^len 15

Zemjodelskoto zemji{te vo dr`avna sopstvenost mo`s da se dade na koristewe so koncesija, pod zakup i plodou`ivawe.

1. Koncesija

^len 16

Koncesija za koristewe na zemjodelskoto zemji{te od ~lenot 15 na ovoj zakon, Vladata na Republika Ma-kedoniJa mo`e da dade na doma{no i stransko pravno i fizi~ko lice, i toa za:

- fura`no proizvodstvo za razvoj na sto~arskoto proizvodstvo za vreme od 20 do 30 godini;

- nivsko proizvodstvo za vreme od 20 do 30 godini;

- oran`erisko proizvodstvo za vreme od 30 do 40 godini;

- dolgogodi{ni nasadi za vreme od 30 do 40 godini i

- za odgleduvawe na dive~ i proizvodstvo na ribi za vreme od 10 do 30 godini, osven aho so drug zakon poinaku ne e uredeno.

Na zemjodelskoto zemji{te, {to e predmet na koncesija, mo`at da se gradat isklu~ivo stopanski objekti {to slu`at za primarno zemjodelsko proizvodstvo.

Pravata i obvrskite na koncesionerot i dr`avata vo odnos na objektot se ureduvaat so dogovorot za koncesija.

^len 17

Vladata na Republika Makedonija, zemjodelskoto zemji{te go dava pod koncesija po prethodno sproveden javen konkurs.

Ako na objaveniot konkurs od stavot 1 na ovoj ~len ne se javi zaineresiran subjekt, zemjodelskoto zemji{te se dava na koncesija vo postapka so pribirawe na ponudi koi ss podnssuvaat do Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo.

Vladata na Republika Makedonija so odlukata za davawe na koncesija na zemjodelskoto zemji{te gi utvrduva, po~etniot iznos na nadomestokot na koncesijata i potrebata od dostavuvawe na programa za koristewe na zemjodslskoto zemji{te kos se dava pod koncesija vo koja se gtredlaga vidot na koncesijata.

^len 18

Postapkata na javno naddavawe ili primawe na ponudi od ~lenot 17 na ovoj zakon se sproveduva soglasno so Zakonot za koncesii.

Postapkata od stavot 1 na ovoj ~len ja sproveduva komisija od petmina ~lenovi od istaknati stru~ni lica od oblasta na zemjodelstvoto koi gi imenuva Vla-data na Republika Makedonija, po predlog na ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo.

Po uvrduvaweto na postapkata od stavot 1 na ovoj ~lsn od strana na Komisijata, Vladata na Republika Maksdonija donesuva odluka za davawe na zsmjodel-skoto zsmji{ts na koncesija.

Stru~nite i administrativnits raboti za izdavawe na zemjodslskoto zemji{te na koncesija, gi vr{i Ministsrstvoto ja zemjodslstvo, {umarstvo i vodosto-panstvo.

^len 19

Vrz osnosa na Odlukata za dodeluvawe na zemjodelsko zemji{te na koncssija od ims na Vladata na Republika Maksdonija, ministsrot za zemjodelstvo, {umar-stvo i vodostopanstvo so ponuduva~ot na najpovolnata ponuda sklu~uva dogovor za koncssija vo pismsna forma.

Dogovorot za koncssija koj ne s sklu~en vo pismena forma nema pravno dejstvo.

^len 20

Dogovorot za koncssija, pokraj elemsntite predvideni vo Zakonot za koncssii sodr`i i odrsdbi za:

- goleminata i bonitetna klasa, vidot i kulturata na zsmjodslskoto zemji{te;

- vremetraeweto na koncesijata;

- na~inot i uslovite za koristews na zemjodelskoto zemji{te;

- mo`nost i pri~ini za otkaz na dogovorot pred istekot na vremstraeweto na koncesijata i

-davawe mo`nost za izgradba na stopanski objekti, pomo{ni ursdi i objskti za iskorist uvawe na zemjodelskoto zemji{te, kako i nivnata pripadnost po iste-kot na vremsto na koncesijata.

Programata za koristewe na zemjodelskoto zemji{ts od ~lenot 17 stav 3 na ovoj zakon se prilo`uva kon dogovorot za koncssija i prststavuva negov sostavsn del.

^len 21

Dogovorot za koncesija prestanuva po sila na zakonot ako korisnikot na zsmjodelskoto zsmji{ts, pri obrabotuvaweto na zemji{teto ne postapuva vo soglasnost so ~lenovite 31, 35 i 36 od ovoj zakon, osven ako koncedentot poinaku ne odlu~i.

^len 22

Sredstvata ostvarsni od nadomsstokot za koristewe na koncesijata na zsmjodelsko zemji{te vo dr`avna sopstvsnost se prihod na Buxetot na Repu-blika Makedonija.

2. Zakup

^len 23

 Dolgoro~niot zakup od stavot 1 na ovoj ~len mo`e da bide od pet do 40 godini, a kratkoro~niot zakup lo pet godini.

Zemjodelskoto zemji{te od ~lenot 7 na ovoj zakon mo`e da se dade vo zakup najmnogu do negovoto vra}awe na porane{nite sopstvenici, odnosno nivnite naslednici, osven ako so zakon poinaku ne e uredeno.

Zemjodelskoto zemji{te zemeno vo zakup ne mo`e da se dade vo podzakup.

^len 24

Zemjodelskoto zemji{te vo dr`avna sopstvenost se dava vo dolgoro~en zakup po pat na javen oglas pod uslovi predvideni vo ~lenot 54 od ovoj zakon.

^len 25

Dogovorot za dolgoro~en i kratkoro~en zakup na zemjodelskoto zemji{te vo dr`avna sopstvenost go sklu~uva ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vo-dostopanstvo i pravnoto ili fizi~koto lice koe dalo najpovolna ponuda.

Zakupecot na zemjodelskoto zemji{te vo dr`avna sopstvenost dadeno vo dolgoro~en zakup, mo`e da bara da se izvr{i predbele`ba na dogovorot za dolgoro~niot zakup vo javnite knigi za evidencija na iedvi`no-sti.

^len 26

Na dogovorot za davawe na zemjodelsko zemji{te vo dr`avna sopstvenost vo dolgoro~en zakup, soodvetno se primenuvaat odredbite od ovoj zakon {to se odnesuvaat na dogovorot za koncesija, kako i odredbite od Zakonot za obligacionite odnosi.

Na dogovorot za davawe na zemjodelskoto zemji{te vo kratkoro~en zakup soodvetno se primenuvaat odredbite od Zakonot za obligacionite odnosi.

^len 27

Sredstvata ostvareni od davaweto pod zakup na zemjodelskoto zemji{te vo dr`avna sopstvenost ss prihod na Buxetot na Republika Makedonija i se koristat za realizirawe na merkits predvideni vo ~lsn 32 od ovoj zakon i programata od ~lenot 11 na ovoj zakon.

^len 28

Vo polza na odredeni kategorii na socijalno neobezbsdeni lica (zemjodelci bez sopstvena zemja, ste-~ajni rabotnici, lica ~ij raboten odnos prestanal po osnova na tehnolo{ki vi{ok, nevrabotsni lica, prijaveni vo Zavod za vrabotuvawe i korisnici na socijalna pomo{), Vladata na Republika Makedonija mo`e da dade zemjodelsko zemji{te vo dr`avna sopstvenost na plodou`ivawe kako vid na li~na slu`bsnost.

Vladata na Republika Makedoniji gi opredeluva kategoriite na socijalno neobezbedeni lica, uslovite, kriteriumite i rokot na plodou`ivaweto.

^len 29

Zemjodelskoto zemji{te vo sopstvenost na fizi~ki i pravni lica mo`e da se dava vo zakup (dolgoro~en i kratkoro~en), pod uslovi utvrdeni so ovoj i drug zakon, osven ako dogovornite strani poinaku ne se dogovarat.

^len 30

Po ispolnuvaweto na uslovits za prestanuvawe na koncesijata, zakupot i plodou`ivaweto soglasno so ovoj zakon, ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo e dol`en na korisnikot da mu utvrdi otkazsn rok soobrazen so vidot na zemjodelskite kulturi koi se odglsduvaat na toa zsmji{te.

^len 31

Za{titata na zemjodelskoto zemji{te od zagaduvawe i zarazuvawe se sproveduva zaradi proizvodstvo na zdrastveno ispravna hrana, za za{tita na zdravjeto na lu|eto, `ivotinskiot i rastitelniot svet i nepre~enoto koristewe i za{tita na `ivotnata sredina.

Za{titata na zemjodelskoto zemji{te od zagaduvawe i zarazuvawe se sproveduva so zabrana, ograni~uvawe i spre~uvawe od direktno vnesuvawe na {tetni materii vo po~vata, vnesuvawe na {tetni materii vo po~vata so vodata i so vozduhot i prezemawe na drugi merki za odr`uvawe i podobruvawe na negovata produktivnost.

Ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo gi opredeluva materiite koi se {tetni za zemjodelskoto zemji{te, nivnata maksimalna dozvolena koncentracija vo po~vata i merkite koi se prezemaat na zemjodelskoto zemji{te so pogolemi koncentracii na {tetni materii od dozvolenite.

^len 32

Zaradi za{tita i spre~uvawe na erozija na zemjodelskoto zemji{te se prezemaat slednive protiverozivni merki:

- ograni~uvawe ili potpolna zabrana na se~ewe i iskopa~uvawe na ovo{ki i {umska vegetacija, osven od agrotehni~ki pri~ini ili grade`ni zafati od opigg interes utvrden vo soglasnost so zakon;

- racionalno koristewe na pasi{tata so propi{uvawe na vidot i brojot na dobitokot, {to }e se napasuva na edinica povr{ina, kako i vremeto i na~inot na napasuvaweto, osven ako poinaku ne e uredeno so drug zakon;

- zabrana za razoruvawe na livadite, pasi{tata i neobrabotenite povr{ini so naklon nad 15% i nivno pretvorawe vo oranici;

- zabrana na otstranuvawe na humusniot horizont, odnosno orani~niot sloj na zemjodelskoto zemji{te;

- zadol`itelno zatrevuvawe na strmnite zemjodelski povr{ini so mnogugodi{ni fura`ni kulturi i

- zabrana na proizvodstvo na ednogodi{ni kulturi odnosno utvrduvawe na obvrska na sadewe ili seidba na pove}egodi{ni kulturi.

Sopstvenicite, odnosno korisnicite na zemjodelskoto zemji{te se dol`ni da gi odr`uvaat dolgogodi{nite nasadi i pove}egodi{nite kulturi podignati po-radi za{tita od erozija na po~vata.

^len 33

Ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, }e propi{e zadol`itelno sproveduvawe na merkite od ~lenot 32 na ovoj zakon, ako od nivnoto nesproveduvawe se zakanuva zna~itelna {teta na sopstvenikot ili na neopredelen broj lica.

^len 34

Dokolku sopstvenicite na zemjodelsko zemji{te, so primena na merkite predvideni vo ~lenot 32 od ovoj zakon trpat opredeleni {tetni posledici, za niv va`at op{tite pravila za nadomest na {teta.

^len 35

Korisnicite na zemjodelskoto zemji{te se dol`ni da sproveduvaat merki za za{tita od po`ari.

^len Z6

Za za{tita na zemjodelskoto zemji{te od zagaduvawe i zarazuvawe, soodvetno se primenuvaat propisite za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata srsdina i prirodata, a vo odnos na odgovornosta i nadomestot na {teta predizvikana od zagadenosta i zarazenosta na po~vata, vodata i vozduhot, i od po`ari se primenuvaat op{tite pravila za odgovornost i nadomest na {teta.

^len 37

Prenamenata na zemjodelskoto zemji{te e trajna i vremena.

^len 38

^len 39

Trajna prenamena na zemjodelskoto zemji{te od stavot 1 na ovoj ~len vo nezemjodelski celi mo`e da se vr{i koga nema zemji{ta od poniskite bonitetni klasi, koga e toa vo soglasnost so Prostorniot plan na Republikata i koga e utvrden javen interes so zakon za izgradba na objekti koi spored posebni propisi se gradat nadvor od grade`noto podra~je.

Vremena prenamena na zemjodelskoto zemji{te od stav 1 na ovoj ~len mo`e da se vr{i vo slednive slu~ai:

ekploatacija na pesok, ~akal, kamen, glina, povr{inski kopovi, kako i pravewe na deponii za cvrst i drug vid otpad i drugi mineralni surovini.

Korisnikot na vremeno prenamenetoto zemjodelsko zemji{te od stavot 3 na ovoj ~len e dol`en vo rok od tri godini po istekot na prenamenata da go vrati vo prvobitna sostojba.

^len 40

- izgradba na objekti koi slu`at za odbrana od poplavi, za odvodnuvawe i navodnuvawe na zemjodelskoto zemji{ts, za ureduvawe na poroi, kako i za za{tita na vodata od zagaduvawe;

- izgradba na stopanski objekti koi slu`at za primarno zemjodelsko proizvodstvo;

- pri izgradba na objekti od lice dr`avjanin na Republika Makedonija na koe takov objekt e uni{ten od golemi prirodni nepogodi (zemjotres, poplava, po-`ar i sli~no) i

- pravni i fizi~ki lica za izgradba na javni objekti (u~ili{ta, zdravstveni ustanovi, sakralni objekti, objskti od kultura i sli~no) uni{teni od golemi prirodni nepogodi.

^len 41

Za trajno prenamenetoto zemjodelsko zemji{te od ~lenot 39 stav 2 na ovoj zakon se pla}a nadomestok vo visina na pazarnata vrednost na zemjodelskoto zem-ji{te vo mestoto kade toa se nao|a, zgolemena za pet pati, poradi namaluvawe na povr{inata na zemjodelskoto zemji{te.

Ako korisnikot na prenamenetoto zemjodelsko zemji{te ne ja utvrdil pazarnata cena, nea ja utvrduva nadle`niot organ pri Ministerstvoto za finansii.

Sredstvata od nadomestot od stavot 1 na ovoj ~len se uplatuvaat vo Buxetot na Republika Makedonija i se koristat za namenite utvrdeni so programata od ~lenot 11 na ovoj zakon.

^len 42

Bez platen nadomsst za trajna prenamena na zemjodslskoto zsmji{ts, ne smee da se izdade re{enie za uslovi za gradba ili druga prenamena, nitu smee da se zapo~ne so koristswe na zemjodelskoto zemji{te i grade`noto neizgradsno zemji{te za nova namena.

^len 43

Nadzor nad primsnata na ovoj zakon i propisite doneseni vrz osnova na nego vr{i Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo.

Rabotite na inspekciskiot nadzor gi vr{i Republi~kiot inspektorat za zemjodelstvo vo sostav na Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo preku inspektori za zemjodelstvo (vo natamo{niot tekst: inspektori).

^len 44

Inspektorite od ~lenot 43 stav 2 na ovoj zakon posebno vr{at nadzor vo pogled na slednive raboti:

- za{tita na zemjodelskoto zemji{te od zagaduvawe i zarazuvawe so {tetni materii;

- koristewe na zemjodelskoto zemji{te "za nezemjodelski celi, ako takvoto iskoristuvawe ne e dozvoleno po ovoj zakon;

- kako se sproveduvaat merkite za osiguruvawe za za{tita od po`ar i nareduva sproveduvawe na odredeni msrki za za{tita od po`ari;

- odr`uvaqe na dolgogodi{nite nasadi i pove}egodi{nite kulturi podignati zaradi za{tita od erozija;

- sproveduvawe na odredbite za prenamenata na zemjodelskoto zemji{te;

- koristewe na sredstvata odobreni za sproveduvawe na merkite za osposobuvawe i ureduvawe na zemjodelskoto zemji{te i

- vr{at nadzor i vo pogled na drugi raboti soglasno so odredbite na ovoj zakon i aktite doneseni vrz osnova na nego.

^len 45

Inspektorot, ako utvrdi deka e povreden ovoj zakon ili propis donesen vrz osnova na nego pismeno }e gi konstatira nepravilnostite - povredite i nedostatocite i so re{enie }e gi odredi merkite i rokot za nivno otstranuvawe.

 Protiv re{enieto od stavot 1 na ovoj ~len mo`e da se podnese `alba do ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo.

^len 46

Ako inspektorot utvrdi deka so povreda na propisot e storen prekr{ok od ~lenovite 48 i 49 na ovoj zakon, dol`en e bez odlagawe da podnese barawe, od-nosno prijava za pokrenuvawe na prekr{o~na postapka.

^len 47

Koga e potrebno da se prezemat itni merki za otstranuvawe na {teta ili spre~uvawe na nastanuvaweto na opasnost od {teta koja se zakanuva da nastane so zagaduvawe i zarazuvawe na zemjodelskoto zemji{te so {tetni materii, od po`ari, prenamena na zemjodelskoto zemji{te sprotivno na ovoj zakon i drugi opasnosti, mo`e so re{enieto na inspektorot da se odredi deka `albata ne go zadr`uva negovoto izvr{uvawe.

^len 48

So pari~na kazna od 100.000 do 300.000 denari }e se kazni za prekr{ok pravno lice ako:

1. Ne gi primenuva merkite od ~lenot 32 na ovoj zakon;

2. Vr{i palewe sprotivno na ~lenot 35 stav 2 od ovoj zakon;

3. Vremeno prenamenetoto zemjodelsko zemji{te ne go vrati vo prvobitnata sostojba vo rokot propi{an vo ~lenot 39 stav 4 od ovoj zakon;

4. Vremeno prenamenuva zemjodelsko zemji{te za nezemjodelski celi sprotivno na ~lenot 40 stav 1 alineja 1 od ovoj zakon i

5. Zapo~ne da go koristi zemjodelskoto zemji{te za nova namena bez prethodno platen nadomest za prenamena na zemjodelskoto zemji{te (~len 42).

^len 49

So pari~na kazna od 20.000 do 50.000 denari }e se kazni za prekr{ok fizi~ko lice ako:

1. Ne gi primenuva merkite od ~lenot 32 na ovoj zakon;

2. Vr{i palewe sprotivno na ~lenot 35 stav 2 od ovoj zakon;

3. Vremeno prenamenetoto zemjodelsko zemji{te ne go vrati vo prvobitna sostojba vo propi{aniot rok vo ~lenot 39 stav 4;

4. Vremeno prenamenuva zemjodelsko zemji{te za nezemjodelski celi, sprotivno na ~lenot 40 stav 1 ali-neja 1 od ovoj zakon;

5. Zapo~ne da go koristi zemjodelskoto zemji{te za nova namena bez prethodno platen nadomest za prenamena na zemjodelskoto zemji{te (~len 42).

^len 50

Podzakonskite propisi predvideni so ovoj zakon, }e se donesat vo rok od {est meseci od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

^len 51

Korisnicite na dr`avnoto zemjodelsko zemji{te vo rok od 90 dena od dsnot na vleguvawsto vo sila na ovoj zakon }e odredat parcela ili pove}e parceli od dr`avnoto zemji{te so povr{ina koja iznssuva najmalku 15% od vkupnoto zemji{te koe mu e dadeno na koristewe od strana na dr`avata.