ZAKON ZA KULTURA

Glava prva

OP[TI ODREDBI

^len 1

(1) So ovoj zakon se utvrduvaat osnovite na kulturata kako temelna vrednost na Republika Makedonija (vo natamo{niot tekst: Republika), oblicite na ostvaruvawe na kulturata, na~inot i uslovite na nejzinoto finansirawe, kako i drugi pra{awa od interes za kulturata.

(2) Kulturata, vo smisla na ovoj zakon, gi opfa}a: tvore{tvoto, objavuvaweto na umetni~koto tvore{tvo i za{titata i koristeweto na tvore{tvoto.

^len 2

(1) Republikata ja pottiknuva i pomaga kulturata, osobeno preku:

1. Povolni uslovi za ostvaruvawe na kulturni vrednosti;

2. Posebni uslovi za osnovawe i rabota na subjektite na kulturata;

3. Stimulativna dano~na i carinska politika;

4. Posebni prava od raboten odnos vo kulturata;

5. Obezbeduvawe i za{tita na originali ili primeroci, odnosno dokumentacija na objaveni dela preku otkup, zadol`itelno ~uvawe i za{tita na likovni dela i publikacii, obezbeduvawe i za{tita na likovni dela i publikacii, obezbeduvawe i za{titata na filmovi i filmski materijal, dokumentacija na izvedeni arhitektonski dela i sli~no;

6. Utvrduvawe i dodeluvawe na republi~ki nagradi i priznanija vo oblasata na kulturata;

7. Stipendirawe kadri vo oblasta na kulturata i

8. Osiguruvawe osobeno na istaknati umetnici, retki i skapi intrumenti, predmeti i objekti od kulturno i istorisko zna~ewe i sl.

(2) Republikata go garantira ostvaruvaweto na kulturata preku utvrduvawe na nacionalniot interes na Republikata vo kulturata i obezbeeduvawe uslovi za negovo ostvaruvawe, soglasno so ovoj zakon.

^len 3

Sekoj mo`e da ja ostvaruva kulturata so profitna ili neprofitna cel, soglasno so zakon.

^len 4

(1) Sekoj ima pravo na slobodno tvore{tvo, neprofesionalno ili profesionalno, kako i pravo na obrazovanie na oblasta kultura.

(2) Pravata [to proizleguvaat od tvore{tvoto se obezbeduvaat so moralnite, materijalnite i drugite prava na avtorite i na nositelite na srodnite prava, utvrdeni so zakon.

^len 5

(1)Objavuvaweto dela od oblasta na umetni~koto tvore{tvo i za{tita i koristeweto na materijalnoto i duhovnoto tvore{tvo (vo natamo{niot tekst: kulturno bogatstvo) se vr{i preku soodvetni dejnosti, utvrdeni so ovoj zakon.

(2) Kulturnoto bogatstvo od osobeno kulturno i istorisko zna~ewe (vo natamo{niot tekst: spomenici na kulturata) u`iva posebna za{tita.

(3)Dejnostite od stavot 1 na ovoj ~len mo`e da gi ostvaruva sekoj, pod ednakvi uslovi, utvrdeni so zakon.

Oddel 1

POEDINE^EN INTERES VO KULTURATA

^len 6

Poedine~en interes vo kulturata, vo smisla na ovoj zakon, e kulturata {to ja ostvaruvaat umetnici, ustanovi i drugi pravni i drugi fizi~ki lica vrz osnova na sopstvena odluka i sredstva.

Oddel 2

LOKALEN INTERTES VO KULTURATA

^len 7

(1) Lokalen interes vo kulturata, vo smisla na ovoj zakon, e kulturata {to e od zna~ewe za gra|anite vo edinicite na lokalnata samouprava.

(2) Lokalniot interes vo kulturata, negoviot obem i negovoto ostvaruvawe se utvrduvaat so op{tite akti na edinicite na lokalnata samouprava.

(3) Lokalniot interes vo kulturata se finansira so akt na edinicata na lokalnata samouprava soglasno so zakon.

Oddel 3

NACIONALEN INTERES VO KULTURATA

^len 8

(1) Nacionalen interes vo kulturata, vo smisla na ovoj zakon, e kulturata {to e od zaedni~ki interes za gra|anite na Republikata i e neophodno nejzinoto kontinuirano vr{ewe, kako i dostapnost na site gra|ani pod ednakvi uslovi.

(2) Nacionalniot interes vo kulturata opfa}a:

1. SOzdavawe kadrovski, materijalni i drugi uslovi za kontinuirano ostvaruvawe na kulturata;

2. Ovozmo`uvawe uslovi za ostvaruvawe i za{tita na vrvni kulturni vrednosti;

3. Pottiknuvawe na raznovidnosta i raznoli~nosta vo kulturata;

4. Obezbeduvawe na uslovi za dostapnost na gra|anite do kulturnite vrednosti i nivno masovno koristewe;

5. Obezbeduvawe uslovi za ostvaruvawe i za{tita na kulturniot identitet na gra|anite od razli~no etni~ko poteklo;

6. Gri`a za kulturniot razvoj i ostvaruvawe na kulturnite prava na makedonskoto malcinstvo i iseleni{tvo vo stranstvo;

7. Sozdavawe uslovi za ramnomeren kulturen razvoj vo Republikata;

8. Afirmacija na kulturata od Republikata vo stranstvo i

9. Kulturolo{ki istra`uvawa.

(3) Nacionalniot interes vo kulturata go ostvaruvaa nacionalnite ustanovi i drugi subjekti soglasno so ovoj zakon.

3.1. Nacionalna programa

^len 9

(1) Za ostvaruvawe na nacionalniot interes vo kulturata Sobranieto na Republika Makedonija donesuva nacionalna programa za kulturata za period od 5 godini (vo natamo{niot tekst: Nacionalna programa).

(2) Vo Nacionalnata programa osobeno se utvrduvaat:

1. Celite i prioritetite na kulturnata politika;

2. Organizacijata i mre`ata na nacionalnite ustanovi;

3. Merkite za razvoj na kulturata;

4. Obemot i strukturata na republi~kiot buxet za kulturata;

5. Principite i celite na me}unarodnata kulturna sorabotka;

6. Proekcija na potrebite od kadri za kulturata;

7. Nasokite za kulturolo{ki istra`uvawa;

8. Nasokite za stimulativna dano~na i carinska politika vo oblasta na kulturata i

9. Pozna~ajnite investicioni vlo`uvawa vo kulturata i sli~no.

^len 10

Ministerot za kultura, so godi{na programa go utvrduva godi{niot obem na nacionalniot interes vo kulturata vo ramkite na sredstvata opredeleni vo republi~kiot buxet (vo natamo{niot tekst: Godi{na programa).

3.2. Sovet za kultura

^len 11

(1) Vo Ministerstvoto za kultura se osnova Sovet za kultura kako stru~no i soodvetno telo na minsterot za kultura.

(2) Sovetot za kultura e sostaven od pretsedatel i najmalku desetmina ~lena koi gi imenuva ministerot za kultura, po princip na stru~nosti i kompetentnost i ramnopravna zastapenost vo site sferi na kulturata, za vreme od ~etiri godini.

(3) Sovetot za kultura dava mislewe za pra{awa od nadle`nost na ministerot za kultura.

(4) Ministerot za kultura mo`e da osnova i drugi str~uni i sovetodavni tela, kako i da imenuva nadvore{ni sorabotnici kako odgovorni lica za realizacija na oddelni proekti vo oblasta na kulturata (art kuratori, delegirani producenti i sli~no.)

(5) Na ~lenovite na telata i na sorabotnicite od stavovite 1 i 4 na ovoj ~len, za rabota im sleduva soodveten nadomest, {to go opredeluva ministerot za kultura.

(6) Sovetot za kultura podnesuva izve{taj za svojata rabota najmalku edna{ godi{no do ministerot za kultura i do Vladata na Republika Makedonija

Glava vtora

OSTVARUVAWE NA KULTURATA

^len 12

Kulturata ja ostvaruvaat umetnici, samostojni umetnici, ustanovi, drugi pravni i drugi fizi~ki lica.

Oddel 1

UMETNIIK

^len 13

Umetnik, vo smisla na ovoj zakon, e sekoe fizi~ko lice {to sozdava avtorsko delo od oblasta na umetni~koto tvore{tvo ili izveduva avtorsko delo, odnosno delo od narodnoto tvore{tvo, nezavisno od obrazovanieto, pravniot status, registracijata, dr`avjanstvoto, drug vid pripadnost itn.

1.1. Samostoen umetnik

^len 14

(1) Ako umetnikot tvore{tvoto go ostvaruva profesionalno, kako edinstveno zanimawe, steknuva prava od raboten odnos dokolku se registrira kkao trgovec-poedinec (vo natamo{niot tekst: samostoen umentik), soglasno so ovoj zakon.

(2) Samostojniot umetnik ima ednakva pravna polo`ba so drugite pravni lica i trgovci-poedinci.

^len 15

(1) Samostojniot umetnik se registrira vo nadle`en registarski sud, ako ima delovna sposobnost, postojano `iveali{te vo Republikata i ako ne e registriran za vr{ewe druga dejnost.

(2) Nazivot na samostojniot umetnik gi sodr`i: oznakata "samostoen umetnik", vidot na umetni~koto tvore{tvo, negovoto li~no ime i prezime i eventualno negoviot psevdonim.

^len 16

Na samostojniot umetnik mo`e da mu se obezbedat povolni uslovi i nadomestovi od sredstva od republi~kiot buxet, za {to odlu~uva ministerot za kultura spored kriteriumi vo postapka i na na~in utvrdeni so akt na ministerot za kultura.

^len 17

Umetnicite i samostojnite umetnici mo`at da osnovaat zdru`enija {to rabotat soglasno so op{tite propisi za zdru`enijata na gra|ani.

Oddel 2

USTANOVA

^len 18

(1) Ustanova, vo smisla na ovoj zakon, e pravno lice {to vr{i dejnost od oblasta na kulturata so neprofitna cel.

(2) Neprofitna cel, vo smisla na ovoj zakon, e koga pravoto lice, soglasno so aktot na za osnovawe, ostvarenata razlika me|u prihodite i rashodite od vr{eweto na dejnosta od oblasta na kulturata ja vlo`uva vo istata dejnost, a platite i drugite nadomestoci na rabotnicite na nadminuvaat pove]e od 30% od visinata na platite za soodvetniot vid zanimawe i nadomestocite utvrdeni so kolektiven dogovor.

(3) Ustanovata go steknuva svojstvoto na pravno lice so upis vo nadle`niot registerski sud.

2.1. Osnovawe na ustanovata

^len 19

(1) Ustanova osnova fizi~ko ili pravno lice pod uslovi itvrdeni so zakon.

(2) Ustanova mo`e da osnova i stransko fizi~ko ili pravno lice pod uslovi utvrdeni so zakon.

(3) So zakon mo`e da bidat utvrdeni posebni uslovi za osnovawe na ustanovi za oddelni dejnosti od oblasta na kulturata.

^len 20

Ustanovata, spored osnova~ot, mo`e da bide privatna, op{tinska-gradska ili nacionalna.

^len 21

(1) Osnova~ot donesuva akt za osnovawe na ustanovata. So aktot za osnovawe se utvrduvaat oblikot, traeweto, nazivot, sedi{teto, dejnosta, sredstvata i imotot za rabota, organizacijata, rakovodeweto i upravuvaweto so ustanovata.

(2) So aktot za osnovawe se imenuva i lice koe }e gi vodi rabotite do konstituirawe na ustanovata i se opredeluva rok za nejzino konstituirawe.

(3) Nazivot na ustanovata ja sodr`i oznakata "ustanova" i drugi oznaki kako: dejnosti za koja {to e registrirana, nejzinoto sedi{te i drugi podatoci (crte`i, sliki i sl.) za poblisko odbele`uvawe na nejzinata rabota. Nazivot mo`e da se upotrebuva i ikako stokoven `ig dokolku so zakon poinaku ne e opredeleno.

 

2.2. Rabota na ustanovata

^len 22

(1) So zakon mo`e da bidat utvrdeni posebni uslovi za rabota na ustanova vo vr{eweto oddelna dejnost od oblasta na kulturata.

(2) Za ispolnuvawe na uslovite od stavot 1 na ovoj ~len, ministerot za kultura donesuva re{enie vo rok 39 dena od dobivaweto na baraweto. Dokolku ne se donese re{enie vo ovoj rok, se smeta deka e doneseno pozitivno re{enie vo ovoj rok, se smeta deka e doneseno pozitivno re{enie.

(3) Protiv re{enieto od stavot 2 na ovoj ~len, mo`e da se podnese `alba do Vladata na Republika Makedonija. @albata ne go odlaga re{enieto.

(4) Ustanovata mo`e da po~ne so rabota po pravosilnosta na re{enieto od stavot 2 na ovoj ~len.

2.3. Prestanok na ustanovata

^len 23

Osnova~ot odlu~uva za prestanok na ustanovata dokolku istata ne ja vr{i dejnosta utvrdena so aktot za osnovawe i zakon, ili prestane interesot za ~ie ostvaruvawe e osnovana. Imotot, pravata i obvrskite na ustanovata gi prezema osnova~ot.

2.4. Nacionalna ustanova

2.4.1. Osnovawe, rabota i prestanok

^len 24

(1) Za ostvaruvawe na nacionalniot interes vo kulturata mo`at da se osnovaat nacionalni ustanovi so zakon.

(2) Nazivot na nacionalnata ustanova sodr`i: "Republika Makedonija", kako i drugi soodvetni oznaki propi{ani za ustanova soglasno so zakon.

^len 25

(1) Nacionalnata ustanova od oblasta na kulturata ima statut so koj se ureduva rabotata i organizacijata na ustanovata i obezbeduvaweto javnost vo nejzinata rabota.

(2) Vladata na Republika Makedonija dava soglasnost na statutot od stavot 1 na ovoj ~len.

(3) Za pro{iruvawe na dejnosta i za drugi statusni promeni na nacionalnite ustanovi odlu~uva Sobranieto na Republika Makedonija.

^len 26

(1) Vo slu~aj na nastanuvawe uslovi za otpo~nuvawe postapka za ste~aj na nacionalna ustanova, Sobranieto na Republika Makedonija e dol`no da prezeme merki za obebeduvawe uslovi za nepre~eno rabotewe na ustanovata i da dade garancija za ispolnuvawe na obvrskite na ustanovata sprema treti lica.

(2) Sobranieto na Republika Makedonija mo`e da odlu~i da otpo~ne postapka za ste~aj na nacionalna ustanova, samo ako prethodno obeezbedi ostvaruvawe na nejzinata dejnost.

2.4.2. Organi

^len 27

Organi na nacionalna ustanova se direktor i upraven odbor.

^len 28

(1) Organ za rakovodewe na nacionlna ustaova e direktor.

(2) Direktorot ja vodi rabotata na nacionalnata ustanova, ja zastapuva ustanovata i odgovara za materijalno-finansiskoto rabotewe i za zakonitosta i ekonomi~nosta na nejzinata rabota.

(3) Vo nacionalnata ustanova pokraj direktorot se izbira i umetni~ki, odnosno programski direktor koj ja vodi realizacijata na umetni`kata, odnosno stru~nata rabota na ustanovata i za istata e odgovoren. So aktot za osnovawe i statutot mo`at da se predvidat i pve}e umetni~ki, odnoso programski direktori.

(4) Po isklu~ok od stavot 3 na ovoj ~len vo nacionalnite ustanovi so aktot za osnovawe, odnosno statutot, mo`e da se predvidi deka isto lice mo`e da ja vr{i funkcijata na direktor i na umetni~ki, odnosno programski direktor. Vo takov slu~aj liceto treba da gi ispolnuva uslovite za vr{ewe na dvete funkcii.

^len 29

(1) Direktorite na nacionalnata ustanova od ~lenot 28 stavovi 1 i 3 na ovoj zakon se izbiraat po pat na javen konkurs, {to se objavuva preku sredstvata za javno informirawe.

(2) Direktorite od stavot 1 na ovoj ~len se izbiraat za vreme od 4 godini i mo`e povtorno da bidat izbrani.

(3) Posebnite uslovi za izbor na direktori od stavot 1 na ovoj ~len se utvrduvaat so statutot na ustanovata.

^len 30

(1) Konkursot za direktor go raspi{uva Ministerstvoto za kultura.

(2) Vladata na Republika Makedonija go izbira i razre{uva direktorot najdocna tri meseci pred istekot na mandatot na prethodniot direktor.

^len 31

(1) Konkursot za umetni~ki, odnosno programski direktor go raspi{uva direktorot na nacionalnata ustanova.

(2) Upravniot odbor na nacionalnata ustanova go izbira i razre{uva umetni~kiot, odnosno programskiot direktor po predlog na direktorot.

^len 32

(1) Direktorot predlaga godi{na programa za rabota na nacionalnata ustanova.

(2) Umetni~kiot, odnosno programskiot direktor na nacionalnata ustanova mo`e da formira umetni~ki, odnsono stru~en sovet i drugi sovetodaveni tela (trajni i povremeni), {to poblisku se ureduva so statutot na ustanovata.

^len 33

(1) Direktor na nacionalna ustanova mo`e da bide razre{en i pred istekot na mandatot za koj{to e izbran.

(2) Direktorot mo`e da bide razre{en:

1. Na li~no barawe

2. Ako ne ja ostvaruva programata za rabota na ustanovata

3. Ako po negova vina e nanesena {teta na ustanovata i

4. Ako ne raboti vo soglasnost so zakon i statut i vo drugi slu~ai predvideni so zakon.

(3) Uslovite i postapkata za razre{uvawe umetni~ki, odnosno programski direktor se ureduvaat so statutot na nacionalnata ustanova.

^len 34

(1) Vo slu~aj koga ne e izbran direktor na nacionalna ustaniva ili predvreme mu prestanal mandatot. Vladata na Republika Makedonija vedna{ imenuva vr{itel na dol`nosta direktor, bez konkurs.

(2) Vr{itelot na dol`nosta direktor gi ima site prava i obvrski na direktor na nacionalna ustanova.

(3) Vr{itelot na dol`nosta direktor, se imenuva za vreme do izborot na direktor na nacionalnata ustanova, a najdolgo za {est meseci.

(4) Ministerstvoto za kultura, vedna{ po imenuvaweto vr{itel na dol`nosta direktor, raspi{uva konkurs za direktor.

^len 35

(1) Organ na upravuvawe na nacionalna ustanova e upravniot odbor.

(2) Upravniot odbor go so~inuvaat pet pretstavnici {to gi imenuva i razre{uva Vladata na Republika Makedinija od koi tri pretstavnici se od redot na istaknati poedinci od oblasta na kulturata, a dvajca pretstavnici od vrabotenite vo ustanovata.

(3) Pretsedatelot i ~lenovite na upravniot odbor na nacionalna ustanova se imenuvaat vrz princip na stru~nost i kompetentnost, za vreme od ~etiri godini i mo`e povtorno da bidat imenuvani.

(4) Na pretsedatelot i na ~lenovite na upravniot odbor im sleduva soodveten nadomest {to go opredeluva Vladata na Republika Makedonija.

Upravniot odbor na nacionalna ustanova:

1. Donesuva statut;

2. Gi utvrduva politikata i principite za razvoj i rabota na ustanovata;

3. Ja donesuva godi{nata programa na ustanovata, po predlog na direktirot;

4. Go usvojuva godi{niot izve{taj za rabotata na ustanovata, po predlog na direktorot:

5. Donesuva akt za organizacija na rabotata i sistematizacija na rabotnite mesta na ustanovata na predlog na umetni~kiot, odnosno programskiot direktor, a po prethodno mislewe na direktorot;

6. Donesuva dokumenti za finansiskoto rabotewe na ustanovata, soglasno so propisite za materijalno i finansisko rabotewe;

7. Odlu~uva vo vtor stepen za re{enija {to gi donesuva direktorot i

8. Vr{i drugi raboti utvrdeni so zakon i statut.

^len 37

So statotot na nacionalnata ustanova poblisku se utvrduvaat i nadle`nostite i rabotata na organite na nacionalnata ustanova, uslovite pod koi lica nema da mo`at da bidat izbrani za direktor ili za pretsedatel i ~len na upraven odbor na nacionalna ustanova, uslovite za predvremeno razre{uvawe na pretsedatel i ~len na upravniot odbor na ustanovata i drugi pra{awa utvrdeni so zakon i aktot za osnovawe.

^len 38

Odredbite od ovoj zakon {to se odnesuvaat na nacionalna ustanova, soodvetno se primenuvaat i na op{tinska - gradska ustanova, osobeno za osnovawe, rabota, rakovodewe, upravuvawe, odlu~uvawe i finansirawe na nacionalnata ustanova, kako i za pravata od raboten odnos na vrabotenite vo nacionalnata ustanova, dokolku so zakon poinaku ne e utvrdeno.

2.4.3. Fondovi za kulturata

^len 39

Zaradi finansirawe oddelni slo`eni i obemni raboti od Nacionalnata programa mo`e da se osnovaat fondovi za kulturata, kako nacionalni ustanovi, spored odredbite utvrdeni za nacionalni ustanovi.

Oddel 3

DRUGO PRAVNO LICE

^len 40

(1) Drugo pravno lice, vo smisla na ovoj zakon, e trgovec-poedinec, pretprijatie i trgovsko dru{tvo registrirano za vr{ewe dejnost od oblasta na kulturata i pravno lice {to pokraj registracijata za vr{ewe dejnost od druga oblast, e registrirano i za vr{ewe dejnost od oblasta na kulturata. Dejnosta od oblasta na kulturata se vr{i vo posebno organiziran del, pod uslovi utvrdeni so zakon za vr{ewe na dejnosta.

(2) Kako drugo pravno lice, vo smisla na ovoj zakon, se smeta i zdru`enie na gra|ani od oblasta na kulturata kako dru{tvo, zaednica, sojuz i sli~no, {to se osnova i raboti spored propisite za zdru`enijata na gra|ani.

(3) Posebnite uslovi za osnovawe i rabota na ustanova od ~lenovite 19 stav 2 i 22 stav 1 na ovoj zakon, soodvetno se odnesuvaat i na drugoto pravno lice.

3.1. Fondacii vo kulturata

^len 41

(1) Kako drugo pravno lice, vo smisla na ovoj zakon, se smetaat i fondaciite vo oblasta na kulturata.

(2) Fondacii vo kulturata mo`at da osnovaat edno ili pove}e fizi~ki ili pravni lica, kako neprofitni i nevladini organizacii, so svojstvo na pravno lice zaradi finansirawe poedine~ni interesi vo kulturata

(3) Fondaciite vo kulturata se osnovaat i rabotat spored propisite za fondacii.

Oddel 4

DRUGO FIZI^KO LICE

^len 42

Drugo fizi~ki lice, vo smisla na ovoj zakon e u~enik, student i drugo lice, koe se obrazuva, odnosno ostru~uva za potrebite na kulturata, kako i nau~en rabotnik {to vr{i nau~na dejnost vo oblasta na kulturata.

Oddel 5

ZAEDNI^KI ODREDBI

^len43

Nacionalen interes vo kulturata mo`e da se ostvaruva i preku koncesija. Za koncesijata se primenuvaat propisite za koncesija.

^len44

Sekoe pravno lice mo`e bez registracija da vr{i i dejnost od oblasta na kulturata, ako istata e vo funkcija na ostvaruvawe na dejnosta za koja e registrirano, dokolku so zakon poinaku ne e opredeleno.

Glava treta

DEJNOSTI OD OBLASTA NA KULTURATA

^len 45

(1) Dejnosti od oblasta na kulturata, vo smisla na ovoj zakon, se dejnosti za objavuvawe i dejnosti za za{tita i koristewe.

(2) Objavuvawe vo smisla na ovoj zakon e dostapnost na umetni~koto delo pod ednakvi uslovi na neodreden broj lica nadvor od voobi~aeniot krug na semejstvoto i li~nite poznanici, nezavisno od na~iiot i formata na koja deloto e napraveno.

(3) Za{tita i koristewe, vo smisla na ovoj zakon, glavno opfa}a istra`uvawe, evidencija, obrabotka, valorizacija, pravna i fizi~ka za{tita, koristewe i nadzor nad kulturnoto bogatstvo.

^len46

Dejnostite od oblasta na kulturata se vr{at soglasno so propisite za avtorskoto pravo i srodnite prava.

^len47

Pe~ateweto publikacii, tehni~kata obrabotka na filmovi, prometot na dvi`no i nedvi`no kulturno bogatstvo (kako dela na likovnata umetnost, knigi, video-lenti, antikviteti i sli~no), kako i umno`uvaweto na originalno likovno delo, po{tenska i taksena marka, kalendar, katalog i prospekt (osven dokolku promoviraat kulturni vrednosti). programa, letok, imenik, adresar, obrazec i sli~ni publikacii, ne se smeta za dejnosti od oblasta na kulturata, vo smisla na ovoj zakon.

Oddel 1

DEJNOSTI ZA OBJAVUVAWE

^len 48

(1) Dejnosti za objavuvawe, vo smisla na ovoj zakon, se:

1. Izdava~kata dejnost;

2. Muzi~kata dejnost;

3. Dramskata, operskata, baletskata i igraornata dejnost (vo natamo{niot tekst: scensko-umetni~ka dejnost);

4. Filmskata dejnost;

5. Galeriskata dejnost;

6. Dejnosta na domovite na kulturata;

7. Izveduvaweto na arhitektonski dela i

8. Dejnosta za posreduvawe vo prezentirawe na dela od oblasta na kulturata (vo natamo{niot tekst:

dejnost za posreduvawe vo kulturata).

(2) Zadol`itelnoto obezbeduvawe i za{titata na originali ili primeroci na objaveni umetni~ki dela, se ureduva so op{t akt na ministerot za kultura, odnosno so zakon za publikaciite i arhitektonskite dela.

1.1. Izdava~ka dejnost

^len 49

(1) Izdava~ka dejnost, vo smisla na ovoj zakon, e izdavawe publikacii so umetni~ka sodr`ina vo dovolen broj primeroci {to se umno`uvaat so pe~atewe, preslikuvawe, kopirawe ili na drug na~in, dokolku & se nameneti na javnosta.

(2) Publikacija, vo smisla na ovoj zakon, e: kniga, bro{ura, spisanie, noten zapis, reprodukcija na umetni~ka slika i crte`, kompjuterska programa, atlas, plakat, fotografija, nosa~ na ton, odnosno na ton i slika (gramofonska plo~a, kompakt disk, magnetofonska, magnetna i druga lenta, dijapozitiv, tonska kopija na filmska lenta, video lenta i drugo) i drugi sli~ni avtorski dela, umno`eni na na~in opredelen vo stavot 1 na ovoj ~len.

^len 50

(1) Na sekoja publikacija se otpe~atuva: imeto na avtorot i izveduva~ot, koe izdanie e po red, imeto na preveduva~ot, odnosno prerabotuva~ot na publikacijata i izvorot na prevodot, odnosno na prerabotkata, nazivot i sedi{teto na izdava~ot, producentot i pe~atarot, mestoto i godinata na pe~ateweto, katalogizacija vo publikacija (CIP-zapis), ISSN - me|unaroden standarden broj (za spisanija), ISBN -me|unaroden standarden broj (za knigi), kako i tira`ot na publikacijata.

(2) Po isklu~ok na stavot 1 od ovoj ~len na pomali publikacii kako prospekt, razglednica i sli~no se otpe~atuva samo nazivot i sedi{teto na izdava~ot i godinata na izdavawe.

1.2. Muzi~k i scensko-umetni~ka dejnost

^len 51

(1) Muzi~ka i scensko-umetni~ka dejnost, vo smisla na ovoj zakon, e podgotvuvawe i javno izveduvawe muzi~ki, dramski, operski, operetski, baletski, tancovi, kukleni i drugi umetni~ki dela, kako i narodni pesni i igri.

(2) Naziv na ustanova ili na drugo pravno lice {to vr{i muzi~ka ili scensko-umetni~ka dejnost e:

filharmonija, simfoniski i drug orkestar, hor, teatar, drama, opera, balet, ansambl na narodni pesni i igri, tancov ansambl i sli~no.

13. Filmska dejnost

^len 52

(1) Filmska dejnost, soglasno so ovoj zakon, e produkcija, distribucija i javno prika`uvawe na kinematografski, televiziski i video film, drugo audio-vizuelno delo, kako i drugo umetni~ko delo izrazeno vo vid na povrzani podvi`ni sliki, so ili bez ton, bez ogled na vidot na nosa~ot {to gi sodr`i (vo natamo{niot tekst: film).

(2) Naziv na ustanova ili na drugo pravno lice {to vr{i filmska dejnost e: filmski producent, filmski distributer, kino-prika`uva~ i televiziska ku}a.

1.4. Galeriska dejnost

^len 53

(1) Galeriska dejnost, vo smisla na ovoj zakon, e organizirawe i javno izlo`uvawe na originali ili primeroci na dela od likovnata i primenetata umetnost, origiiali na kni`evni ili muzi~ki dela, drugi

umetni~ki predmeti, fotografski dela i dela sozdadeni vo postapka sli~na na fotografskata.

(2) Naziv na ustanova ili na drugo pravno lice {to vr{i galeriska dejnost e: galerija, umetni~ka zbirka i sli~no.

(3) Ustanovite od stavot 2 na ovoj ~len, zaradi ostvaruvawe na galeriskata dejnost, mo`at da vr{at i otkup, ~uvawe i odr`uvawe na delata i predmetite od stavot 1 na ovoj ~len.

1.5. Dejnost na domovi na kulturata

^len 54

(1) Dejnosta na domovite na kulturata, vo smisla na ovoj zakon. e programski i funkcionalno pottiknuvawe i razvoj na kulturata, osobeno na tvore{tvoto na decata i mladinata, na kulturno-umetni~kiot amaterizam i objavuvaweto kulturno-umetni~ki dela, kako i za vr{ewe drugi dejnostm od oblasta na kulturata, soglasno so zakon.

(2) Naziv na ustanova ili na drugo pravno lice {to ja vr{i dejnosta od stavot 1 na ovoj ~len e: dom na kulturata, centar za kultura, koncerten centar, dom za deca i mladi i sli~no.

1.6. Izveduvawe na arhitektonski dela

^len 55

(1) Izveduvawe na arhitektonski dela, vo smisla na ovoj zakon, opfa}a proektirawe i podigawe arhitektonski dela so umetni~ki vrednosti vklu~uvaj}i gi i spomenicite za odbele`uvawe nastani i li~nosti od zna~ewe za istorijata i kulturata.

(2) Vr{eweto na dejnosta od stavot 1 na ovoj ~len se ureduva so zakon.

1.7. Dejnost za posreduvawe vo kulturata

^len 56

(1) Dejnost za posreduvawe vo kulturata, vo smisla na ovoj zakon, e organizirawe i javno prezentirawe, izlo`uvawe, izveduvawe i drugo sli~no objavuvawe na ve}e objaveni doma{ni i stranski dela i izvedbi od oblasta na kulturata vo Republikata i vo stranstvo, kako i sobirawe i obrabotka na podatoci za objavenite dela i izvedbi.

(2) Naziv na ustanova ili na drugo pravno lice {to vr{i dejnost za posreduvawe vo kulturata e: direkcija, agencija, manifestacija, festival, menaEer, agent i sli~no.

^len 57

Poseben uslov od ~lenot 22 stav 1 na ovoj zakon za rabota na subjektite registrirani za muzi~ka dejnost, scensko-umetni~ka dejnost ili za dejnost za posreduvawe vo kulturata, e prethodno sklu~uvawe dogovor so nadle`no zdru`enie na avtori za kolektivno ostvaruvawe na avtorskoto pravo i srodnite prava, soglasno so propisite za avtorskoto pravo i srodnite prava.

^len 58

Doma{en ili stranski izveduva~, odnosno stranski scenski producent e dol`en so ustanova ili so drugo lravno lice za posreduvawe vo kulturata, so sedi{te vo Republikata, da sklu~i dogovor za javno izveduvawe dela od oblasta na kulturata vo Republikata.

 

DEJNOSTI ZA ZA[TITA I KORISTEWE

^len 59

(1) Dejnosti za za{tita i koristewe na dvi`noto kulturno bogatstvo, vo smisla na ovoj zakon, se:

1. Bibliote~nata dejnost:

2. Muzejskata dejnost i

3. Kinote~nata dejnost.

(2) Dejnost za za{tita i koristewe na nedvi`noto kulturno bogatstvo e dejnosta za za{tita i koristewe na arhitektonskoto kulturno bogatstvo.

(3) Dejnostite za za{tita i koristewe na dvi`noto kulturno bogatstvo, posebnata za{tita na spomenicite na kulturata, kako i za{titata i koristeweto na duhovnoto kulturno bogatstvo, se ureduvaat so zakon.

Glava ~etvrta

FINANSIRAWE NA KULTURATA

^len60

(1) Umetnikot, odnosno samostojniot umetnik i drugi fizi~ko lice, po pravilo, obezbeduva sredstva za svojata rabota.

(2) Sredstva za osnovawe i rabota na ustanovi i drugi pravni lica, po pravilo, obezbeduva osnova~ot.

^len 61

(1) Subjektite {to ostvaruvaat kultura mo`at da koristat sredstva i od drugi izvori kako fondovi, fondacii, legati, podaroci, krediti, kamati, dividendi i sli~no.

(2) Subjektite {to ostvaruvaat kultura, mo`e da koristat sredstva i od republi~kiot buEet, za realizacija na proekti od nacionalen interes ili za drugi nameni, kako otkupi, nagradi i sli~no, vo postapka propi{ana so ovoj zakon.

Oddel 1

FINANSIRAWE NA NACIONALNIOT INTERES

^lsn 62

(1) Sredstva za ostvaruvawe na nacionalniot interes vo kulturata, se obezbeduvaat od republi~kiot buEet preku Ministerstvoto za kultura i se raspredeluvaat soglasno so ovoj zakon.

(2) Pri raspredelbata na sredstvata od stavot 1 na ovoj ~len, se obezbeduvaat:

1. Celosno i kontinuirano ostvaruvawe na dejnosta na nacionalnite ustanovi:

2. Ramnopravna polo`ba na site subjekti, pod ednakvn uslovi utvrdeni soglasno so ovoj zakon i

3. Javnost vo postapkata i vo aktite za raspredelba.

^len 63

Sredstvata od ~lenot 62 stav 1 na ovoj zakon, soglasno so Godi{nata programa se raspredeluvaat na edinki - korisnici za:

1. Programi za rabota na nacionalni ustanovi vo koi se sodr`ani oddelni proekti:

2. Proekti na umetnici, samostojni umetnici, ustanovi i drugi pravni i drugi fizi~ki lica, po osnova na konkurs, a osobeno za tvore{tvo, za dejnosti od oblasta na kulturata, za investicii, za osiguruvawa, za stipendirawe kadri i sli~no;

3. Nadomestoci na samostojni umetnici;

4. Otkupi, nagradi i sli~no i

5. Investiciono i tehni~ko odr`uvawe na objekti i oprema za kulturata vo dr`avna sopstvenost.

^len64

(1) Nacionalnite ustanovi do Ministerstvoto za kultura dostavuvaat predlog na godi{na programa za rabota najdocna do mesec juli vo tekovnata godina za narednata godina.

(2) Predlogot na programata od stavot 1 na ovoj ~len, glavno se izrazuva preku proekti za vr{ewe oddelni raboti vo dejnosta na ustanovata, soglasno so zakon i aktot za osnovawe na ustanovata. Vo predlogot na programata posebno se izrazeni sredstvata potrebni za materijalni tro{oci i plati.

(3) Nacionalnite ustanovi, soodvetno na svojata dejnost, pri predlagaweto na programite za rabota, zadol`itelno predviduvaat ostvaruvawe i na merkite od ~lenot 2, to~ki 5 i 8, a soglasno so ~lenot 48 stav 2 na ovoj zakon.

^lei 65

(1) Ministerstvoto za kultura za ostvaruvawe na nacionalniot interes, soglasno so Nacionalnata programa, raspi{uva konkursi za proekti najdocna do mesec juni vo tekovnata godina za narednata godina.

(2) Konkursot sodr`i:

1. Prioriteti vo ostvaruvaweto na nacionalniot interes;

2. Uslovi za konkurirawe i

3. Osnovni elementi za oddelni vidovi proekti i sli~no.

(3) Konkursite od stavot 1 na ovoj ~len se objavuvaat vo sredstvata za javno informirawe i traat 30 dena od denot na objavuvaweto.

(4) Po isklu~ok od stavot 3 na ovoj ~len konkursi za odredeni raboti, odnosno dejnosti, mo`at da bidat otvoreni vo tekot na celata godina.

(5) Ministerot za kultura so op{t akt poblisku gi utvrduva elementite {to treba da bidat sodr`ani vo programite, odnosno proektite.

^len66

(1) Ministerot za kultura po mislewe na Sovetot za kultura go utvrduva predlogot na godi{nata programa {to e osnova za utvrduvawe na sredstvata za kultura vo republi~kiot buEet za narednata godina.

(2) Predlogot na godi{nata programa se podgotvuva najdocna do 15 septemvri vo tekovnata za narednata godina i se objavuva vo sredstvata za javno informirawe.

^len 67

(1) Ministerot za kultura ja donesuva godi{nata programa, najdocna 15 dena od denot na donesuvaweto na republi~kiot buEet.

(2) So godi{nata programa se vr{i raspredelba na sredstvata najmnogu vo visina od 90% od dodelenite sredstva od republi~kiot buEet, a drugite sredstva, utvrdeni vo republi~kiot buEet pretstavuvaat tekovna rezerva za ~ija raspredelba samostojno odlu~uva ministerot za kultura.

(3) Godi{nata programa se objavuva vo sredstvata za javno informirawe.

^len 68

(1) Soglasno so godi{nata programa, ministerot za kultura sklu~uva poedine~ni dogovori i izdava re{enija za koristewe na sredstvata so edinkite -

korisnici.

(2) Na dogovorot za koristewe sredstva se odnesuvaat propisite za obligacionite odnosi.

^len 69

Ministerot za kultura po mislewe na Sovetot za kultura, mo`e da sklu~i dogovor za finansirawe programi, odnosno proekti na ustanovi i drugi pravni lica {to kontinuirano, kvalitetno i tradicionalno ostvaruvaat dejnost od oblasta na kulturata, osobeno na kulturno-umetni~ki manifestacii i festivali, spisanija za kultura i umetnost, zdru`enija na umetnici i sli~no, za period do pet godini, koj mo`e da se obnovuva.

^len 70

Ministerot za kultura mo`e da sklu~i dogovor so nadle`en organ na edinici na lokalnata samouprava, so pravni i so fizi~ki lica za zaedni~ko finansirawe proekti od oblasta na kulturata.

Glava petta

PRAVA OD RABOTEN ODNOS VO OBLASTA NA KULTURATA

^len 71

Propisite za rabotna odnosi, za zdravstveno, za penzisko i za invalidsko osiguruvawe soodvetno se primenuvaat na rabotnicite vo oblasta na kulturata, dokolku so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno.

Oddel 1

KOMORA NA KULTURATA

^len72

(1) Samostojnite umetnici i rabotodavcite so sredstva vo privatna sopstvenost od oblasta na kulturata, zaradi ostvaruvawe na zaedni~ki interesi, mo`at da osnovaat komora na kulturata.

(2) Komorata na kulturata e pravno lice {to se osnova i raboti soglasno so op{tite propisi za zdru`enijata na gra|ani.

Oddel2

ZASNOVAWE RABOTEN ODNOS SO STRANSKI DR@AVJANI

^len 73

(1) Zasnovaweto raboten odnos so stranski dr`avjani, za vr{ewe raboti i dejnosti od oblasta na kulturata, se vr{i spored propisite za zasnovawe raboten odnos so stranski dr`avjani, po prethodno odobrenie od ministerot za kultura, a najdolgo tri godini.

(2) Rabotodavecot e dol`en so baraweto za odobrenie do Ministerstvoto za kultura da dostavi: izvod od registracijata za vr{ewe dejnost od oblasta na kulturata, na stranskiot dr`avjanin, objaveniot oglas za potrebata od rabotnik, programa i vreme na anga`irawe, kako i posebno obrazlo`enie za potrebata od vrabotuvawe stranski dr`avjanin.

(3) Odobrenieto od stavot 1 na ovoj ~len go dava ministerot za kultura vo rok od 15 dena.

(4) Zasnovaweto raboten odnos od stavot 1 na ovoj ~len so osobeno zna~ajni, istaknati, stru~ni i deficitarni kadri vo oblasta na kulturata mo`e da se vr{i samo so posebno obrazlo`enie, a bez dokumentacijata od stavot 2 na ovoj ~len.

^len 74

Anga`iraweto stransko pravno i fizi~ko lice za vr{ewe raboti od oblasta na kulturata vo Republikata mo`e da se vr{i samo preku pismen dogovor.

doma{na ustanova ili drugo doma{no pravno lice. Primerok od dogovorot zadol`itelno se dostavuva do Ministerstvoto za kultura zaradi evidencija.

^len 75

Pri zasnovawe raboten odnos so lica bez dr`avjanstvo ili so lica ~ie dr`avjanstvo ne mo`e da se utvrdi (apatridi), se primenuva ~len 73 od ovoj zakon.

Oddel 3

PRAVA OD RABOTEN ODNOS VO NACIONALNA USTANOVA

^len 76

(1) Raboten odnos vo nacionalna ustanova za vr{ewe umetnn~ka, odnosno stru~na rabota se zasnova so sklu~uvawe dogovor za rabota me|u rabotnikot i direktorot na ustanovata za period do tri godini, po predlog i vo soglasnost so umetni~kiot, odnosno programskiot direktor.

(2) Po predlog i vo soglasnost so umetni~kiot, odnosno programskiot direktor, direktorot vr{i rasporeduvawe na rabotnicite na umetni~ki, odnosno stru~ni rabotni mesta.

^len 77

Umetni~ka, odnosno stru~na rabota vo nacionalna ustanova mo`e da se vr{i i so sklu~uvawe avtorski, odnosno izveduva~ki ili drug dogovor na direktorot so umetnikot, so samostojniot umetnik ili so drugoto fizi~ko lice, po predlog i vo soglasnost so umetni~kiot, odnosno programskiot direktor na ustanovata.

^len 78

Rabotniot odnos od ~lenot 76 stav 1 na ovoj zakon za odredeni rabotni mesta, utvrdeni so op{t akt na ustanovata, se zasnova po pat na audicija za umetni~ka rabota, odnosno recenzija za stru~na rabota. So aktot se opredeluvaat i uslovite za reaudicija, odnosno reizbor

Oddel 4

^len 79

[trajk vo nacionalna ustanova se ostvaruva soglasno so odredbite za {trajk od propisite za javnite pretprijatija.

Glava {esta

UPRAVEN NADZOR VO OBLASTA NA KULTURATA I EVIDENCIJA

Oddel 1

UPRAVEN NADZOR

^len 80

Upravniot nadzor nad sproveduvawe na zakonite i drugite propisi vo oblasta na kulturata go vr{i Ministerstvoto za kultura, soglasno so zakon.

^len 81

(1) Vo vr{eweto upraven nadzor nad subjektite {to vr{at dejnost od oblasta na kulturata, Ministerstvoto za kultura ima pravo i dol`nost da zapre delumno ili vo celost od izvr{uvawe op{t ili poedine~en akt {to ne e vo soglasnost so zakonot, odnosno so op{tiot akt so koj mora da bide vo soglasnost.

(2) Ministerstvoto za kultura, dokolku zaprelo od izvr{uvawe op{t akt na subjektite {to vr{at dejnost od oblasta na kulturata, za koj smeta deka ne e vo soglasnost so Ustavot na Republika Makedonija i so zakon od oblasta na kulturata, e dol`no vo rok od osum dena od denot na donesuvaweto na re{enieto za zapirawe, da povede postapka pred Ustavniot sud na Republika Makedonija za ocenuvawe na ustavnosta, odnosno zakonitosta na zapreniot akt.

(3) Ministerstvoto za kultura dokolku zaprelo od izvr{uvawe poedine~en akt za koj smeta deka ne e vo soglasnost so zakon od oblasta na kulturata ili so op{t akt so koj mora da bide vo soglasnost, e dol`no, vo rok od osum dena od denot na donesuvaweto na re{enieto za zapirawe da povede postapka pred nadle`en sud.

(4) Ako Ministerstvoto za kultura vo rokot utvr-den vo stavovi 2 i 3 na ovoj ~len ne povede postapka pred nadle`en sud, re{enieto za zapirawe prestanuva da va`i i aktot {to e zapren mo`e da se primenuva.

1.1. Inspekciski nadzor

^len 82

(1) Inspekciskiot nadzor vo oblasta na kulturata go vr{at, po pravilo, inspektori za kultura (inspektor).

(2) Inspektor mo`e da bide lice so soodvetno visoko obrazovanie i rabotno iskustvo vo oblasta na kulturata od najmalku ~etiri godini.

(3) Rakovoditel inspektor mo`e da bide lice so visoko obrazovanie i rabotno iskustvo vo oblasta na kulturata od najmalku pet godini.

^len 83

(1) Inspektorot ima legitimacija.

(2) Inspektorot e dol`en pred vr{eweto na inspekcijata da se legitimira.

(3) Obrazecot na legitimacijata i na~inot na nejzinoto izdavawe gi propi{uva ministerot za kultura.

^len 84

(1) Inspektorot e dol`en najmalku edna{ godi{no da izvr{i uvid vo raboteweto na ustanovite i drugite pravni lica {to vr{at dejnosti od oblasta na kulturata, za rabotite od kulturata, dokolku se propi{ani posebni uslovi za nivno vr{ewe.

(2) Vo vr{eweto na uvidot, inspektorot e dol`en na subjektite od stav 1 na ovoj ~len da im dava pomo{ vo sproveduvaweto na zakonite i drugi propisi od oblasta na kulturata.

^len 85

Vo vr{eweto na rabotite od svojata nadle`nost inspektorot e ovlasten:

1. Da ostvari uvid vo izvr{uvaweto na zakonite i drugi propisi i da bara potrebni podatoci za toa;

2. Da naredi izvr{uvawe na zakonite i drugi propisi i merki, odnosno otstranuvawe na nedostatoci {to proizleguvaat od primena na nezakonski merki i akti ili od povreda na zakon ili drug propis;

3. Da zabrani sproveduvawe na nezakonski merki;

4. Da podnese predlog do nadle`niot organ za bri{ewe na ustanovite i drugi pravni lica od soodvetniot registar,

5. Da izre~e i naplati kazna na lice mesto,

6. Da izre~e za{titni merki vremeno odzemawe predmeti koristeni, nameneti ili sozdadeni so prekr{ok i vremeno da zabrani vr{ewe dejnost od oblasta na kulturata za vreme do {est meseci;

7. Ako povredata na zakonot, odnosno propisot, pretstavuva krivi~no delo ili prekr{ok, inspektorot e ovlasten da podnese barawe, odnosno predlog za pokrenuvawe postapka;

8. Da naredi fizi~ko, tehni~ko i drugo obezbeduvawe na objekti i predmeti i postoi opasnist od nivno o{tetuvawe i uni{tuvawe i 9. Vr{i i drugi raboti soglasno so zakon.

^len 86

(1) Direktorot na ustanovata, odnosno odgovornoto lice na drugo pravno lice e dol`no da mu ovozmo`i na inspektorot uvid vo sostojbata, rabotata i aktite i da mu gi dava baranite podatoci i izvestuvawa.

(2) Za izvr{eniot uvid inspektorot sostavuva pismen izve{taj, odnosno zapisnik, {to osobeno gi sodr`i konstatiranata sostojba i predlo`enite merki. Izve{tajot vedna{ go dostavuva do organite na rakovodewe i upravuvawe na ustanovata, odnosno na drugo pravno lice.

^len 87

(1) Za predlo`enite merki, soglasno so izve{tajot inspektorot donesuva re{enie. Vo re{enieto se opredeluva i rokot za izvr{uvawe na merkite.

(2) Protiv re{enieto na inspektorot mo`e da se izjavi `alba do komisija na Vladata na Republika Makedonija, vo rok od osum dena od denot na dostavuvaweto na re{enieto.

(3) @albata ne gi odlaga izvr{uvaweto na re{enieto.

^len 88

(1) Inspektorot e ovlasten vo vr{eweto na inspekciskiot nadzor vo sekoe vreme da vleze vo prostoriite kade {to se vr{i dejnosta na ustanovata ili na drugo pravno lice, bez prethodno najavuvawe.

(2) Inspektorot e dol`en vedna{ da go izvesti direktorot, odnosno odgovornoto lice za vr{ewe na nadzorot.

^len 89

Ako utvrdenata povreda na zakon ili drug propis pretstavuva nedostatok za ~ie otstranuvawe se potrebni posebni sredstva od pogolem obem (investicioni vlo`uvawa) inspektorot mo`e so re{enie da nalo`i na ustanovata i na drugoto pravno lice da donese posebna programa, za {to istovremeno }e gi izvesti osnova~ot, odnosno Sobranieto na Republika Makedonija, za nacionalnite ustanovi.

 

EVIDENCIJA

^len 90

(1) Ministerstvoto za kultura vodi evidencija za samostojnite umetnici, za ustanovite i drugite pravni lica, za objektite za kultura vo dr`avna sopstvenost i za drugi podatoci od nadle`nost na Ministerstvoto.

(2) Postapkata za pribirawe na podatocite, nivnata sodr`ina i obrabotka gi propi{uva, so op{t akt, ministerot za kultura.

Glava sedma

KAZNENI ODREDBI

^len91

(1) So pari~na kazna od 10.000 do 300.000 denari }e se kazni za prekr{ok pravno lice {to:

1. Vr{i dejnost od oblasta na kulturata za koja ne e osnovano (~len 18 stav 1);

2. Ostvarenata razlika me|u prihodite i rashodite ne ja vlo`i vo istata dejnost, odnosno platite i drugite nadomestoci go nadminuvaat procentot utvrden so ovoj zakon (~len 18 stav 2);

3. Vr{i dejnost od oblasta na kulturata bez re{enie deka gi ispolnuva uslovite za vr{ewe na dejnosta (~len 22 stav 2);

4. Ne ja vr{i dejnosta od oblasta na kulturata vo posebno organiziran del (~len 40 stav 1);

5. Ne obezbeduva i za{tituva originali ili primeroci na objaveni dela soglasno so aktot na ministerot (~len 48 stav 2);

6. Vr{i dejnost za posreduvawe vo kulturata bez sklu~en dogovor so nadle`no zdru`enie (~len 57);

7. Ako zasnova raboten odnos so stranski dr`avjanin, odnosno anga`ira stransko pravno ili fizi~ko lice sprotivno na ovoj zakon (~lenovi 73 i 74);

8. Zasnova raboten odnos, odnosno sklu~i dogovor sprotivni na ovoj zakon (~lenovi 76,77 i 78) i

9. Ako ne ovozmo`i uvid na inspektorot (~len 85).

(2) So pari~na kazna od 1.000 do 50.000 denari }e se kazni za prekr{ok i odgovornoto lice vo pravnoto lice koga do prekr{okot od stavot 1 na ovoj ~len do{lo so negovo dejstvie ili so negovo propu{tawe na zadol`itelen nadzor.

(3) So pari~na kazna od 1.000 do 50.000 denari, }e se kazni i trgovecot-poedinec za prekr{okot od stavot 1 to~ki 2, 3, 4 i 8 na ovoj ~len.

(4) Za prekr{okot na stavot 1 na ovoj ~len mo`at da se izre~at slednive merki na bezbednost:

1. Zabrana na vr{ewe profesija, dejnost ili dol`nost od {est meseci do pet godini za pravno lice, odnosno od tri meseci do edna godina za odgovornoto lice vo pravnoto lice, odnosno trgovecot-poedinec i

2. Odzemawe predmeti so koi e izvr{en prekr{okot za pravnoto lice i trgovecot-poedinec.

 

Glava osma

PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI

Oddel 1

SAMOSTOJNI UMETNICI

^len 92

(1) Samostojnite umetnici koi do denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon se steknale so pravo za pla}awe na pridonesite za zdravstveno, penzisko i invalidsko osiguruvawe od sredstva od republi~kiot buEet, soglasno so Zakonot za samostojni umetnici ("Slu`ben vesnik na SRM" broj 46/82), pravoto im prodol`uva edna godina od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

(2) Na samostojnite umetnici od stavot 1 na ovoj ~len koi na denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon im nedostigaat pet godini raboten sta` do ispolnuvawe uslovi za ostvaruvawe pravo na penzija im prodol`uva steknatoto pravi soglasno so Zakonot za samostojnite umetnici od stavot 1 na ovoj ~len, do ispolnuvaweto na uslovite za steknuvawe pravo na penzija.

Oddel 2

ORGANIZACII

^len 93

Organizaciite i pravnite lica {to vr{at dejnost od oblasta na kulturata }e ja usoglasat svojata organizacija i op{ti akti so odredbite na ovoj zakon vo rok od edna godina od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

^len 94

Organizaciite so op{testven kapital {to se registrirani za vr{ewe dejnost od poseben op{testven interes vo oblasta na kulturata, osnovani soglasno so zakon od op{testveno-politi~ka zaednica, samoupravna interesna zaednica na kulturata ili op{testveno-politi~ka organizacija prodol`uvaat da rabotat kako naciocalni ustanovi do utvrduvaweto na nivniot status soglasno so ovoj zakon, odnosno do zavr{uvaweto na postapkata za transformacija soglasno so propisite za transformacijata na op{testveniot kapital.

^len 95

Sobranieto na Republika Makedonija so zakon vo rok od 30 dena od denot na vleguvaweto vo sila na Nacionalnata programa, opredeluva na koi organizacii od ~lenot 94 na ovoj zakon, im gi prezema osnova~kite prava i gi utvrduva kako nacionalni ustanovi.

^len 96

Nadle`en organ na edinicite na lokalnata samouprava, vo soglasnost so ministerot za kultura, so op{t akt, vo rok od 30 dena od denot na vleguvaweto vo sila na zakonot od ~lenot 95 na ovoj zakon, opredeluva na koi od drugite organizacii od ~lenot 94 osven organizaciite od ~lenot 95 na ovoj zakon, im gi prezema osnova~kite prava i gi utvrduva kako op{tinski -gradski ustanovi.

2.1. Sopstvenost i transformacija na op{testveniot kapital

^len 97

Objektite za kultura i opremata {to kako op{testvena sopstvenost se dadeni na koristewe na organizaciite od ~lenot 94 na ovoj zakon, se vo dr`avna sopstvenost, dokolku soglasno so zakon poinaku ne e opredeleno.

^len 98

(1) Vladata na Republika Makedonija vo rok od 60 dena od vleguvaweto vo sila na op{tiot akt od ~lenot 96 na ovoj zakon, so odluka gi utvrduva objektite i opremata za kultura {to ostanuvaat vo dr`avna sopstvenost.

(2) Objektite i opremata od stavot 1 na ovoj ~len, }e mu se dodelat na upravuvawe na Ministerstvoto za kultura.

(3) Ministerstvoto za kultura sproveduva postapka za davawe na koristewe na objektite i opremata od stavot 1 na ovoj ~len, so konkurs, za kulturni celi Dokolku objektite i opremata ne se dodelat za ostvaruvawe kulturni celi, se raspi{uva nov konkurs za drugi celi.

^len 99

(1) Na organizaciite od ~lenot 94 {to nema da bidat utvrdeni kako nacionalni ili op{tinski - gradski ustanovi po istekot na rokot od ~lenot 98 stav 1 na ovoj zakon, mo`e da se vr{i transformacija na op{testveniot kapital spored propisite {to se odnesuvaat na transformacijata na pretprijatijata so op{testven kapital.

(2) Po isklu~ok od stavot 1 na ovoj ~len, transformacijata na organizaciite od ~lenot 94 na ovoj zakon {to na denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon se registrirani za vr{ewe izdava~ka dejnost, prodol`uva da se vr{i spored propisite za transformacija na pretpri}atijata so op{testven kapital.

2.2. Rakovodewe, akti i rabotni odnosi

^len 100

(1) Vladata na Republika Makedonija, bez konkurs, vo rok od 15 dena od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, imenuva vr{iteli na dol`nosta direktori na organizaciite od ~lenot 94 na ovoj zakon.

(2) Vladata na Republika Makedonija vo rok od 30 dena od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, gi imenuva ~lenovite na upravnite odbori na organizaciite od ~lenot 94 na ovoj zakon, so {to postojnite samoupravni organi prestanuvaat so rabota.

^len 101

Ministerstvoto za kultura vo rok od osum dena od denot na vleguvaweto vo sila na zakonot od ~lenot 95 na ovoj zakon, raspi{uva javen konkurs za izbor na direktori na nacionalnite ustanovi.

^len 102

(1) Rasporeduvaweto na rabotnicite vo nacionalna ustanova od ~lenot 95 na ovoj zakon, se vr{i vo rok od 15 dena od denot na vleguvaweto vo sila na aktot za organizacija na rabotata i aktot za sistematizacija na rabotnite mesta.

(2) Na rabotnicite vo nacionalnite ustanovi koi nema da bidat rasporedeni soglasno so stavot 1 na ovoj ~len, kako i na rabotnicite od ~lenot 98 na ovoj zakon, im prestanuva rabotniot odnos vo soglasnost so odredbite od propisite za rabotnite odnosi {to se odnesuvaat na prestanok na rabotniot odnos so otkaz poradi ekonomski, tehnolo{ki, strukturalni ili sli~ni promeni.

(3) Rabotnicite so raboten sta` nad 20 godini, na koi{to im prestanal rabotniot odnos soglasno so stavot 2 na ovoj ~len, dokolku se registriraat kako samostojni umetnici, mo`at da im se obezbedat povolni uslovi i nadomestoci soglasno so aktot od ~lenot 16 na ovoj zakon.

(4) Sredstvata za ostvaruvawe na pravata i nadomestocite na rabotnicite od stavovite 2 i 3 na ovoj ~len se obezbeduvaat vo republi~kiot buEet.

Oddel 3

PODZAKONSKI AKTI

^len 103

Nacionalnata programa }e se donese vo rok od {est meseci od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

^len 104

Ministerot za kultura }e gi donese aktite od ~lenovite 16, 48 stav 2, 65 stav 5, 83 stav 3 i 90 stav 2 na ovoj zakon, vo rok od {est meseci od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

Oddel 4

ZAVR[NI ODREDBI

^len 105

(1) So vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, prestanuvaat da va`at:

1. Zakonot za izdava~kata dejnost ("Slu`ben vesnik na SRM" bro) 15/73, 9/78 i 51/88 i "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 12/93 i 54/95);

2. Zakonot za scensko-umetni~kata dejnost ("Slu`ben vesnik na SRM" broj 4/86 i 51/88 i "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 12/93),

3. Zakonot za filmskata dejnost ("Slu`ben vesnik na SRM" broj 15/86 i 51/88 i "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 12/93) i

4. Zakonot za samoupravnite interesni zaednici na kulturata ("Slu`ben vesnik na SRM" broj 5/74, 9/78,43/78,41/81 i 25/84).

(2) Zakonot za samostojnite umetnici ("Slu`ben vssnik na SRM" broj 46/82) prestanuva da va`i po edna godina od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, odnosno za licata od ~lenot 92 stav 2 na ovoj zakon, do ispolnuvawe na uslovite za steknuvawe pravo na penzija.

^len 106

(1) So vleguvaweto vo sila na ovoj zakon prestanuvaat da va`at odredbite od zakonite od oblasta na kulturata {to se odnesuvaat na osnovaweto, rabotata i prestanokot na organizaciite, rakovodeweto, upravuvaweto i odlu~uvaweto, kako i na finansiraweto i nadzorot {to ne se vo soglasnost so ovoj zakon, i toa od:

1. Zakonot za bibliote~nata dejnost ("Slu`ben vesnik na SRM" broj 17/74,42/76,17/84 i 51/88 i "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 12/93);

2. Zakonot za muzejskata dejnost ("Slu`ben vesnik na SRM" broj 25/79 i 51/88 i "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 12/93);

3. Zakonot za za{tita na spomenicite na kulturata ("Slu`ben vssnik na SRM" broj 24/73 i 42/76 i "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 12/93);

4. Zakonot za osnovawe Kinoteka na SRM ("Slu`ben vesnik na SRM" broj 20/74) i

5. Zakonot za spomenici i spomen-obele`ja ("Slu`ben vesnik na SRM" broj 31/82 i 51/88 i "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 12/93).

^len 107

Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".

 

 

*******

ZAKON ZA UPOTREBATA NA MAKEDONSKIOT JAZIK

^len 1

So ovoj zakon se ureduva upotrebata na makedonskiot jazik, kako slu`ben jazik vo Republika Makedonija (vo natamo{niot tekst: Republika).

Makedonski jazik, vo smisla na ovoj zakon, e makedonskiot literaturen jazik i negovoto kirilsko pismo.

Upotrebata na makedonskiot jazik, vo smisla na ovoj zakon gi opfa}a negovata za{tita, unapreduvawe i zbogatuvawe.

^len2

Makedonskiot jazik e duhovno bogatstvo od posebno kulturno i istorisko zna~ewe za Republikata.

Upotrebata na makedonskiot jazik, kako slu`ben jazik e pravo i dol`nost na gra|anite na Republikata.

^len 3

So ovoj zakon ne se ograni~uva pravoto na slobodno tvore{tvo i razvivaweto na kulturniot, jazi~niot i verskiot identitet na gra|anite na Republikata.

^len 4

So ovoj zakon ne se ograni~uva pravoto na pripadnicite na nacionalnostite na slu`bena upotreba na jazikot i pismoto na nacionalnostite vo edinicite na lokalnata samouprava, soglasno so Ustavot na Republika Makedonija i zakon.

^len 5

Makedonskiot jazik, pokraj upotrebata vo organite na dr`avnata vlast, vo organite na edincite na lokalnata samouprava i gradot Skopje, se upotrebuva i vo:

- trgovskite dru{tva, pretprijatijata, ustanovite i drugite pravni lica registrirani vo Republikata;

- nazivite, reklamite i plakatite na pravnite lica;

- nazivite i upatstvata na proizvodite, lekarstvata, etiketite, fakturite i sli~no;

- smetkite, potvrdite i drugi informacii na ambala`ata na proizvodite, lekarstvata i sli~no;

- obele`uvaweto na javnite mesta;

- natpisite vo sredstvata za javen prevoz i vo javnite objekti;

- titluvaweto, odnosno sinhroniziraweto na filmovite i emisiite na stranski jazik {to se prika`uvaat javno;

- titluvaweto, odnosno sinhroniziraweto snimki na makedonski jazik {to ne e vo soglasnost so ~len 1 stav 2 na ovoj zakon, a {to odlo`no se emituvaat;

- me|unarodnite dogovori i drugite me|unarodni akti {to gi sklu~uva Republikata i

- drugi sli~ni slu~ai.

Isklu~oci od stav 1 na ovoj ~len se utvrduvaat so zakon.

^len 6

Za{titata, unapreduvaweto i zbogatuvaweto na makedonskiot jazik opfa}aat osobeno:

- naglasena gri`a za upotreba na makedonskiot jazik vo procesot na obrazovanieto i vospitanieto;

- pottiknuvawe na gri`ata za upotreba na makedonskiot jazik, vo sredstvata za masovna komunikacija, osobeno preku pe~atot, radioto i televizijata;

- izbegnuvawe upotreba na stranski izrazi i zaemki, odnosno, so mo`nost, nivno zamenuvawe so soodvetni poimi od makedonskata leksika;

- afirmirawe na potrebata od zgolemena op{testvena i individualna gri`a za bitieto i prirodata na makedonskiot jazik vo javnata komunikacija;

- afirmirawe na makedonskiot jazik vo svetot;

- poddr{ka na u~eweto na makedonskiot jazik vo Republikata i vo makedonskite sredini nadvor od granicite na Republikata;

- dejstvuvawe na poleto na soodvetna jazi~na obrazovanost i kultura, stimuliraqe i poddr{ka na pro-grami, rubriki i emisii na slektronskite i drugite . .mediumi za upotrebata na makedonskiot jazik i izrabotka na kompjuterski programi;

- stipendirawe kadri za izu~uvawe na makedonskiot jazik;

- predlagawe kandidati za republi~ki nagradi i priznanija od oblasta na prou~uvaweto i afirmacijata na makedonskiot jazik vo Republikata i vo stranstvo;

- poddr{ka za u~ewe na makedonskiot jazik, kako stranski jazik, vo i nadvor od Republikata, kako i davawe jazi~na pomo{ na zainteresiranite lica;

- uka`uvawe na jazi~nite nedoslednosti i nepravilnosti vo upotrebata na makedonskiot jazik;

- organizirawe kursevi, seminari, sovetuvawa i drugi sli~ni aktivnosti za upotrsbata na makedonskiot jazik i

- izdavawe publikacii za makedonskiot jazik i sli~no.

^len 7

Slu`benite tekstovi od zakonodavnata, izvr{nata i sudskata vlast, lokalnata samouprava, u~ebnicite emisiite, ps~atot, prsvodite i drugite tekstovi od ~lsn 5 stav 1 na ovoj zakon, {to ss objavuvaat, zadol`itelno se lektoriraat na makedonski jazik.

Lektoriraweto mo`e da go vr{i lice so zavr{eni studii na Filolo{kiot fakultst - Grupa makedonski jazik i polo`en ispit za lektor, kako i lice so visoko obrazovanie za makedonski jazik so programa sood-vetna po obem i sodr`ina na Programata za Grupata makedonski jazik i polo`en ispit za lektor, soglasno so ovoj zakon (vo natamo{niot tekst: lektor).

Lektorirawe, bez polagawe ispit za lektor, mo`e da vr{i i lice so nau~no zvaqe doktor na nauki vo oblasta na makedonistikata.

Na tekstovite od stav 1 na ovoj ~len, na soodveten na~in se objavuva imeto na lektorot, odnosno na drug soodveten na~in se dokumentira izvr{enoto lektorirawe.

Lektorot svojata dejnost mo`e da ja vr{i i kako slobodno zanimawe, soglasno so propisite za trgovskite dru{tva.

^len 8

Vladata na Republika Makedonija, po predlog od Ministerstvoto za kultura, Ministerstvoto za obra-zovanis i fizi~ka kultura i Ministerstvoto za nauka, osnova Sovet za makedonski jazik, kako stru~no telo (vo natamo{niot tekst: Sovet).

Sovetot e sostaven od pretsedatel i osum ~lenovi od redot na istaknati poedinci od oblasta na kultu-rata, naukata i obrazovanieto, so mandat od ~etiri godimi so mo`nost za povtorno imenuvawe.

^len 9

Sovetot gi vr{i slednive raboti:

- dava mislewa, predlozi, upatstva i preporaki za upotrebata, odnosno za{titata, unapreduvai>eto i zbo-gatuvaweto na makedonskiot jazik, vklu~uvaj}i ja i terminologijata od site nau~ni oblasti;

- dejstvuva vo pravec na iznao|awe formi i re{enija za za{tita, unapreduvawe i zbogatuvawe na makedonskiot jazik;

- predlaga programi za za{titata, unapreduvaweto i zbogatuvaweto na makedonskiot jazik vo site oblasti na slu`benata komunikacija, {to gi dostavuva do Vladata na Republika Makedonija;

- dejstvuva na poleto na soodvetna jazi~na obrazovanost i kultura;

- sorabotuva so nau~ni institucii vo Republikata i vo stranstvo;

- izdava publikacii za makedonskiot jazik i

- vr{i drugi raboti vo vrska so ~len 6 na ovoj zakon.

Sovetot donesuva programa i delovnik za svojata rabota.

Sovetot edna{ godi{no & podnesuva na Vladata na Republika Makedonija izve{taj za svojata rabota.

^len 10

Ministerot za kultura, po predlog na Sovetot, osnova komisija za polagawe ispit za lektor (vo natamo{niot tekst: Komisija).

Komisijata e sostavena od pretsedatel i dvajca ~lenovi, od redot na stru~ni lica za ovaa oblast, so mandat od ~etiri godini, so mo`nost za povtorno imenuvawe.

Ministerot za kultura, po predlog na Sovetot, donesuva pravilnik i programa za ispitot za lektor.

 

^len 11

Stru~nite i administrativnite raboti za Sovetot i za Komisijata gi vr{i Ministerstvoto za kultura.

Ministerstvoto za kultura vodi evidencija za lektorite vo Republikata.

Sredstvata za rabota na Sovetot i na Komisijata se obezbeduvaat od Buxetot na Republikata. Na ~lenovite na Sovetot, odnosno na Komisijata im sleduva soodveten nadomest, {to go utvrduva Vladata na Republika Makedonija, odnosno ministerot za kultura.

^len 12

Upraven nadzor vrz sproveduvaweto na ovoj zakon vr{i Ministerstvoto za kultura.

^len 13

So pari~na kazna od 10.000 do 200.000 denari }e se kazni za prekr{ok pravno lice {to }e objavi nelektoriran tekst (~len 7 stav 1).

So pari~na kazna od 1.000 do 35.000 denari }e se kazni i odgovornoto lice vo pravnoto lice, koga do prskr{ik od stav 1 na ovoj ~len do{lo so negovo dej-stvie ili so negovo propu{tawe na dol`en nadzor.

Za prekr{okot od stav 1 na ovoj ~len mo`e da se izre~e merka na bezbednost odzemawe predmeti so koi e izvr{en prekr{okot.

^len 14

Vladata na Republika Makedonija, }e go osnova Sovetot vo rok od dva meseca od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

Sovetot }e gi donese aktite od ~len 9 stav 2 na ovoj zakon, vo rok od tri meseci od denot na negovoto osnovawe.

Ministerot za kultura, }e ja osnova Komisijata od ~len 10 stav 1 na ovoj zakon i }e gi donese aktite od ~len 10 stav 3 na ovoj zakon, vo rok od {set meseci od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

Pravnite lica }e ja usoglasat rabotata so odredbite na ovoj zakon vo rok od edna godina od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

^len 15

Licata, koi na denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon se rasporedeni na rabotno mesto „lsktor",,mo-`at da prodol`at da rabotat kako lektori, dokolku go polo`at ispitot vo rok od {est meseci od denot na objavuvai.eto na aktite od ~len 10 stav 3 na ovoj zakon.

^len 16

Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo „Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".

 

ZAKON

ZA AVTORSKOTO PRAVO I SRODNITE PRAVA

GLAVA PRVA

OP[TI ODREDBI

^len 1

So ovoj zakon se ureduva pravoto na avtorite nad nivnite dela od oblasta na kni`evnosta, naukata i umetnosta (vo natamo{niot tekst: avtorskoto pravo) i pravata na izveduva~ite, na fonogramskite, filmskite i scenskite producenti, na radio i televiziskite organizacii i na izdava~ite (vo natamo{niot tekst: srodnite prava), nad nivnite izvedbi i predmeti na srodnite prava, kako i ostvaruvaweto i za{titata na avtorskoto pravo i srodnite prava.

^len 2

Vo smisla na ovoj zakon:

1. "Javnost", zna~i dostapnost na avtorsko delo, pod ednakvi uslovi, na neodreden broj lica nadvor od voobi~aeniot krug na semejstvoto ili li~nite poznanici;

2. "Objavuvawe", zna~i deka avtorskoto delo stanalo dostapno na javnosta, nezavisno od na~inot i formata na koja toa e napraveno;

3. "Reprodukcija", zna~i izrabotka na primerok od avtorsko delo, fiksirano na materijalna podloga, nezavisno od vidot na podlogata na primerokot, brojot na primerocite i postapkata;

4. "Distribucija", zna~i originalot ili primerokot na avtorskoto delo da se pu{ti vo promet ili da se ponudi na javnosta zaradi proda`ba ili drug vid prenos na sopstveni~ko pravo, kako i uvoz na original ili primerok za natamo{en promet;

5. "Izdavawe", zna~i reprodukcija na avtorsko delo vo dovolen broj primeroci i nivna distribucija;

6. "Iznajmuvawe", zna~i originalot ili primerokot na avtorskoto delo da se dade na koristewe na opredeleno vreme, zaradi neposredna ili posredna ekonomska korist;

7. "Javno izveduvawe", zna~i objavuvawe vo `ivo ili preku tehni~ki sredstva na kni`evno ili muzi~ko delo, kako i objavuvawe vo `ivo na scensko delo;

8. "Javno prenesuvawe", zna~i izvedba ili drugo koristewe na avtorsko delo da se objavuva nadvor od prostorot ili mestoto na izveduvaweto, ili drugoto koristewe, nezavisno od sredstvoto, na~inot i postapkata na prenesuvaweto (zvu~nik, ekran i sli~no);

9. "Javno prika`uvawe", zna~i preku tehni~ki sredstva da se objavi kinematografsko ili drugo audiovizuelno delo ili delo od oblasta na fotografijata, likovnata umetnost, arhitekturata, urbanizmot, primenetata umetnost, dizajnot, kartografijata, kako i dela od nau~na i tehni~ka priroda;

10. "Javno izlo`uvawe", zna~i objavuvawe na original ili primerok na delo od likovnata umetnost, na fotografsko delo ili na delo sozdadeno vo postapka sli~na na fotografskata, na delo od oblasta na primenetata umetnost, dizajnot, kako i delo od nau~na i tehni~ka priroda;

11. "Radiodifuzno emituvawe", zna~i objavuvawe na avtorsko delo preku radio i televiziski programski signali bez`i~no, vklu~uvaj}i satelit vo kodirani ili nekodirani formi ili `i~no, vklu~uvaj}i kablovski ili mikrobranov sistem. Kako radiodifuzno emituvawe se smeta i emituvaweto preku televiziski programski signali po indi-vidualno barawe (on demand);

12. "Radiodifuzno reemituvawe", zna~i istovremeno, vo celina i nepromeneto objavuvawe na radiodifuzno emituvano delo, dokolku go vr{i druga radio i televiziska organizacija ili dokolku se raboti za prenos po kablovski ili mikrobranov sistem, a se odnesuva na pove}e od sto kablovski priklu~oci ili deloto po~etno se emituva od druga dr`ava (kablovsko reemituvawe) i

13. "Prerabotuvawe", zna~i izvornoto avtorsko delo da se preveduva, obrabotuva, prisposobuva, aran`ira ili na drug na~in da se preraboti.

GLAVA VTORA

AVTORSKO PRAVO

Oddel 1

Avtorsko delo

^len 3

Avtorsko delo, vo smisla na ovoj zakon, e individualna i intelek-tualna tvorba od oblasta na kni`evnosta, naukata, umetnosta i od drugi oblasti na tvore{tvoto, nezavisno od vidot, na~inot i formata na izrazuvawe, dokolku so ovoj zakon ne e poinaku opredeleno.

Za avtorsko delo se smeta osobeno:

- pi{ano delo, kako, kni`evno delo, napis, statija, prira~nik, bro-{ura, nau~en trud, rasprava i sli~no,

- kompjuterska programa, kako kni`evno delo,

- govorno delo, kako, govor, beseda, predavawe i sli~no,

- muzi~ko delo, so ili bez tekst,

- dramsko, dramsko-muzi~ko i kukleno delo,

- koreografsko i pantomimi~arsko delo, fiksirano na materijalna podloga,

- fotografsko delo i delo sozdadeno vo postapka sli~na na foto-grafskata,

- kinematografsko i drugo audiovizuelno delo,

- likovno delo, kako, slika, grafika, skulptura i sli~no,

- arhitektonsko delo,

- delo od primenetata umetnost i dizajnot i

- kartografsko delo, plan, skica, tehni~ki crte`, proekt, tabela, plasti~no delo i drugo delo so ist ili sli~en karakter od oblasta na geografijata, topografijata, arhitekturata ili druga nau~na, obra-zovna, tehni~ka ili umetni~ka priroda.

^len 4

Sostavnite delovi na avtorskoto delo, kako i naslovot na avtor-skoto delo, dokolku sami po sebe pretstavuvaat individualna i intelektualna tvorba, u`ivaat ista za{tita kako i samoto delo.

Ne e dozvoleno, kako naslov na avtorskoto delo da se koristi naslov {to ve}e bil upotreben za delo od ist vid, dokolku takviot naslov bi sozdal ili bi dovel do sozdavawe zabuna vo odnos na avtorskoto delo.

^len 5

Kako avtorsko delo vo smisla na ovoj zakon, ne se smeta: ideja, koncepcija, otkritie, kako i slu`ben tekst od zakonodavna, izvr{na i sudska oblast i niven prevod, koga e objaven kako slu`ben tekst (vo natamo{niot tekst: drugo delo).

^len 6

Prerabotka na avtorsko delo, na drugo delo i na delo od narodnoto tvore{tvo, {to pretstavuva individualna i intelektualna tvorba, e samostojno avtorsko delo.

So prerabotkata na avtorsko delo ne e dozvoleno da bidat za-segnati pravata na avtorot na izvornoto delo.

^len 7

Zbirka na avtorski dela, na dela od narodnoto tvore{tvo, na drugi dela, ili drug materijal kako {to e: enciklopedija, antologija, zbornik, baza na podatoci, zbirka na dokumenti i drugi zbirki, {to spored izborot, namenata ili rasporedot na sodr`inata pretstavuva individualna i intelektualna tvorba, e samostojno avtorsko delo.

So vnesuvaweto na izvorno delo vo zbirka, ne e dozvoleno da bidat povredeni pravata na avtorite na toa delo.

So vnesuvaweto na drugo delo ili drug materijal vo zbirka, toa delo ili drug materijal ne stanuva avtorsko delo.

^len 8

Dela od narodnoto tvore{tvo se koristat soglasno so ovoj zakon.

 

 

Oddel 2

Avtor

^len 9

Avtor, vo smisla na ovoj zakon, e fizi~ko lice koe sozdalo avtorsko delo.

^len 10

Za avtor se smeta lice ~ie ime, psevdonim ili oznaka na voobi~aen na~in e ozna~eno na deloto ili e navedeno pri negovoto objavuvawe, dodeka ne se doka`e sprotivnoto.

Vo slu~aj koga avtorot ne e poznat, avtorskoto pravo na objaveno delo go ostvaruva onoj koj{to go objavil deloto.

Odredbata od stav 2 na ovoj ~len prestanuva da va`i koga iden-titetot na avtorot }e bide utvrden. Vo toj slu~aj, nositelot na avtorskoto pravo od stav 2 na ovoj ~len e dol`en korista od avtorskoto pravo da mu ja prenese na avtorot, dokolku so dogovor ne e poinaku opredeleno.

^len 11

Dokolku avtorskoto delo, sozdadeno vo sorabotka na dve ili pove}e lica, pretstavuva nedeliva celina, na site lica (vo natamo{niot tekst: koavtori) im pripa|a nedelivo avtorsko pravo na toa delo.

Udelot na oddelnite koavtori se opredeluva soglasno so vistinskiot pridones {to sekoj od niv go dal vo sozdavaweto na avtorskoto delo, dokolku so me|useben dogovor ne e poinaku opredeleno.

Za koristewe na deloto od stav 1 na ovoj ~len zaedni~ki odlu~uvaat site koavtori, pri {to, nieden od niv nema pravo da go spre~i koristeweto na deloto sprotivno na principite na sovesnost i ~esnost.

Dokolku avtorskoto delo, vo smisla na stav 1 od ovoj ~len, pretstavuva deliva celina, sekoj koavtor ima avtorsko pravo na svojot pridones vo toa delo.

^len 12

Vo slu~aj koga pove}e avtori gi zdru`uvaat svoite dela zaradi zaedni~ko koristewe, soodvetno se primenuvaat odredbite od ~len 11 na ovoj zakon.

 

Oddel 3

Sodr`ina na avtorskoto pravo

Pododdel 1

Op{ti odredbi

^len 13

Avtorskoto pravo mu pripa|a na avtorot vrz osnova na samoto sozdavawe na deloto, nezavisno dali deloto e objaveno.

^len 14

Avtorskoto pravo e edinstveno pravo i nerazdelno od avtorskoto delo, {to sodr`i isklu~ivi li~no-pravni ovlastuvawa (vo natamo{niot tekst: moralni prava), isklu~ivi imotno-pravni ovlastuvawa (vo natamo{niot tekst: materijalni prava) i drugi ovlastuvawa na avtorot (vo natamo{niot tekst: drugi prava).

 

Pododdel 2

Moralni prava

^len 15

Moralnite prava go {titat avtorot po odnos na negovata individualna i intelektualna vrska so deloto.

^len 16

Avtorot ima isklu~ivo moralno pravo:

- da odlu~i dali, koga i kako }e bide prv pat objaveno negovoto delo;

- na priznavawe na avtorstvoto na svoeto delo;

- da odlu~i dali pri objavuvaweto na deloto }e se navede negovoto avtorstvo i so kakva oznaka;

- da bara pri sekoe koristewe na deloto na voobi~aen na~in da bide navedeno negovoto ime, psevdonim ili druga oznaka;

- na so~uvuvawe na celinata na deloto i da se sprotivstavi na sekakvo deformirawe, sakatewe ili menuvawe na negovoto delo, odnosno da se sprotivstavi na sekoe koristewe na deloto {to mo`e da & na{teti na negovata li~nost, ~est i ugled;

- da go izmeni deloto, dokolku so toa ne se naru{uvaat pravata steknati od drugi lica i

- da go otka`e pravoto na nositelot na negovo materijalno pravo, soglasno so ovoj zakon.

^len 17

Avtorot ima isklu~ivo pravo da mu go otka`e pravoto na nositelot na negovoto materijalno pravo, dokolku za toa ima vistinski moralni pri~ini i dokolku prethodno na nositelot mu ja nadomesti {tetata {to nastanala zaradi toa.

Nositelot od stav 1 na ovoj ~len, e dol`en, vo rok od tri meseci od priemot na otka`uvaweto, da mu ja soop{ti na avtorot visinata na {tetata {to treba da se nadomesti. Dokolku toa ne go stori, po istekot na rokot, otka`uvaweto stanuva polnova`no.

So otka`uvaweto na pravoto od stav 1 na ovoj ~len, se gasi materijalnoto pravo na nositelot.

Dokolku avtorot saka podocna povtorno da go prenese materijalnoto pravo na svoeto delo, e dol`en, vo rok od tri godini od polnova`nosta na pravoto na otka`uvawe, toj prenos prvenstveno i pod isti uslovi da mu go ponudi na nositelot od stav 1 na ovoj ~len.

Odredbite od ovoj ~len ne se odnesuvaat na kompjuterska programa, audiovizuelno delo, scensko delo i bazi na podatoci.

 

Pododdel 3

Materijalni prava

^len 18

Materijalnite prava gi {titat imotnite interesi na avtorot.

Koristeweto na avtorskoto delo e dozvoleno koga avtorot go prenel materijalnoto avtorsko pravo, soglasno so ovoj zakon i soglasno so uslovite {to gi opredelil, dokolku so ovoj zakon ne e poinaku opredeleno.

^len 19

Avtorot ima isklu~ivo materijalno pravo da go koristi svoeto delo i da dozvoluva ili zabranuva koristewe na deloto od drugi lica, osobeno za: reprodukcija, distribucija, iznajmuvawe, javno izveduvawe, javno prenesuvawe, javno prika`uvawe, javno izlo`uvawe, radiodifuzno emituvawe, radiodifuzno reemituvawe i prerabotuvawe.

Avtorot na izvornoto delo ima isklu~ivo pravo na koristewe na svoeto delo vo preraboten oblik, dokolku so ovoj zakon ili so dogovor ne e poinaku opredeleno.

 

 

Pododdel 4

Drugi prava na avtorot

^len 20

Avtorot ima pravo na pristap do originalot ili do primerokot od svoeto delo {to go poseduva drug, zaradi ostvaruvawe na pravoto na reprodukcija ili pravoto na prerabotka na deloto, dokolku toa ne e vo sprotivnost so opravdaniot interes na imatelot.

Avtorot ima pravo da pobara, imatelot da mu go predade originalot na likovnoto ili fotografskoto delo zaradi javno izlo`uvawe ili drug vid objavuvawe, dokolku za toa postoi opravdan interes.

Predavaweto na originalot od stav 2 na ovoj ~len, mo`e da se uslovi so polagawe soodvetna kaucija ili so osiguruvawe vo visina na pazarnata vrednost na originalot.

Avtorot e dol`en pristapot i predavaweto od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len da go stori so {to e mo`no pomalku neprijatnosti za imatelot i na svoja smetka. Vo slu~aj na o{tetuvawe na deloto, odgovoren e avtorot, nezavisno od negovata vina.

^len 21

Dokolku originalot na likovnoto delo i originalot (rakopisot) na kni`evnoto ili muzi~koto delo e prodaden ili na drug na~in ottu|en, negoviot avtor ima pravo za toa da bide izvesten i da dobie nadomest vo iznos od 3% od maloproda`nata cena od sekoja naredna proda`ba (vo natamo{niot tekst: pravo na sledstvo).

Za obvrskite od stav 1 na ovoj ~len e odgovoren sopstvenikot. Dokolku ottu|uvaweto e izvr{eno preku galerist, organizator na javna proda`ba ili drug posrednik, navedenite lica solidarno se odgovorni so sopstvenikot na deloto.

Obvrskata za izvestuvawe od stav 1 na ovoj ~len, se odnesuva na podatoci za naslovite na ottu|enite dela, na podatoci za sopstvenikot i posrednikot, za maloproda`nata cena, kako i na pravoto avtorot soodvetno da ima uvid vo dokumentacijata {to gi sodr`i ovie podatoci .

Pravoto na sledstvo ne mo`e da bide predmet na otka`uvawe, raspolagawe i sudsko izvr{uvawe.

 

 

 

 

 

Pododdel 5

Odnos me|u avtorskoto i sopstveni~koto pravo

^len 22

Avtorskoto pravo e nezavisno i e vo soglasnost so sopstveni~koto pravo ili drugi prava vrz predmet, vo koj e sodr`ano avtorsko delo, dokolku so zakon ne e poinaku opredeleno.

^len 23

Prenesuvaweto oddelni materijalni prava ili drugi prava na avtorot na deloto ne vlijae na sopstveni~koto pravo na predmetot vo koj e sodr`ano avtorsko delo, dokolku so zakon ili so dogovor ne e poinaku opredeleno.

Prenesuvaweto sopstveni~ko pravo na predmetot od stav 1 na ovoj ~len, ne vlijae na moralnite, materijalnite ili drugite prava na avtorot na toa delo, dokolku so zakon ili so dogovor ne e poinaku opredeleno.

^len 24

Vo zaedni~kiot imot na bra~nite drugari vleguva samo imotnata korist {to poteknuva od avtorskoto pravo.

^len 25

So prvata proda`ba ili drug vid prenesuvawe na pravoto na sopstvenost na original ili primerok od avtorskoto delo vo Republika Makedonija, {to se vr{i so izre~na ili premol~ena soglasnost na nositelot na pravoto, se smeta deka e iscrpeno pravoto na distribucija na toj original ili primerok na teritorijata na Republikata.

^len 26

Dokolku sopstvenikot na arhitektonski objekt ima namera toa delo da go preraboti, dol`en e taa prerabotka prvenstveno da mu ja ponudi na avtorot na izvornoto delo, dokolku istiot e `iv i dostapen na voobi~aen na~in.

Dokolku avtorot neopravdano ja odbie ponudata od stav 1 na ovoj ~len, sopstvenikot na deloto steknuva pravo na prerabotka, no e dol`en da gi po~ituva moralnite prava na avtorot.

^len 27

Dokolku sopstvenikot na originalot na avtorskoto delo, imaj}i gi predvid okolnostite na slu~ajot, pretpostavi deka avtorot ima interes za negovo so~uvuvawe, e dol`en takviot original da ne go uni{ti, pred da mu go ponudi na avtorot, a ovoj da mu ja plati vrednosta na materijalot od koj e izraboten originalot.

Dokolku vra}aweto na deloto na avtorot od stav 1 na ovoj ~len ne e mo`no, sopstvenikot e dol`en, na soodveten na~in, da mu ovozmo`i na avtorot izrabotka na kopija od originalot.

Vo slu~aj koga avtorskoto delo, vo smisla na stav 1 na ovoj ~len, e arhitektonski objekt, avtorot ima pravo da go fotografira deloto, da mu se ovozmo`i pristap do deloto za kartografsko snimawe, odnosno premer na objektot i da pobara na svoja smetka da mu bidat dostaveni fotokopii od proektite.

 

 

Oddel 4

Ograni~uvawa na materijalnoto pravo

^len 28

Koristewe avtorsko delo bez prenesuvawe soodvetno materijalno pravo mo`e da se vr{i samo nad objaveno avtorsko delo, vo slu~ai opredeleni so ovoj zakon, so nadomest (vo ponatamo{niot tekst: zakonski dozvoli) i bez nadomest (vo ponatamo{niot tekst: slobodno koristewe).

Koristeweto od stav 1 na ovoj ~len, se vr{i vo soglasnost so namenata i celta i voobi~aenoto koristewe na deloto, no da ne e pove}e od nu`no sprotivno na interesite na avtorot.

Pri koristeweto od stav 1 na ovoj ~len, se naveduva izvorot i avtorot na deloto, dokolku toa e navedeno na koristenoto delo.

 

Pododdel 1

Zakonski dozvoli

^len 29

Zakonski dozvoleno e koristewe avtorsko delo vo slednive slu~ai:

- objavuvawe, odnosno reproducirawe delovi na avtorski dela, kako i dela od oblasta na fotografijata, likovnata i primenetata umetnost, arhitekturata, dizajnot i kartografijata, za nastavni celi i

- objavuvawe aktuelni napisi od dneven i periodi~en pe~at vo koj se rasprava za op{ti pra{awa, dokolku toa avtorot izri~no ne go zabranil.

^len 30

Zakonski dozvoleno e, radio i televiziski organizacii da vr{at radiodifuzno emituvawe snimki na avtorski dela snimeni so sredstva za mehani~ka reprodukcija ili sli~ni sredstva, osven na audiovizuelni dela.

 

 

Pododdel 2

Slobodno koristewe

^len 31

Vo slobodno koristewe e avtorsko delo zaradi steknuvawe informacii od op{to zna~ewe, za celite na nastavata, za privatno ili drugo sopstveno reproducirawe, citirawe i drugi slu~ai soglasno so ovoj zakon.

^len 32

Zaradi steknuvawe informacii od op{to zna~ewe slobodno e obja-vuvaweto na:

- dela {to se gledaat ili slu{aat vo tekot na izvestuvawe za dnevni nastani,

- javni politi~ki govori i javni govori od raspravi pred dr`avni, verski i drugi organi i

- dnevni novosti i vesti od pe~atot.

^len 33

Za celite na nastavata slobodno e javnoto izveduvawe avtorsko delo:

- vo vid na neposredna nastava i

- na humanitarni manifestacii i na besplatni u~ili{ni priredbi, dokolku u~esnicite na manifestaciite, odnosno priredbite ne dobivaat nadomest.

^len 34

Slobodno e reproducirawe avtorsko delo najmnogu vo tri primeroci za:

- privatno koristewe od fizi~ko lice pod uslov, primerocite da ne & se dostapni na javnosta i

- sopstveno koristewe od strana na javnite ustanovi (arhivi, biblioteki, kinoteki, kulturni, obrazovni, nau~ni i sli~ni ustanovi) pod uslov, reprodukciite da se napraveni od sopstven primerok.

Reproduciraweto vo smisla na stav 1 od ovoj ~len, ne se odnesuva na kni`evno delo vo obem na cela kniga (osven koga tira`ot e iscrpen pred najmalku dve godini), na kinematografsko i drugo audiovizuelno delo i fonogram, na grafi~ko izdanie na muzi~ko delo (osven so ra~no prepi{uvawe), na bazi na podatoci, na kompjuterska programa, kako i na arhitektonski objekt, dokolku so ovoj zakon ne e poinaku opredeleno.

^len 35

Zaradi pojasnuvawe, polemika i upatuvawe, slobodno e citirawe avtorsko delo vo obem {to odgovara na namenata i celta na koristeweto.

^len 36

Avtorskoto delo {to ne e od bitno zna~ewe po odnos na namenata na nekoj predmet pri iskoristuvaweto na toj predmet, e vo slobodno koristewe, kako sporedno.

^len 37

Slobodno e prerabotuvawe avtorsko delo, dokolku se raboti za:

- privatna ili druga sopstvena prerabotka, {to ne e nameneta i ne & e dostapna na javnosta,

- prerabotka vo parodija ili karikatura, dokolku toa ne doveduva do zabuna po odnos na izvorot na deloto i

- prerabotka pri dozvoleno koristewe, a sprotivstavuvaweto na avtorot na prerabotkata e vo sprotivnost so na~eloto na sovesnost i ~esnost.

^len 38

Slobodno e objavuvawe avtorski dela {to se nao|aat na javni izlo`bi, proda`bi, naddavawa, saemi i sli~no, vo katalozi za taa cel, od strana na nivniot prireduva~.

^len 39

Slobodno e koristewe avtorski dela {to trajno se izlo`eni vo parkovi, na ulici, plo{tadi ili drugi javni mesta, osven koga koristeweto e vo trodimenzionalna forma, za ista cel kako i izvornoto delo i za postignuvawe ekonomska korist.

^len 40

Slobodno e koristewe avtorsko delo pred arbitra`i, sudski, upravni ili drugi dr`avni organi, vo obem {to e neophoden za izveduvawe dokazi.

^len 41

Slobodno e koristewe avtorsko delo vo obem {to e neophoden da se proveri rabotata pri proizvodstvo ili proda`ba na fonogrami ili videogrami, aparati za nivno reproducirawe ili objavuvawe, kako i oprema za priem na programi, vo proces na nivno proizveduvawe i prodavawe.

^len 42

Slobodno e koristewe delo od narodnoto tvore{tvo.

Pri koristeweto od stav 1 na ovoj ~len, se naveduva izvorot i potekloto na deloto. Negovo sakatewe i nedostojno koristewe, ne e dozvoleno.

Za ostvaruvawe na pravata od stav 2 na ovoj ~len e nadle`en Institutot za folklor "Marko Cepenkov" - Skopje.

 

Oddel 5

Traewe na avtorskoto pravo

^len 43

Avtorskoto pravo trae do istekot na rokovite utvrdeni so ovoj zakon.

Po isklu~ok na stav 1 od ovoj ~len, odredeni moralni prava traat i po istekot na rokot na traeweto na avtorskoto pravo, soglasno so ovoj zakon.

^len 44

Avtorskoto pravo trae za vreme na avtoroviot `ivot i 70 godini po negovata smrt, dokolku so ovoj zakon ne e poinaku opredeleno.

^len 45

Koga deloto go realizirale pove}e avtori (koavtori), rokot na traewe od ~len 44 na ovoj zakon, se smeta od smrtta na posledniot `iv avtor.

^len 46

Avtorskoto pravo na anonimni i psevdonimni dela trae 70 godini po zakonskoto objavuvawe na deloto.

Dokolku psevdonimot ne doveduva do zabuna za toa koj e avtor ili dokolku avtorot, vo rokot naveden vo stav 1 na ovoj ~len, go otkrie svojot identitet, se primenuva rokot od ~len 44 na ovoj zakon.

^len 47

Avtorskoto pravo na audiovizuelni i kolektivni dela trae 70 godini po zakonskoto objavuvawe na deloto.

^len 48

Koga rokot, spored ovoj zakon, ne te~e od smrtta na avtorot ili avtorite, a deloto ne bilo zakonski objaveno vo rok od 70 godini od negovoto sozdavawe, avtorskoto pravo trae 70 godini po negovoto sozdavawe.

^len 49

Vo slu~aj koga rokot na traewe na avtorskoto pravo, spored ovoj zakon, se smeta spored zakonskoto objavuvawe na deloto, a deloto e objaveno vo zbirki, delovi, prodol`enija i sli~no, rokot se smeta posebno za sekoj sostaven del.

^len 50

Nebitnite dopolnitelni izmeni na sodr`inata na zbirka ne go prodol`uvaat vremetraeweto na za{titata na avtorskoto pravo na zbirkata.

Kako nebitni dopolnitelni izmeni od stav 1 na ovoj ~len, se smetaat dodatoci, bri{ewa ili preina~uvawe pri izborot ili rasporedot na sodr`inata na zbirkata, potrebni za nejzino natamo{no koristewe na na~in {to go opredelil avtorot.

^len 51

Rokovite na traewe na za{titata na avtorskoto pravo utvrdeni so ovoj zakon, zapo~nuvaat da te~at od 1 januari od godinata {to sledi po nastanot, {to e osnova za presmetuvawe na rokovite.

^len 52

Moralnoto pravo na otka`uvawe od ~len 17 na ovoj zakon, trae dodeka avtorot e `iv.

Moralnite prava za ozna~uvawe na avtorstvoto, za so~uvuvawe na celinata na deloto, kako i za sprotivstavuvawe na negovoto sakatewe od ~len 16 alinei 3, 4 i 5 na ovoj zakon, traat i po istekot na rokovite za traewe na avtorskoto pravo, utvrdeni so ovoj zakon.

^len 53

Koristeweto na avtorskoto delo e slobodno po istekot na rokovite za traewe na avtorskoto pravo, utvrdeni so ovoj zakon.

^len 54

Za ostvaruvawe na pravata od ~len 52 stav 2 na ovoj zakon, e nadle`no soodvetno zdru`enie na avtori i Makedonskata akademija na naukite i umetnostite.

 

 

GLAVA TRETA

PRENESUVAWE NA AVTORSKOTO PRAVO

 

Oddel 1

Op{t del

^len 55

Avtorskoto pravo kako celina e neprenoslivo.

^len 56

Avtorot ne mo`e da gi prenese moralnite prava na drugi lica.

Za ostvaruvawe na moralnite prava na avtorot po negovata smrt, pokraj naslednicite, e nadle`no i soodvetnoto zdru`enie na avtori.

^len 57

Avtorot mo`e, so dogovor ili na drug zakonski na~in, da prenese na drugi lica oddelni materijalni prava i oddelni drugi prava na avtorot, dokolku so ovoj zakon ne e poinaku opredeleno.

Prenesuvaweto materijalni prava ili drugi prava na avtorot se vr{i vo pismena forma, dokolku so zakon ne e poinaku opredeleno. Dogovorot za prenesuvawe, {to ne e sklu~en vo pismena forma, ne proizveduva pravni dejstva.

Spornite ili nejasnite odredbi na dogovorite od stav 1 na ovoj ~len, se tolkuvaat vo interes na avtorot.

^len 58

Odredbite od ~len 57 na ovoj zakon za avtorskite dogovori vo pismena forma, ne se odnesuvaat na dogovor za objavuvawe napisi, crte`i ili tekstovi vo spisanija, revii ili drug dneven i periodi~en pe~at.

^len 59

Ni{toven e dogovor, odnosno odredba na dogovor, so koj avtorot na drugo lice mu gi prenesuva:

- avtorskoto pravo, kako celina,

- moralnite prava,

- materijalnite prava vrz svoi idni dela i

- materijalnite prava na nepoznati vidovi koristewe na avtorskite dela.

^len 60

Na dogovorite za prenesuvawe na avtorskoto pravo se primenuvaat propisite za obligacionite odnosi, dokolku so ovoj zakon ne e poinaku opredeleno.

^len 61

Sudsko izvr{uvawe nad avtorsko pravo ne e dozvoleno.

Sudsko izvr{uvawe e mo`no samo nad imotnata korist {to proizleguva od avtorskoto pravo.

Sudsko izvr{uvawe nad nedovr{eno avtorsko delo i nad neobjaven original na avtorsko delo ne e dozvoleno.

^len 62

Pravata {to spored ovoj zakon mu pripa|aat na avtorot, vklu~uvaj}i go i pravoto na sudska za{tita, mu pripa|aat i na drug nositel na avtorsko pravo, vo obem {to so zakon ili so drug praven akt mu se preneseni, dokolku so ovoj zakon ne e poinaku opredeleno.

^len 63

So dogovorot od ~len 57 na ovoj zakon, se prenesuva isklu~ivo ili neisklu~ivo materijalno pravo.

^len 64

Isklu~ivo materijalno pravo, vo smisla na ovoj zakon, e pravo, nositelot na avtorskoto pravo da go koristi deloto, pri {to od koristewe se isklu~eni avtorot i bilo koe drugo lice.

Neisklu~ivo materijalno pravo, vo smisla na ovoj zakon, e pravo, nositelot na avtorskoto pravo, na dogovoren na~in, da go koristi deloto pokraj avtorot ili drugi nositeli.

Dokolku avtorot sklu~i dogovor za neisklu~ivo pravo pred sklu~uvaweto dogovor za isklu~ivo pravo, nositel na pravoto e nositelot na isklu~ivoto pravo, dokolku me|u avtorot i nositelot na neisklu~ivoto pravo ne e poinaku dogovoreno.

^len 65

Dokolku so zakon ili so dogovor ne e poinaku opredeleno, se smeta deka so dogovor e preneseno neisklu~ivo pravo, za teritorijata na Republika Makedonija i za vreme {to e voobi~aeno za toj vid dela.

Dokolku, vo smisla na stav 1 od ovoj ~len, ne e opredeleno koi oddelni prava se prenesuvaat i vo kolkav obem, }e se smeta deka se preneseni onie prava i vo onoj obem {to e neophoden za postignuvawe na celta na dogovorot.

^len 66

Prenesuvaweto materijalno pravo ili drugo pravo na avtorot ne vlijae na prenesuvaweto na drugite prava, dokolku so ovoj zakon ili so dogovor ne e poinaku opredeleno.

Prenesuvaweto na pravoto na reprodukcija ne go sodr`i i pravoto na ~uvawe na deloto vo elektronska forma, kako i pravoto za tonsko ili vizuelno snimawe, dokolku so zakon ili so dogovor ne e poinaku opredeleno.

Pri prenesuvaweto na pravoto na iznajmuvawe na fonogrami ili videogrami, avtorot go zadr`uva pravoto na soodveten nadomest pri sekoe iznajmuvawe. Od ova pravo avtorot ne mo`e da se otka`e.

^len 67

Pri prenesuvaweto na pravoto na reprodukcija, se smeta deka e preneseno i pravoto na distribucija na primerocite na toa delo.

Pri prenesuvaweto na pravoto na radiodifuzno emituvawe na dela, se smeta deka na radio i televiziskata (vo ponatamo{niot tekst: RTV) organizacija & se preneseni i pravata na:

- snimawe na deloto so sopstveni sredstva i za sopstveno emituvawe (efemerni snimki) i

- dostavuvawe na efemernite snimki do dr`aven arhiv, dokolku imaat isklu~itelna dokumentarna vrednost. Za toa organizacijata bez odlagawe e dol`na da go izvesti avtorot.

^len 68

Nositelot komu mu bilo preneseno materijalno pravo ili drugo pravo na avtorot, ne mo`e bez dozvola na avtorot, toa pravo natamu da go prenese na treti lica, dokolku so zakon ili dogovor ne e poinaku opredeleno.

Dokolku natamo{noto prenesuvawe na pravoto e posledica na statusnite izmeni na nositelot, negov ste~aj ili redovna likvidacija, ne e potrebna dozvolata od stav 1 na ovoj ~len.

Dokolku natamo{noto prenesuvawe na pravoto e dopu{teno bez dozvola na avtorot, soglasno so zakon ili dogovor, za avtorskite pobaruvawa solidarna odgovornost snosat prethodniot i noviot nositel.

^len 69

Vo slu~aj koga avtorskiot nadomest ne e opredelen, nadomestot se opredeluva spored voobi~aenoto pla}awe za opredelen vid dela, spored obemot i vremetraeweto na koristeweto i vrz osnova na drugi bitni okolnosti.

Dokolku so koristeweto na avtorskoto delo se ostvaruva dobivka, koja e zna~itelno pogolema od dogovoreniot ili opredeleniot nadomest, avtorot ima pravo da pobara izmena na dogovorot, {to }e mu ovozmo`i popravi~en udel vo dobivkata. Od ova pravo avtorot ne mo`e da se otka`e.

^len 70

Vo slu~aj koga nadomestot e dogovoren, odnosno opredelen vo zavisnost od ostvarenata dobivka od koristeweto na deloto, korisnikot na avtorskoto delo e dol`en da vodi soodvetni knigi ili druga evidencija, od koja mo`e da se utvrdi visinata na ostvarenata dobivka.

Korisnikot na avtorskoto delo e dol`en da mu ovozmo`i na nositelot na avtorskoto pravo uvid vo evidencijata od stav 1 na ovoj ~len i da mu dostavuva potrebni izve{tai za ostvarenata dobivka vo voobi~aen rok, dokolku ne e dogovoren drug rok.

^len 71

Avtorot mo`e da go povle~e materijalnoto pravo, dokolku nositelot na isklu~ivoto pravo vo nedovolna mera go ostvaruva ili voop{to ne go ostvaruva, a od tie pri~ini interesite na avtorot zna~itelno se o{teteni.

Avtorot ne mo`e da go ostvari povlekuvaweto od stav 1 na ovoj ~len, dokolku od nego poteknuvaat pri~inite za toa.

Povlekuvaweto od stav 1 na ovoj ~len, ne mo`e da se ostvari pred istekot na dve godini od prenesuvaweto na materijalnoto pravo na deloto, pred tri meseci za prilog vo dneven vesnik, odnosno pred edna godina za periodi~en pe~at.

Avtorot mo`e da go ostvari povlekuvaweto spored ovoj ~len, dokolku mu ponudi na nositelot dopolnitelen rok za soodvetno ostvaruvawe na pravoto.

So ostvaruvawe na povlekuvaweto se gasi materijalnoto pravo na nositelot.

Dokolku na~eloto na pravi~nosta go nalaga toa, avtorot e dol`en na nositelot na pravoto da mu isplati soodveten nadomest na {teta.

Avtorot ne mo`e da se otka`e od pravoto na povlekuvawe spored ovoj zakon.

 

Oddel 2

Poseben del za prenesuvawe na avtorskoto pravo

Pododdel 1

Izdava~ki dogovor

^len 72

So izdava~ki dogovor avtorot se obvrzuva da mu go prenese na izdava~ot pravoto na izdavawe na svoeto delo preku pe~atewe vo kni`en oblik, a izdava~ot se obvrzuva za toa da mu plati nadomest i deloto da go izdade.

Izdava~kiot dogovor od stav 1 na ovoj ~len, ne go sodr`i pravoto na izdavawe na deloto vo elektronski oblik. Za izdavawe na deloto vo elektronski oblik se sklu~uva poseben dogovor.

Izdava~ot od stav 1 na ovoj ~len, ima pravo me|u ednakvi ponuduva~i, na prvenstvo na izdavawe na deloto vo elektronski oblik. Pravoto na prvenstvo iznesuva tri godini od dogovoreniot rok za izdavawe na deloto vo kni`en oblik. Izdava~ot pismeno se izjasnuva vo rok od 30 dena od priemot na ponudata od avtorot.

So izdava~kiot dogovor mo`e da se prenese i pravoto na xebno izdanie, periodi~no izdanie, odnosno izdavawe vo prodol`enija, preveduvawe i sli~no.

^len 73

Izdava~kiot dogovor sodr`i osobeno: vid na pravata {to se prenesuvaat, nivniot obem i vremetraewe, teritorijata na koja va`at pravata, rokot za izdavawe na deloto i avtorskiot nadomest.

Vo slu~aj koga nadomestot e dogovoren vo procent od maloproda`nata cena na prodadenite primeroci na deloto, vo dogovorot se utvrduva nivniot minimalen broj pri prvoto pe~atewe. Ovaa obvrska ne e zadol`itelna, dokolku so dogovorot e utvrden minimalen nadomest, {to izdava~ot e dol`en da go pla}a, bez ogled na brojot na prodadenite primeroci.

Vo slu~aj koga nadomestot e dogovoren vo pau{alen iznos, vo izdava~kiot dogovor se naveduva tira`ot. Dokolku toj ne e opredelen ili ne mo`e da se utvrdi spored celta na dogovorot, drugi okolnosti ili obi~ai, izdava~ot mo`e da go izdade deloto vo tira` od najmnogu 500 primeroci.

^len 74

Vo vremeto na va`ewe na izdava~kiot dogovor, avtorot ne mo`e da go prenese pravoto na izdavawe na deloto na ist jazik na drugi lica, dokolku so dogovorot ne e poinaku opredeleno.

Pravoto na izdavawe novinarski napisi na ist jazik, avtorot mo`e da go prenese vo isto vreme na pove}e korisnici, dokolku so dogovor ne e poinaku opredeleno.

^len 75

Dokolku so izdava~kiot dogovor ne e poinaku opredeleno, izdava~ot e dol`en, pri narednite izdanija, da mu ovozmo`i na avtorot podobruvawe ili izmena na deloto, pod uslov, toa da ne predizvika zna~itelen tro{ok za izdava~ot i su{tinski da ne go menuva deloto.

^len 76

Vo slu~aj koga deloto, po dostavuvaweto do izdava~ot, e uni{teno poradi vi{a sila, avtorot ima pravo na nadomest {to bi mu pripadnal, dokolku deloto bilo izdadeno.

Vo slu~aj koga poradi vi{a sila e uni{teno celokupnoto podgotveno izdanie, a pred da bide pu{teno vo promet, izdava~ot ima pravo da podgotvi novo izdanie, a avtorot ima pravo na nadomest samo za uni{tenoto izdanie.

Vo slu~aj koga poradi vi{a sila e uni{ten del od podgotvenoto izdanie, a pred da bide pu{teno vo promet, izdava~ot ima pravo, bez isplata na nadomest da otpe~ati samo tolku primeroci kolku {to bile uni{teni.

^len 77

Izdava~kiot dogovor prestanuva vo slu~aj na:

- smrt na avtorot pred zavr{uvawe na avtorskoto delo,

- iscrpuvawe na tira`ot na site dogovoreni izdanija,

- istek na rokot na va`ewe na dogovorot i

- drugi slu~ai utvrdeni so zakon ili dogovor.

Avtorot mo`e da go raskine izdava~kiot dogovor, dokolku izdava~ot, otkako bilo iscrpeno prethodnoto izdanie, ne izdade novi dogovoreni izdanija vo rok od tri godini od denot koga avtorot go pobaral toa, osven dokolku so dogovor ne e poinaku opredeleno.

Se smeta deka tira`ot e iscrpen vo smisla na ovoj zakon, dokolku brojot na neprodadenite primeroci e pomal od 5% od site dogovoreni izdanija, a vo sekoj slu~aj dokolku e pomal od 100 primeroci.

Vo slu~aj koga izdava~ot nema da go izdade deloto vo dogovoreniot rok, avtorot mo`e da go raskine dogovorot i da bara nadomest na {teta, a voedno da go zadr`i dobieniot nadomest, odnosno da bara isplata na dogovorniot nadomest.

Vo slu~aj koga rokot za izdavawe na deloto ne e utvrden vo dogo-vorot, izdava~ot e dol`en deloto da go izdade vo voobi~aen rok, no najdocna vo rok od edna godina od denot na predavaweto na rakopisot.

^len 78

Koga izdava~ot ima namera, po rokot od tri godini od dogovorenoto izdavawe na deloto, da gi prodade neprodadenite primeroci na deloto kako hartija za prerabotka, a vo dogovorot ne e opredelen podolg rok, e dol`en, primerocite prvo da mu gi ponudi na avtorot za otkup, po cena {to bi ja dobil od proda`bata na primerocite kako hartija za prerabotka.

 

 

Pododdel 2

Dogovor za javno izveduvawe

^len 79

So dogovor za javno izveduvawe avtorot se obvrzuva da mu go prenese na korisnikot pravoto za javno izveduvawe na svoeto delo, a korisnikot se obvrzuva, za toa, na avtorot da mu isplati nadomest i deloto javno da go izvede.

^len 80

Dogovorot za javno izveduvawe sodr`i osobeno: vid, obem i vreme-traewe na pravata {to se prenesuvaat, teritorijata na koja va`at pravata, na~inot i rokot za javnoto izveduvawe na deloto i avtorskiot nadomest.

^len 81

Korisnikot e dol`en da mu ovozmo`i na avtorot uvid vo javnoto izveduvawe na deloto i da obezbedi soodvetni tehni~ki uslovi za izveduvaweto, dokolku so dogovor ne e poinaku opredeleno.

^len 82

Vo slu~aj koga korisnikot javno ne go izvede deloto vo dogovorniot rok, avtorot ima pravo da go raskine dogovorot i da pobara o{teta, kako i da go zadr`i ve}e dobieniot nadomest, odnosno da bara isplata na dogovoreniot nadomest.

 

Pododdel 3

Dogovor za nara~ka na avtorsko delo

^len 83

So dogovor za nara~ka na avtorsko delo, avtorot se obvrzuva da go sozdade nara~anoto avtorsko delo i da mu go dostavi na nara~atelot, a nara~atelot se obvrzuva za toa da mu isplati nadomest.

Nara~atelot ima pravo da ja nadgleduva rabotata i da dava upatstva, dokolku so toa ne navleguva vo pravoto na avtorot za slobodno tvore{tvo.

Avtorot go zadr`uva avtorskoto pravo vrz nara~anoto delo, osven pravoto na distribucija, dokolku so zakon ili dogovor ne e poinaku opredeleno.

^len 84

Kolektivno avtorsko delo (enciklopedija, zbornik, baza na podatoci i sli~no) vo smisla na ovoj zakon, e avtorsko delo sozdadeno po inicijativa i organizacija na pravno ili fizi~ko lice kako nara~atel, a vo sorabotka na pogolem broj avtori, {to se objavuva i koristi pod ime na nara~atelot. Za sozdavawe kolektivno avtorsko delo se sklu~uva poseben dogovor.

Se smeta deka na nara~atelot isklu~ivo i neograni~eno mu se preneseni materijalnite prava i drugite prava na avtorite na kolektivnoto delo, dokolku so dogovor ne e poinaku opredeleno.

 

 

Pododdel 4

Avtorsko delo od raboten odnos

^len 85

Vo slu~aj koga avtorskoto delo e sozdadeno od rabotnik pri ispol-nuvawe na svoite rabotni obvrski ili po upatstvo na rabotodavecot (vo natamo{niot tekst: avtorsko delo od raboten odnos), se smeta deka materijalnite prava i drugite prava na avtorot na toa delo, isklu~ivo mu se preneseni na rabotodavecot za vreme od deset godini po zavr{uvaweto na deloto, dokolku so soodveten kolektiven dogovor, odnosno so dogovor za rabota ne e poinaku opredeleno.

Po istekot na rokot od stav 1 na ovoj ~len, materijalnite prava i drugite prava mu pripa|aat na rabotnikot, so toa {to rabotodavecot mo`e da pobara nivno povtorno isklu~ivo prenesuvawe, dokolku mu plati na rabotnikot pravi~en nadomest.

^len 86

Po isklu~ok na ~len 85 na ovoj zakon:

- rabotnikot go zadr`uva isklu~ivoto pravo da go koristi avtorskoto delo od rabotniot odnos vo ramkite na svoite sobrani dela i

- se smeta deka materijalnite prava i drugite prava na avtorot na kolektivno delo i na bazi na podatoci se isklu~ivo i neograni~eno preneseni na rabotodavecot, dokolku so dogovor ne e poinaku opredeleno.

 

 

 

GLAVA ^ETVRTA

POSEBNI ODREDBI ZA AVTORSKITE DELA

 

Oddel 1

Audiovizuelno delo

^len 87

Audiovizuelno delo, vo smisla na ovoj zakon, e kinematografski, televiziski i video film, drugo audiovizuelno delo, kako i drugo delo izrazeno vo vid na povrzani podvi`ni sliki, so ili bez ton, bez ogled na vidot na nosa~ot {to gi sodr`i.

^len 88

Avtori na audiovizuelno delo, vo smisla na ovoj zakon, se: pisatelot na scenarioto, glavniot re`iser i glavniot snimatel, a kaj crtaniot film i glavniot crta~. Vo slu~aj koga muzikata e su{tinski element na deloto, za avtor se smeta i avtorot na muzikata.

^len 89

Crta~ot, odnosno avtorot na muzikata, koga ne se smeta za avtor na audiovizuelnoto delo spored ~len 88 na ovoj zakon, kako i scenografot, kostimografot, monta`erot i avtorot na maski, imaat avtorsko pravo samo vrz svoite pridonesi kon audiovizuelnoto delo (vo natamo{niot tekst: avtori na pridonesi).

^len 90

Filmski producent, vo smisla na ovoj zakon, e pravno ili fizi~ko lice koe vo svoe ime, za svoja ili tu|a smetka, vodi ili organizira proizvodstvo na audiovizuelno delo i e odgovorno za negovoto dovr{uvawe.

^len 91

Pravo na audiovizuelno prisposobuvawe e isklu~ivo pravo, izvornoto delo da se preraboti vo audiovizuelno delo ili da se vklu~i vo audiovizuelno delo.

So sklu~uvawe dogovor za audiovizuelno prisposobuvawe se smeta deka avtorot na izvornoto delo, isklu~ivo i neograni~eno mu go prenesol na filmskiot producent: pravoto na prerabotka i vklu~uvawe na izvornoto delo vo audiovizuelno delo, svoite materijalni prava i drugite prava na toa audiovizuelno delo, pravoto na negovo preveduvawe, audiovizuelni prerabotki, kako i na fotografiite sozdadeni vo vrska so audiovizuelnoto delo, dokolku so dogovorot ne e poinaku opredeleno.

Po isklu~ok od stav 2 na ovoj ~len, avtorot na izvornoto delo go zadr`uva:

- isklu~ivoto pravo na natamo{na prerabotka na audiovizuelnoto delo vo drug umetni~ki vid;

- isklu~ivoto pravo na novi audiovizuelni prisposobuvawa na izvornoto delo po istekot na deset godini od sklu~uvaweto na dogovorot od stav 2 na ovoj ~len i

- pravoto na soodveten nadomest od filmskiot producent, za sekoe iznajmuvawe videogrami so audiovizuelnoto delo.

Avtorot na izvornoto delo ne mo`e da se otka`e od pravata navedeni vo stav 3 na ovoj ~len.

^len 92

So dogovor za filmska produkcija se ureduvaat odnosot na filmskiot producent so avtorite na audiovizuelnoto delo i avtorite na pridonesite, kako i odnosot me|u samite avtori, soglasno so ovoj zakon.

So sklu~uvaweto na dogovorot za filmska produkcija, se smeta deka avtorite, isklu~ivo i neograni~eno mu gi prenesle na filmskiot producent site svoi materijalni prava i drugi prava na audiovizuelnoto delo, pravoto na prevod, audiovizuelnata prerabotka, kako i na fotografiite sozdadeni vo vrska so toa delo, dokolku so dogovor ne e poinaku opredeleno.

So sklu~uvawe dogovor za filmska produkcija, se smeta deka avtorite na pridonesite, isklu~ivo i neograni~eno mu gi prenesle na filmskiot producent pravata za koristewe na pridonesite za dovr{uvawe na audiovizuelnoto delo.

Po isklu~ok na stavovite 1, 2 i 3 od ovoj ~len:

- avtorite zadr`uvaat isklu~ivo pravo na natamo{ni prerabotki na audiovizuelnoto delo vo nekoj drug umetni~ki vid,

- avtorite na pridonesite zadr`uvaat pravo svoite pridonesi kon audiovizuelnoto delo posebno da gi koristat, dokolku so toa ne se povredeni pravata na filmskiot producent i

- avtorite go zadr`uvaat pravoto na pravi~en nadomest od filmskiot producent za sekoe iznajmuvawe na videogramite so audiovizuelnoto delo.

Avtorite i avtorite na pridonesite ne mo`at da se otka`at od pravata navedeni vo stav 4 na ovoj ~len.

^len 93

Avtorite na audiovizuelnoto delo imaat pravo na avtorski nadomest, posebno za sekoe preneseno materijalno pravo ili drugo pravo na avtorot.

Filmskiot producent e dol`en najmalku edna{ godi{no da im dostavuva na avtorite na audiovizuelnoto delo izve{taj za ostvareniot prihod i toa posebno za sekoj vid dozvoleno koristewe na deloto.

^len 94

Audiovizuelnoto delo se smeta za dovr{eno koga, soglasno so dogovorot me|u glavniot re`iser i filmskiot producent, e zavr{ena prvata standardna kopija na deloto, {to e predmet na dogovorot.

Uni{tuvawe na matricata na kopijata od stav 1 na ovoj ~len ne e dozvoleno.

Izmeni na kopijata na audiovizuelnoto delo od stav 1 na ovoj ~len se mo`ni samo po prethodna soglasnost na glavniot re`iser i filmskiot producent.

Vo slu~aj koga nekoj od avtorite ili avtorite na pridonesite nema da go zavr{i svojot del kon audiovizuelnoto delo ili poradi vi{a sila toa ne mo`e da go napravi, nema pravo da se sprotivstavuva dadeniot del da bide koristen za negovo dovr{uvawe. Za ovoj del avtorot u`iva soodvetno avtorsko pravo.

^len 95

Vo slu~aj koga filmskiot producent nema da go zavr{i audiovizuelnoto delo vo rok od pet godini od sklu~uvaweto na dogovorot za filmska produkcija ili dokolku ne go distribuira zavr{enoto audiovizuelno delo vo rok od edna godina po negovoto dovr{uvawe, avtorite mo`at da go raskinat dogovorot, dokolku ne bil dogovoren drug rok.

Vo slu~ajot od stav 1 na ovoj ~len avtorite i avtorite na pridonesite go zadr`uvaat pravoto na isplata na nadomest.

^len 96

Na dogovorot za audiovizuelno prisposobuvawe i na dogovorot za filmska produkcija, ne se odnesuvaat odredbite na ovoj zakon za pravoto na otka`uvawe od ~len 17 i za prenesuvawe na pravata od ~lenovite 65 do 68 na ovoj zakon.

 

 

Oddel 2

Kompjuterska programa

^len 97

Kompjuterska programa vo smisla na ovoj zakon, e programa vo bilo koja elektronska izrazna forma, vklu~uvaj}i go i podgotvitelniot materijal za negova izrabotka, dokolku e individualna i intelektualna tvorba na nivniot avtor.

Ideite i koncepciite {to pretstavuvaat osnova za bilo koj element na kompjuterskata programa, vklu~uvaj}i gi delovite od programata {to ovozmo`uvaat povrzuvawe i interakcija me|u elementite na programskata i ma{inskata oprema (interfejsi), ne u`ivaat za{tita spored ovoj zakon.

^len 98

Vo slu~aj koga kompjuterskata programa e podgotvena od rabotnik pri izvr{uvaweto na svoite rabotni obvrski ili po upatstvo na rabotodavecot ili koga e podgotvena od avtor vrz osnova na avtorski dogovor za nara~ka, se smeta deka materijalnite prava i drugite prava na avtorot na programata, isklu~ivo i neograni~eno mu se preneseni na rabotodavecot ili nara~atelot, dokolku so dogovor ne e poinaku opredeleno.

^len 99

Dokolku so ~lenovite 100 i 101 od ovoj zakon ne e poinaku opredeleno, avtorot na kompjuterskata programa ima isklu~ivo materijalno pravo da ja koristi programata i da dozvoluva ili zabranuva koristewe na programata osobeno preku:

- reproducirawe, delumno ili celosno, nezavisno dali e vremeno ili trajno i nezavisno od sredstvata i formata, a {to e potrebno za vnesuvawe, prika`uvawe, koristewe, prenesuvawe ili ~uvawe na kompjuterskata programa,

- preveduvawe ili bilo koja druga prerabotka, kako i reproducirawe na rezultatite od taa prerabotka, bez vlijanie na pravata na avtorot na prerabotkata i

- distribuirawe na originalot na kompjuterskata programa ili nejzinite kopii vo bilo kakva forma, vklu~uvaj}i go i pravoto na iznajmuvawe.

Avtorot mo`e so dogovor da gi prenese pravata od stav 1 na ovoj ~len na treti lica.

^len 100

Dokolku so dogovor ne e poinaku opredeleno, zakonskiot korisnik na kompjuterskata programa mo`e bez dozvola na avtorot da gi vr{i dejstvijata navedeni vo ~len 99 stav 1 alinei 1 i 2 na ovoj zakon, vklu~uvaj}i i ispravka na gre{kite potrebni za koristewe na kompjuterskata programa, soglasno so nejzinata namena.

Zakonskiot korisnik na kompjuterskata programa mo`e bez dozvola na avtorot da reproducira najmnogu dve kopii na programata, dokolku e toa potrebno za nejzino koristewe.

Zakonskiot korisnik na kopija na kompjuterskata programa mo`e bez dozvola na avtorot da go prou~uva ili testira raboteweto na programata, so cel da gi utvrdi ideite {to se osnovna karakteristika na bilo koj element na programata, dokolku toa go pravi pri vnesot, prika`uvaweto, koristeweto, prenesuvaweto ili ~uvaweto, za {to e ovlasten.

Za kompjuterskite programi ne va`at odredbite za pravoto na otka`uvawe od ~len 17, kako i za privatno ili drugo sopstveno reproducirawe od ~len 34 na ovoj zakon.

Odredbite od dogovorot {to se vo sprotivnost so stavovite 2, 3 i 4 na ovoj ~len se ni{tovni.

^len 101

Za reproducirawe na kodot i za promena na negoviot oblik, vo smisla na ~len 99 stav 1 alinei 1 i 2 na ovoj zakon, ne e potrebna dozvola na avtorot, dokolku toa e potrebno za dobivawe informacii potrebni za postignuvawe na interoperabilnost na nezavisno kreirana kompjuterska programa so drugi programi, pod uslov da se ispolneti slednive uslovi:

- takvite dejstvija da gi vr{i nositel na dozvola ili drug zakonski korisnik ili vo nivno ime, od niv, za taa cel, ovlasteno lice,

- informaciite potrebni za postignuvawe interoperabilnost da ne bile prethodno dostapni na licata od stav 1 alineja 1 na ovoj ~len i

- takvite dejstvija da se ograni~eni samo na onie delovi od izvornata programa {to se potrebni za postignuvawe interoperabilnost.

Ne e dozvoleno informaciite dobieni preku primena na stav 1 od ovoj ~len da se:

- koristat za drugi nameni, osven za postignuvawe na interoperabilnost na nezavisno kreirana kompjuterska programa,

- otstapuvaat na treti lica, osven koga toa e potrebno za postignuvawe na interoperabilnost na nezavisno kreirana kompjuterska prog-rama i

- koristat za razvivawe, proizvodstvo ili trgovija so druga kompjuterska programa, {to vo svojot izraz e sli~na vo su{tina ili da se koristat za bilo kakvo drugo dejstvo so koe se povreduva avtorskoto pravo.

Odredbite od ovoj ~len ne mo`at da se primenuvaat na na~in koj vo nerazumna mera bi go povredil avtorskoto pravo ili bi bil sprotiven na voobi~aenoto koristewe na kompjuterskata programa.

Odredbi od dogovor {to se vo sprotivnost so ovoj ~len, se ni{tovni.

^len 102

Distribucija na kopija na kompjuterska programa ili poseduvawe kopija na kompjuterska programa za komercijalni celi, mo`e da se vr{i samo nad dozvolena kopija.

^len 103

Odredbite od ~lenovite 97 do 102 na ovoj zakon, se primenuvaat nezavisno od drugite pravni propisi za kompjuterska programa (propisite za pravata od industriska sopstvenost, za{tita na konkurencijata, delovna tajna i sli~no).

 

 

 

GLAVA PETTA

SRODNI PRAVA

Oddel 1

Op{ti odredbi

^len 104

Srodni prava, vo smisla na ovoj zakon, se pravata na umetnicite -izveduva~i nad svoite izvedbi i pravata na fonogramskite, filmskite i scenskite producenti, na RTV organizacii i na izdava~ite (vo natamo{niot tekst: producenti) nad nivnite fonogrami, videogrami, scenski dela, emisii ili izdanija (vo natamo{niot tekst: predmeti na srodni prava) opredeleni so ovoj zakon.

^len 105

Odredbite od ovoj zakon za delovite na avtorskoto delo, za sodr`inata i definiciite na materijalnite prava, za odnosite me|u avtorskoto pravo i sopstveni~koto pravo, za ograni~uvawata na materijalnite prava, za presmetuvawe na traeweto na avtorskoto pravo i za prenesuvaweto na avtorskoto pravo, soodvetno se primenuvaat i na srodnite prava.

^len 106

Ostvaruvaweto i za{titata na srodnite prava, spored ovoj zakon, ne vlijae vrz ostvaruvaweto i za{titata na avtorskoto pravo.

 

Oddel 2

Sodr`ina na srodnite prava

Pododdel 1

Prava na izveduva~ite

^len 107

Umetnici-izveduva~i (vo natamo{niot tekst: izveduva~i), vo smisla na ovoj zakon, se: artisti, artisti-kuklari, pea~i, muzi~ari, igraorci i drugi lica koi so igra, pesna, tanc, govorewe, recitirawe ili na drug na~in, izveduvaat avtorski ili folklorni dela.

Kako izveduva~i, vo smisla na ovoj zakon, se smetaat i re`iseri na dramski pretstavi, dirigenti na orkestri, rakovoditeli na horovi, majstori na ton, kako i varietetski i cirkuski umetnici.

^len 108

Izveduva~i vo sostavi, odnosno grupi kako, na primer: ~lenovi na orkestar, hor, tancov ili dramski ansambl ili drug vid grupa, se dol`ni da ovlastat eden od ~lenovite za svoj zastapnik, za davawe dozvoli potrebni za izveduvawe.

Ovlastuvaweto od stav 1 na ovoj ~len, se dava vo pismena forma i va`i, dokolku e dadeno od mnozinstvoto izveduva~i vo sostavot, odnosno grupata od stav 1 na ovoj ~len.

Odredbite od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len, ne se odnesuvaat na re`iseri na dramski pretstavi, dirigenti i solisti.

^len 109

Izveduva~ite imaat isklu~ivo moralno pravo, pri najavata na izvedbata, odnosno na sekoja snimka i obvivka na snimka od toa izveduvawe, na voobi~aen na~in, da se navede nivnoto ime, psevdonim ili druga oznaka, i toa za:

- individualna izvedba, imeto na izveduva~ot i

- izvedba na sostav, odnosno grupa, imeto na sostavot, odnosno grupata, na umetni~kiot rakovoditel i na solistot.

^len 110

Izveduva~ite imaat isklu~ivo moralno pravo da se sprotivstavat na sekakvo deformirawe, sakatewe ili menuvawe na nivnata izvedba, odnosno da se sprotivstavat na sekoe koristewe na nivnata izvedba {to mo`e da na{teti na nivnata li~nost, ~est i ugled.

^len 111

Izveduva~ite imaat isklu~ivi materijalni prava da ja koristat ili da dozvoluvaat ili zabranuvaat soodvetno koristewe na svojata izvedba osobeno za:

- radiodifuzno emituvawe na izvedbata, osven koga izvedbata sama po sebe e radiodifuzna, odnosno se emituva kako snimka,

- prenesuvawe na `ivata izvedba preku zvu~nik, ekran ili sli~na naprava, nadvor od prostorot ili mestoto na izveduvawe,

- snimawe na izvedbata vo `ivo,

- reproducirawe na snimkata na izvedbata na fonogrami i video-grami,

- reproducirawe na izvedba snimena na fonogrami i videogrami na bilo koj na~in ili forma,

- distribuirawe na fonogrami i videogrami so izvedbata i

- iznajmuvawe na fonogrami i videogrami so izvedbata.

Vo slu~aj koga izvedbata se ostvaruva preku scenski producent, pravata na izveduva~ite gi steknuva scenskiot producent soglasno so ovoj zakon, dokolku so dogovor ne e poinaku opredeleno.

^len 112

Izveduva~ot ima pravo na del od nadomestot {to go dobiva fonogramskiot producent za objavuvawe na fonogramot so negovata izvedba.

^len 113

So sklu~uvawe dogovor za proizvodstvo na fonogrami ili videogrami, se smeta deka izveduva~ot, po odnos na svojata izvedba, mu gi prenel na fonogramskiot producent, odnosno na filmskiot producent pravoto na snimawe, reproducirawe, distribuirawe i pravoto na iznajmuvawe, dokolku so dogovor ne e poinaku opredeleno.

Nezavisno od dogovorot od stav 1 na ovoj ~len, izveduva~ot ima pravo na soodveten nadomest od fonogramskiot producent i od filmskiot producent za sekoe iznajmuvawe.

Izveduva~ot ne mo`e da se otka`e od pravoto utvrdeno vo stav 2 na ovoj ~len.

^len 114

Vo slu~aj koga nekoj od izveduva~ite nema da go dovr{i svoeto u~estvo kon audiovizuelnoto delo ili dokolku poradi vi{a sila toa ne mo`e da go napravi, nema pravo da se sprotivstavi delot od u~estvoto da bide koristen za negovo dovr{uvawe. Za ovoj del izveduva~ot u`iva soodvetni prava utvrdeni so ovoj zakon.

^len 115

Vo slu~aj koga izvedba realizira rabotnik pri ispolnuvaweto na svoite rabotni obvrski ili po upatstvo na rabotodavec (izvedba od raboten odnos), odnosite vo vrska so izvedbata se ureduvaat so soodveten kolektiven dogovor, odnosno dogovor za rabota.

^len 116

Pravata na izveduva~ot traat 50 godini od denot na izvedbata. Dokolku vo toj period snimkata od izvedbata e zakonski objavena, pravata na izveduva~ot traat 50 godini smetano od prvoto objavuvawe.

 

 

Pododdel 2

Prava na fonogramskite producenti

^len 117

Fonogramski producent, vo smisla na ovoj zakon, e fizi~ko ili pravno lice {to }e prezeme inicijativa i odgovornost za prvo snimawe na zvucite na nekoja izvedba ili drugi zvuci.

^len 118

Fonogramskiot producent ima isklu~ivi materijalni prava svoite fonogrami da gi koristi ili da dozvoluva ili zabranuva nivno koristewe za: reproducirawe, prerabotuvawe, distribuirawe i iznajmuvawe.

^len 119

Vo slu~aj koga fonogramot, {to bil izdaden za komercijalni celi ili negovata reprodukcija se koristi neposredno za radiodifuzno emituvawe, odnosno za bilo koj drug vid objavuvawe, korisnikot e dol`en pri sekoe koristewe, da mu pla}a na fonogramskiot producent soodveten ednokraten nadomest.

Fonogramskiot producent e dol`en na izveduva~ot na fonogramot da mu isplati polovina od nadomestot od stav 1 na ovoj ~len, dokolku so dogovor ne e poinaku opredeleno.

^len 120

Pravata na fonogramskiot producent traat 50 godini od denot na izvr{enoto snimawe. Dokolku vo toj period fonogramot bil zakonski objaven, pravata na producentot traat 50 godini smetano od prvoto objavuvawe.

 

 

Pododdel 3

Prava na filmskite producenti

^len 121

Filmskiot producent od ~len 90 na ovoj zakon ima isklu~ivi materijalni prava da gi koristi ili da dozvoluva ili zabranuva izdavawe videogrami od svoeto audiovizuelno delo.

^len 122

Filmskiot producent ima isklu~ivo pravo na reproducirawe, dis-tribuirawe, iznajmuvawe i javno prika`uvawe na svoite videogrami.

^len 123

Pravata na filmskiot producent traat 50 godini od denot na zavr{uvaweto na snimkata. Dokolku vo toj period videogramot bil zakonski objaven, pravata na filmskiot producent traat 50 godini smetano od prvoto objavuvawe.

 

 

Pododdel 4

Prava na scenskite producenti

^len 124

Scenski producent, vo smisla na ovoj zakon, e pravno ili fizi~ko lice koe vo svoe ime organizira podgotvuvawe i izveduvawe na scensko delo.

^len 125

Scenskiot producent, dokolku so dogovor ne e poinaku opredeleno, ima isklu~ivi materijalni prava da gi koristi ili da dozvoluva ili zabranuva koristewe na scenskoto delo za:

- radiodifuzno emituvawe na scenskoto delo,

- prenesuvawe na scenskoto delo preku zvu~nik, ekran ili sli~na naprava nadvor od prostorot ili mestoto na izveduvawe,

- snimawe na scenskoto delo vo `ivo,

- prerabotka na snimka na fonogram ili videogram,

- reproducirawe na snimkata na scenskoto delo na fonogrami ili videogrami,

- distribuirawe fonogrami i videogrami na scenskoto delo i

- iznajmuvawe fonogrami i videogrami so scenskoto delo.

^len 126

Scenskiot producent ima pravo na del od nadomestot {to go dobiva fonogramskiot producent za objavuvawe na fonogramot so scenskoto delo.

^len 127

So sklu~uvawe dogovor za proizvodstvo na fonogrami ili videogrami, se smeta deka scenskiot producent, po odnos na deloto, mu gi prenel na fonogramskiot producent, odnosno na filmskiot producent pravoto na snimawe, reproducirawe, distribuirawe i pravoto na iznajmuvawe, dokolku so dogovor ne e poinaku opredeleno.

Nezavisno od dogovorot od stav 1 na ovoj ~len, scenskiot producent ima pravo na soodveten nadomest od fonogramskiot producent i od filmskiot producent za sekoe iznajmuvawe.

Scenskiot producent ne mo`e da se otka`e od pravoto utvrdeno vo stav 2 na ovoj ~len.

^len 128

Pravata na scenskiot producent traat 20 godini od denot na prvoto javno izveduvawe na scenskoto delo.

 

Pododdel 5

Prava na RTV organizacii

^len 129

RTV organizacija, ima isklu~ivi materijalni prava da gi koristi ili da dozvoluva ili zabranuva koristewe na svoite emisii za:

- radiodifuzno reemituvawe, vklu~uvaj}i i odlo`no emituvawe i emituvawe preku satelit,

- objavuvawe na javni mesta so naplata na vlez,

- kablovska distribucija na svoite emisii (istovremeno ili odlo`no),

- prenesuvawe po individualno barawe (on demand) na snimkite na emisiite na individualni pretplatnici i javen pristap do snimkite na emisiite vneseni vo kompjuterski bazi na podatoci so posredstvo na liniska mre`a (on line),

- snimawe,

- reproducirawe na snimkite,

- distribuirawe na snimkite,

- fotografirawe, reproducirawe i distribuirawe na fotografiite od snimkite,

- distribuirawe signali na programata preneseni preku komunikaciski sateliti od strana na drugi emituva~i, kabelski i drugi distributeri i

- uvezuvawe i distribuirawe snimki na emisii ili nivno reproducirawe vo dr`ava vo koja ne e propi{ana za{tita na pravata na RTV organizacii.

^len 130

Pravata na RTV organizacii traat 50 godini od denot na prvoto radiodifuzno emituvawe.

 

Pododdel 6

Prava na izdava~ite

^len 131

Pravno ili fizi~ko lice {to zakonski }e izdade avtorsko delo vo kni`en oblik (vo natamo{niot tekst: izdava~) ima isklu~ivi prava na svoeto izdanie, soglasno so ovoj zakon.

Izdava~ot ima isklu~ivo pravo da dozvoluva ili zabranuva negovite izdanija da bidat reproducirani od drugo pravno ili fizi~ko lice, pod ime na liceto po pat na fotografirawe, kopirawe i bilo koj drug na~in na umno`uvawe. Vo slu~aj da dozvoli reproducirawe, na reproduciranoto izdanie zadol`itelno se naveduva imeto, psevdonimot ili oznakata na izdava~ot na koristenoto izdanie. Ova pravo ne vlijae na ostvaruvaweto na pravoto na avtorot.

^len 132

Izdava~ koj prv pat zakonski }e izdade neobjaveno delo vrz koe isteklo avtorskoto pravo, u`iva za{tita ednakva na materijalnite prava i drugite prava na avtorot utvrdeni so ovoj zakon.

^len 133

Izdava~ koj }e izdade objaveno kriti~ko ili nau~no delo vrz koe istekle avtorskite prava, u`iva za{tita ednakva na materijalnite prava i drugite prava utvrdeni so ovoj zakon.

^len 134

Pravata od ~lenovite 131 stav 2, 132 i 133 na ovoj zakon traat 25 godini od zakonskoto izdavawe na deloto.

 

 

GLAVA [ESTA

OSTVARUVAWE NA PRAVATA

Oddel 1

Op{ti odredbi

^len 135

Avtorot mo`e svoite moralni, materijalni ili drugi prava da gi ostvaruva li~no ili preku zastapnik.

Odredbite od ovaa glava {to se odnesuvaat na ostvaruvawe na avtorskoto pravo, odnosno avtorot, soodvetno se primenuvaat i na srodnite prava, odnosno na nositelot na srodnoto pravo.

^len 136

Avtorskoto pravo se ostvaruva oddelno za sekoe avtorsko delo (vo natamo{niot tekst: individualno ostvaruvawe) ili dokolku so ovoj zakon e opredeleno, zaedno za pove}e avtorski dela od pove}e avtori (vo natamo{niot tekst: kolektivno ostvaruvawe).

^len 137

Ostvaruvaweto na avtorskoto pravo preku zastapnik, go opfa}a zastapuvaweto na avtorot vo:

- pravnite raboti i odnosite so nositelite na pravata, odnosno korisnicite na negovoto delo, vklu~uvaj}i go i pribiraweto avtorski nadomest i

- postapkite pred sudovite i drugi organi zaradi za{tita na negovoto avtorsko pravo.

 

Oddel 2

Kolektivno ostvaruvawe

^len 138

Kolektivnoto ostvaruvawe na avtorsko pravo se vr{i samo za objaveno avtorsko delo.

Kolektivnoto ostvaruvawe na avtorsko pravo sodr`i:

- prenesuvawe neisklu~ivi prava za koristewe avtorsko delo,

- pribirawe i raspredelba avtorski nadomestoci od koristeweto na avtorskoto delo i

- ostvaruvawe za{tita na pravoto pred sudovi i drugi organi.

^len 139

Kolektivno se ostvaruvaat slednive prava:

- objavuvawe nescensko muzi~ko i nescensko kni`evno delo (mali prava),

- pravo na sledstvo i

- kablovsko reemituvawe na avtorski dela, osven emituvawe od RTV organizacii, nezavisno dali se raboti za nivnite sopstveni prava ili pravata im se preneseni od drugi nositeli na prava.

^len 140

Kolektivno mo`e da se ostvaruvaat i slednive prava:

- reproducirawe na muzi~ki i kni`evni dela na fonogrami i videogrami (mehani~ki prava),

- iznajmuvawe na fonogrami i videogrami,

- objavuvawe, odnosno reproducirawe delovi na avtorski dela, kako i dela od oblasta na fotografijata, likovnata i primenetata umetnost, arhitekturata, dizajnot i kartografijata, za nastavni celi,

- objavuvawe aktuelni napisi od dneven i periodi~en pe~at vo koj se rasprava za op{ti pra{awa, dokolku toa avtorot izri~no ne go zabranil,

- reproducirawe, javno prika`uvawe i drugo objavuvawe dela vo ramkite na propagandnite emisii vo traewe do 60 sekundi i

- reproducirawe na avtorski dela izlo`eni na javni mesta, za komercijalni celi.

Kolektivno mo`e da se ostvaruvaat i drugi vidovi na koristewe na avtorskite dela, dokolku e vo interes na avtorite.

^len 141

Kolektivno ostvaruvawe vr{at zdru`enija na avtori osnovani za taa cel (vo natamo{niot tekst: zdru`enie).

Zdru`enieto od stav 1 na ovoj ~len, raboti so neprofitna cel i mo`e da vr{i samo kolektivno ostvaruvawe.

So zdru`enieto upravuvaat ~lenovite, vo soglasnost so statutot na zdru`enieto.

^len 142

Statutot na zdru`enieto sodr`i osobeno odredbi za:

- ime, {to ne mo`e da bide identi~no so ime na drugo zdru`enie,

- vidovi prava {to se ostvaruvaat,

- uslovi za steknuvawe i prestanok na ~lenstvo,

- upravuvawe so zdru`enieto, vo zavisnost od kategoriite na nosi-teli na avtorski prava (avtori na izvorno delo po vidovi i `anrovi, avtori na prerabotkata, avtori na prevodot i sli~no, naslednici, izdava~i, rabotodavci), kako i vidovi ~lenstvo (redovno, vonredno, vremeno, po~esno i drugo),

- ~lenarina spored kategorii prava i vidovi ~lenstva,

- prava, dol`nosti i odgovornosti na ~lenovite,

- organi na zdru`enieto, nivna nadle`nost, izbor i razre{uvawe,

- proceduralni pra{awa,

- osnovni na~ela za raspredelba na avtorskite nadomestoci me|u avtorite, odnosno nositelite na pravata,

- nadzor vrz finansiskoto i materijalnoto rabotewe i

- na~in na raspredelba na imotot na zdru`enieto vo slu~aj na negov prestanok.

^len 143

Zdru`enieto se registrira vo nadle`en organ, a po~nuva so rabota po izdadena dozvola od Ministerstvoto za kultura.

Ministerstvoto za kultura ja izdava dozvolata od stav 1 na ovoj ~len, dokolku zdru`enieto gi ispolnuva slednive uslovi:

- da ima sedi{te vo Republika Makedonija,

- da e otvoreno za site avtori,

- statutot da e vo soglasnost so ovoj zakon i

- da se obezbeduva efikasno i ekonomi~no ostvaruvawe na pravata na celata teritorija na Republikata.

Pri utvrduvaweto na uslovite za efikasno ostvaruvawe na pravata od stav 2 alineja 4 na ovoj ~len, Ministerstvoto za kultura gi ima predvid osobeno: brojot na avtorite koi sklu~ile dogovor so zdru`enieto, obemot na koristeweto na avtorskite dela, odnosno brojot na mo`nite korisnici, na~inot i sredstvata so koi zdru`enieto ima namera da gi postigne svoite celi, na~inot i u~estvoto na ~lenovite vo organite i odlu~uvaweto, na~elata za raspredelba na avtorskite nadomestoci me|u avtorite, kako i mo`nostite za ostvaruvawe na pravata vo stranstvo.

^len 144

Ministerstvoto za kultura izdava dozvola na zdru`enieto vrz osnova na javen konkurs {to se objavuva vo "Slu`ben vesnik na Repub-lika Makedonija".

Za kolektivno ostvaruvawe na utvrdenite prava od ~lenovite 139 i 140 na ovoj zakon, za ist vid avtorski dela, po pravilo se izdava dozvola samo na edno zdru`enie.

Ministerstvoto za kultura izdava dozvola so re{enie, protiv koe e dozvolena `alba. Po `albata odlu~uva Vladata na Republika Make-donija.

Kone~noto re{enie od stav 3 na ovoj ~len se objavuva vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".

^len 145

Ministerstvoto za kultura }e ja odzeme izdadenata dozvola, dokolku zdru`enieto ne gi ostvaruva obvrskite utvrdeni so statutot i ovoj zakon. Vo toj slu~aj Ministerstvoto za kultura prvo pismeno go opomenuva zdru`enieto i mu opredeluva rok od najmalku 30 dena za otstranuvawe na utvrdenite nepravilnosti.

Za odzemawe na dozvolata, Ministerstvoto za kultura donesuva re{enie, protiv koe e dozvolena `alba do Vladata na Republika Makedonija. Odzemaweto po~nuva da va`i po istekot na 30 dena od denot na objavuvaweto na kone~noto re{enie vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".

^len 146

Zdru`enieto donesuva op{ti akti i tarifi za koristewe na avtorskite dela.

So dogovori me|u zdru`enieto i korisnicite mo`at da se utvrdat i drugi posebni tarifi.

Zdru`enieto gi dostavuva tarifite do Ministerstvoto za kultura na soglasnost. Tarifite, za koi e dadena soglasnost, se objavuvaat vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".

^len 147

Zdru`enieto donesuva pravilnik za raspredelba na avtorskite nadomestoci, vo soglasnost so statutot i so ovoj zakon.

So raspredelbata se ostvaruva principot za pottiknuvawe i poma-gawe na tvore{tvoto.

Za pokrivawe na tro{ocite na zdru`enieto mo`e da se koristat najmnogu 30% od pribranite avtorski nadomestoci.

Zdru`enieto go dostavuva pravilnikot od stav 1 na ovoj ~len do Ministerstvoto za kultura za soglasnost. Pravilnikot, za koj e dadena soglasnost, se objavuva vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".

^len 148

Zdru`enieto go ostvaruva avtorskoto pravo vrz osnova na dogovor so avtorot.

Dogovorot od stav 1 na ovoj ~len gi sodr`i osobeno: ovlastuvaweto za ostvaruvawe na pravata, vidot na deloto, pravoto {to se ostvaruva, vremetraeweto na dogovorot i posebnite prava vo slu~aj na neostvaruvawe na dogovorot.

Za vremeto, za koe, kolektivnoto ostvaruvawe na avtorskoto pravo spored zakon ili so dogovor e preneseno na zdru`enieto, avtorot nema pravo individualno da gi ostvaruva tie prava.

Pravata od ~len 139 na ovoj zakon, nadle`noto zdru`enie gi ostvaruva po sila na zakon i nezavisno dali e sklu~en dogovor so avtorot.

^len 149

Zdru`enieto vodi postapki za ostvaruvawe na avtorskoto pravo pred sudovite i drugi organi vo svoe ime, a za smetka na avtorot i za toa e dol`no da go izvestuva avtorot.

^len 150

Dokolku avtor pobara ostvaruvawe avtorsko pravo od zdru`enieto, soglasno so ovoj zakon i so statutot na zdru`enieto, zdru`enieto ne mo`e da go odbie baraweto.

^len 151

Zdru`enieto e dol`no, sekoga{, na barawe na avtorot, da mu dava podatoci za ostvaruvawe na negovoto pravo.

Na barawe na korisnikot, zdru`enieto e dol`no, soglasno so svoite akti, da sklu~uva dogovori za prenesuvawe neisklu~ivi prava za koi e ovlasteno da gi ostvaruva.

Dokolku strankite od stav 2 na ovoj ~len ne se dogovorat za visinata na nadomestot, se smeta deka soodvetnoto pravo e preneseno, dokolku onoj koj{to go bara, uplati na smetka na zdru`enieto ili vo sudot, iznos {to zdru`enieto go presmetuva spored svoja tarifa.

^len 152

Organizatorot na kulturno-umetni~ki i zabavni priredbi, kako i drugite korisnici na avtorskite dela, se dol`ni, od soodvetnoto zdru`enie, prethodno, da dobijat dozvola za javno izveduvawe, odnosno objavuvawe na avtorskite dela, vo slu~aite navedeni vo ovoj zakon, a vo rok od 15 dena po izveduvaweto, odnosno objavuvaweto, na zdru`enieto da mu dostavat pregled na site izvedeni, odnosno objaveni dela i da uplatat iznos soglasno so tarifata na zdru`enieto.

Na barawe na avtorot ili zdru`enieto, organot za vnatre{ni raboti go zabranuva izveduvaweto, odnosno objavuvaweto na avtorskoto delo, dokolku organizatorot prethodno ne dobil dozvola soglasno so stav 1 na ovoj ~len.

RTV organizaciite se dol`ni edna{ mese~no da mu dostavuvaat na nadle`noto zdru`enie pregledi na emituvanite avtorski dela.

Sopstvenikot na originalnite likovni dela i rakopisite na kni`evni i muzi~ki dela, odnosno organizatorot ili posrednikot na proda`bata na ovie dela, e dol`en da mu dostavuva na nadle`noto zdru`enie podatoci za prodadenite dela, za prodava~ot i za maloproda`nata cena, vo rok od 30 dena po izvr{enoto prodavawe.

^len 153

Koga vr{eweto na opredelenata dejnost e povrzano so steknuvawe pravo od ~len 139 na ovoj zakon, nadle`niot organ za izdavawe dozvola za vr{ewe na dejnosta, nema da izdade dozvola, dokolku vr{itelot na dejnosta prethodno ne sklu~il dogovor so nadle`noto zdru`enie.

^len 154

Sekoj ~len na zdru`enieto mo`e, vo rok opredelen so statutot, da pobara uvid vo godi{niot finansiski izve{taj i izve{tajot na nadzorniot organ na zdru`enieto.

Mnozinstvoto ~lenovi na zdru`enieto mo`at da pobaraat eden ili pove}e nadvore{ni nezavisni stru~ni lica, da go pregledaat raboteweto na zdru`enieto.

^len 155

Nadzor nad kolektivnoto ostvaruvawe na avtorskoto pravo i na srodnite prava se vr{i soglasno so ovoj i so drug zakon.

Zdru`enieto e dol`no da go izvestuva Ministerstvoto za kulura za sklu~uvawe dogovori so zdru`enija na korisnicite i za sklu~uvawe dogovori so stranski zdru`enija {to vr{at ista dejnost, kako i za izmena na statutot.

Dokolku Ministerstvoto za kultura ne se proiznese vo rok od dva meseci od dostavuvaweto na aktite opredeleni so ovoj zakon za koi e potrebna soglasnost od Ministerstvoto, se smeta deka soglasnosta e dadena.

 

 

GLAVA SEDMA

ZA[TITA NA PRAVATA

Oddel 1

Op{ti odredbi

^len 156

Lice, ~ii prava spored ovoj zakon se povredeni, mo`e da pobara za{tita na pravata i nadomest na {teta, dokolku so ovoj zakon ne e poinaku opredeleno.

Nositelot na pravoto mo`e da pobara za{tita od stav 1 na ovoj ~len i koga se zakanuva vistinska opasnost od povreda na pravata spored ovoj zakon.

^len 157

Koga postojat pove}e nositeli na nekoe pravo od ovoj zakon, sekoj od niv mo`e da pobara za{tita na pravoto vo celost.

Koga postojat pove}e storiteli na povredata na nekoe pravo od ovoj zakon, sekoj od niv odgovara za povredata vo celost.

^len 158

Se smeta deka nekoe lice gi kr{i isklu~ivite prava, spored ovoj zakon, koga proizveduva, uvezuva, poseduva za komercijalni celi, distribuira, iznajmuva ili na drug na~in koristi bilo kakvi sredstva:

- ~ija edinstvena ili prete`na namena e neovlasteno otstranuvawe ili o{tetuvawe tehni~ka oprema ili kompjuterska programa, {to se koristi kako zakonska za{tita od neovlasteno koristewe i

- {to ovozmo`uva ili pomaga, koga za toa nema ovlastuvawe, javnosta da prima kodirani radio ili televiziski programski signali.

 

Oddel 2

Gra|ansko-pravna za{tita

^len 159

Nositel na pravoto, za povreda na pravata od ovoj zakon, mo`e da pobara:

- na tu`eniot da mu se zabranat podgotovkite za povreda, samata povreda {to e vo tek i idnite povredi,

- tu`eniot da ja otstrani sostojbata {to nastanala so povredata,

- da se uni{tat ili prerabotat protivpravnite primeroci i ambala`ata ili izvedbata i drugi predmeti na za{tita spored ovoj zakon,

- da se uni{tat ili prerabotat matricite, negativite, plo~ite, kalapite ili drugi sredstva so koi povredata bila izvr{ena,

- da se uni{ti ili preraboti oprema {to edinstveno ili prete`no e nameneta za povreda na pravata spored ovoj zakon, {to e vo sopstvenost na tu`eniot i

- presudata da se objavi na smetka na tu`eniot vo javnite glasila vo obem i na na~in {to }e gi opredeli sudot.

Odredbite od stav 1 alinei 2 i 3 na ovoj ~len ne se odnesuvaat na arhitektonski objekti, osven dokolku uni{tuvaweto ili prerabotkata na objektot po odnos na okolnostite na slu~ajot se opravdani.

Nositelot na pravoto mo`e da pobara tu`eniot ili sopstvenikot, namesto barawata, da mu gi otstapi primerocite ili sredstvata od stav 1 alinei 3 i 4 na ovoj ~len.

^len 160

Dokolku materijalno ili drugo pravo ili srodno pravo, spored ovoj zakon, e povredeno so namera ili krajna nebre`nost, nositelot na pravoto mo`e da pobara vo gra|anska postapka isplata na dogovoreniot ili voobi~aeniot nadomest za toj vid koristewe, zgolemen za 200%, nezavisno dali zaradi povredata pretrpel imotna {teta (gra|anska kazna).

Pri odlu~uvaweto po baraweto za pla}awe kazna od stav 1 na ovoj ~len i odmeruvaweto na nejzinata visina, sudot }e gi ima predvid site okolnosti na slu~ajot, posebno stepenot na vinata na tu`eniot, iznosot na dogovoreniot ili voobi~aeniot nadomest, kako i preventivnata cel na kaznata.

Dokolku imotnata {teta e pogolema od kaznata, nositelot na pravoto ima pravo da pobara razlika do celosnoto obe{tetuvawe.

^len 161

Pri povreda na moralno pravo i pri nepostoewe na imotna {teta, sudot mo`e da presudi na avtorot ili na izveduva~ot da im se isplati pravedna pari~na o{teta za pretrpena povreda na negovata li~nost, ~est i ugled, odnosno za neimotna {teta, dokolku utvrdi deka okolnostite na slu~ajot, posebno stepenot na povredata i nejzinoto traewe toa go opravduvaat.

^len 162

Dokolku nositelot na pravoto prijavi deka do{lo do povreda na negovoto isklu~ivo pravo spored ovoj zakon, sudot, na negov predlog, mo`e da opredeli privremeni merki zaradi obezbeduvawe pobaruvawa spored ovoj zakon, a osobeno:

- da se zaplenat, isklu~at od promet i so~uvaat primeroci, sredstva, oprema i dokumenti vo vrska so niv,

- da se zabranat dejstvija na eventualni povredi ili nivno prodol`uvawe i

- da se donesat drugi sli~ni merki.

Dokolku postoi osnovano somnenie deka za{titata od stav 1 na ovoj ~len podocna ne mo`e da se ostvari, sudot mo`e da gi izre~e i da gi izvr{i merkite od istiot stav, bez prethodno izvestuvawe i soslu{uvawe na sprotivnata strana.

Postapkata za privremeni merki e itna.

Za postapkata za donesuvawe na privremeni merki se primenuvaat propisite za izvr{nata postapka, dokolku so ovoj zakon ne e poinaku opredeleno.

^len 163

Dokolku nositelot na pravoto prijavi deka negovoto isklu~ivo pravo od ovoj zakon e povredeno i deka postoi osnovano somnenie deka dokazite za taa povreda }e bidat uni{teni ili deka podocna ne }e mo`e da se obezbedat, sudot, na negov predlog, mo`e da gi obezbedi tie dokazi bez prethodno izvestuvawe i soslu{uvawe na sprotivnata strana.

Obezbeduvaweto na dokazite od stav 1 na ovoj ~len, mo`e da opfati pretres, odnosno uvid na prostoriite, dokumentacijata, inventarot, bazite na podatoci, kompjuterskite programi ili drugi raboti, pregled i odzemawe dokumenti, soslu{uvawe svedoci, naodi i izjavi od stru~ni lica.

Odlukata, so koja e prifaten predlogot za obezbeduvawe dokazi, zaedno so predlogot, & se vra~uva na sprotivnata strana pri samoto obezbeduvawe na dokazite, a dokolku toa ne e mo`no, toga{ koga }e bide mo`no. Prigovorot protiv odlukata ne ja odlo`uva odlukata.

Postapkata za obezbeduvawe dokazi e itna.

Za postapkata za obezbeduvawe dokazi se primenuvaat propisite za procesnata postapka, dokolku so ovoj zakon ne e poinaku opredeleno.

 

Oddel 3

Merki za obezbeduvawe za{tita

^len 164

Nositelot na pravoto mo`e da pobara od licata koi imaat bilo kakva vrska so povredata na pravata spored ovoj zakon (proizveduva~, pe~atar, uvoznik, konsignator ili sopstvenik, odnosno imatel na primeroci, predmeti na srodni prava ili sredstva so koi bilo povredeno pravoto), bez odlagawe da mu gi dostavat podatocite i dokumentite vo vrska so povredata.

Obvrskata od stav 1 na ovoj ~len ne se odnesuva na slu~ai koga se ispolneti uslovite za povlekuvawe izjava ili odgovor na oddelni pra{awa vo procesnata postapka.

Dokolku licata od stav 1 na ovoj ~len, ne gi dostavat podatocite ili dokumentite so koi raspolagaat, odgovaraat za nadomest na {teta {to nastanuva zaradi nedostavuvaweto.

^len 165

Dokolku nositelot na pravoto prijavi deka so uvoz na opredelena stoka vo dr`avata, negovoto isklu~ivo pravo spored ovoj zakon e povredeno, carinskite organi, na negovo barawe, mo`at da gi opredelat slednive carinski merki:

- nositelot na pravoto ili negoviot zastapnik da ja pregleda taa stoka i

- stokata da se zapleni, da se isklu~i od promet ili da se skladira na bezbedno mesto.

So baraweto od stav 1 na ovoj ~len, nositelot na pravoto e dol`en da im dostavi na carinskite organi detalen opis na stokata, potrebni dokazi za svoite isklu~ivi prava i nivnata verojatna povreda. Na barawe na carinskite organi, nositelot na pravoto e dol`en da polo`i kaucija za {tetata {to bi nastanala so tie merki.

Carinskite organi se dol`ni, za donesenite merki, vedna{ da gi izvestat uvoznikot i prima~ot na stokata. Carinskite organi }e gi ukinat donesenite merki, dokolku nositelot na pravoto vo rok od deset dena ne podnese tu`ba ili ne zapo~ne nekoja druga postapka za izvr{uvawe na donesenite merki.

^len 166

Zaradi obezbeduvawe dokazi ili od drugi pri~ini avtorot, odnosno nositelot na pravo spored ovoj zakon, mo`e da registrira i deponira originali ili primerok na svoe delo, fonogram, videogram ili predmet od nekoe drugo svoe pravo kaj zastapnik, odnosno zdru`enie.

^len 167

Nositelot na isklu~ivo avtorsko pravo od ovoj zakon, mo`e da go ozna~i originalot ili primerocite od svoeto delo so oznaka © pred svoeto ime, psevdonim ili oznaka i godinata na prvoto objavuvawe.

Nositelot na isklu~ivo pravo na fonogram spored ovoj zakon, mo`e da go ozna~i originalot ili primerocite na svojot izdaden fonogram ili obvivkite so oznaka ® pred svoeto ime, psevdonim ili oznaka i godinata na prvoto objavuvawe.

Dokolku ne se doka`e sprotivnoto, isklu~ivite prava na delata, odnosno fonogramite, mu pripa|aat na liceto ozna~eno soglasno so stavovite 1 i 2 na ovoj ~len.

Odredbite od ovoj ~len nemaat vlijanie vrz nastanuvaweto i za{titata na pravata spored ovoj zakon.

 

 

Oddel 4

Kazneni odredbi

 

^len 168

So pari~na kazna od 34.000.00 do 300.000.00 denari, }e se kazni za prekr{ok pravno lice koe:

- bez prenesuvawe na soodvetno materijalno pravo od avtorot, vo slu~ai koga takviot prenos e potreben spored ovoj zakon, reproducira, distribuira, izdava, iznajmuva, javno izveduva, javno prenesuva, javno prika`uva, javno izlo`uva, radiodifuzno emituva, radiodifuzno reemituva, prerabotuva ili audiovizuelno prisposobuva delo, odnosno primeroci na deloto ili na drug na~in neovlasteno koristi avtorsko delo (~len 19),

- bez naveduvawe na izvorot i potekloto, so sakatewe ili na drug na~in, nedostojno koristi delo od narodnoto tvore{tvo (~len 42 stav 2),

- bez naveduvawe na imeto, psevdonimot ili druga oznaka na avtorot ili so naru{uvawe na integritetot na celinata na deloto ili so deformirawe ili so drugo koristewe delo na na~in {to mo`e da na{teti na li~nosta, ~esta i ugledot na avtorot, koristi delo na koe istekla za{titata na avtorskoto pravo (~len 52 vo vrska so ~len 16 alinei 4 i 5),

- ne vodi soodvetni knigi ili druga evidencija za visinata na ostvarenata dobivka vo slu~aj koga nadomestot e dogovoren ili opredelen vo zavisnost od ostvarenata dobivka ili ne ovozmo`i uvid vo evidencijata ili ne dostavuva izve{tai za ostvarenata dobivka na nositelot na avtorskoto pravo (~len 70),

- distribuira kopija na kompjuterska programa ili poseduva, za komercijalni celi, kopija na kompjuterska programa {to e ili mo`e da se pretpostavi deka e nedozvolena kopija (~len 102),

- bez prenesuvawe na soodvetno isklu~ivo pravo od nositelot na srodno pravo (izveduva~ot ili producentot) vo slu~ai koga prenesuvaweto e potrebno spored ovoj zakon, javno izveduva, reproducira, distribuira ili iznajmuva snimki od izvedbata, scenskoto delo, fonogramite, videogramite ili izdanijata (~lenovi 108, 111, 118, 122, 125, 131, 132 i 133),

- bez prenesuvawe na soodvetno isklu~ivo pravo od RTV organizacija, vo slu~aj, koga takviot prenos e potreben spored ovoj zakon, snima, reproducira, distribuira snimki od programata ili na drug na~in koristi snimki (~len 129);

- odbie kolektivno ostvaruvawe na avtorsko pravo i srodno pravo koga toa }e go pobara nositelot na avtorsko pravo ili srodno pravo (~len 150),

- ne dava podatoci za kolektivnoto ostvaruvawe na avtorsko pravo i srodno pravo po barawe na nositelite na pravata ili ne sklu~i dogovor za prenesuvawe na neisklu~ivite prava (~len 151 stavovi 1 i 2),

- proizveduva, uvezuva, poseduva za komercijalni celi, distribuira, iznajmuva ili za drugo koristewe, bilo kakvi sredstva, ~ija edinstvena ili prete`na namena e bespravno da se otstrani ili o{teti tehni~ka oprema ili kompjuterska programa, {to se upotrebuva kako zakonska za{tita od neovlasteno koristewe (~len 158, alineja 1) i

- proizveduva, uvezuva, poseduva za komercijalni celi, distribuira, iznajmuva ili na drug na~in koristi bilo kakvi sredstva, koi ovozmo`uvaat ili pomagaat javnosta da prima kodirani radio ili televiziski programski signali, a koja za toa nema ovlastuvawe(~len 158 alineja 2).

So pari~na kazna od 1.700.00 do 50.000.00 denari, }e se kazni i odgovornoto lice vo pravnoto lice i poedinec koj vr{i samostojna dejnost ili profesija, za prekr{okot od stav 1 na ovoj ~len.

So pari~na kazna od 1.000.00 do 50.000.00 denari, }e se kazni i fizi~ko lice za prekr{okot od stav 1 na ovoj ~len.

Za prekr{okot od stav 1 na ovoj ~len, na pravnoto lice, odnosno na poedinecot koj vr{i samostojna dejnost ili profesija, }e mu se izre~e i za{titna merka zabrana na vr{ewe na dejnosta vo traewe od tri meseci do edna godina, a na soodvetnoto zdru`enie }e mu se odzema dozvolata za kolektivnoto ostvaruvawe na avtorskoto pravo i srodnite prava i za{titna merka odzemawe na primerocite na avtorskoto delo od alineja 1, kopiite od kompjuterskata programa od alineja 5, snimkite na izvedbata, odnosno scenskoto delo, kako i fonogramite i videogramite od alineja 6, snimkite na programite od alineja 7, kako i sredstvata od alineite 10 i 11 na ovoj ~len.

Za prekr{okot od stav 1 na ovoj ~len, na fizi~ko lice }e mu se izre~e i za{titna merka odzemawe na predmetite od stav 4 na ovoj ~len.

^len 169

So pari~na kazna od 34.000.00 do 150.000.00 denari, }e se kazni za prekr{ok pravno lice koe:

- nema da mu ovozmo`i na avtorot uvid vo javnoto izveduvawe na deloto ili nema da mu obezbedi soodvetni tehni~ki uslovi za izveduvaweto (~len 81),

- na nadle`no zdru`enie nema da mu dostavi vo opredelen rok pregled, odnosno podatoci za koristenite dela (~len 152 stavovi 1 i 3) i

- na nadle`no zdru`enie nema da mu dostavi vo opredelen rok podatoci za prodadeni originali na likovni dela i rakopisi na kni`evni i muzi~ki dela, za prodava~ot na originalite i rakopisite (~len 152 stav 4).

So pari~na kazna od 1.700.00 do 34.000.00 denari, }e se kazni i odgovornoto lice vo pravnoto lice i poedinec koj vr{i samostojna dejnost ili profesija, za prekr{okot od stav 1 na ovoj ~len.

So pari~na kazna od 1.000.00 do 33.000.00 denari, }e se kazni fizi~ko lice, za prekr{okot od stav 1 na ovoj ~len.

Za prekr{okot od stav 1 na ovoj ~len, na pravnoto lice, odnosno na poedinecot koj vr{i samostojna dejnost ili profesija, }e mu se izre~e za{titna merka zabrana za vr{ewe na dejnosta vo traewe od tri meseci do edna godina.

 

Oddel 5

Nadzor

^len 170

Upraven nadzor nad ostvaruvaweto na ovoj zakon vr{i Minis-terstvoto za kultura, soglasno so ovoj i so drug zakon.

Koga ovlasteno lice (vo natamo{niot tekst: inspektor) pri vr{ewe na nadzorot osnovano se posomneva deka e napraven prekr{ok, so re{enie privremeno gi odzema predmetite {to bile koristeni ili nameneti za izvr{uvawe na prekr{okot ili bile sozdadeni so prekr{okot, soglasno so ovoj zakon.

Inspektorot, predmetite {to privremeno gi odzel, istovremeno so predlogot za poveduvawe postapka za prekr{ok gi predava na nadle`niot organ za prekr{o~na postapka.

 

^len 170-a

Inspektorot od ~len 170 stav 2 na ovoj zakon ima legitimacija.

Inspektorot e dol`en pred vr{eweto na inspekcijata da se legitimira.

Obrazecot na legitimacijata i na~inot na nejzinoto izdavawe gi propi{uva ministerot za kultura.

GLAVA OSMA

VA@EWE NA ZAKONOT

^len 171

Za{tita spored ovoj zakon u`ivaat avtori i nositeli na srodni prava koi se dr`avjani na Republika Makedonija odnosno imaat svoe sedi{te vo Republikata.

Stranski avtori i stranski nositeli na srodni prava u`ivaat ednakva za{tita kako i licata od stav 1 na ovoj ~len, dokolku taka e opredeleno so me|unaroden dogovor ili so ovoj zakon ili ako postoi fakti~ki reciprocitet.

Nezavisno od drugite odredbi od Glava osma na ovoj zakon, strancite u`ivaat za{tita po ovoj zakon vo odnos na moralnite prava vo site slu~ai, a vo odnos na pravoto na sledstvo, pod uslov na fakti~ki reciprocitet.

Reciprocitetot go doka`uva onoj koj{to se povikuva na nego.

^len 172

Za{tita spored ovoj zakon u`ivaat stranski avtori:

- koi imaat prestojuvali{te vo Republika Makedonija,

- na dela {to prv pat se objaveni vo Republikata ili objaveni vo Republikata vo rok od 30 dena od denot koga bile prv pat objaveni vo druga dr`ava,

- na audiovizuelni dela, ~ij producent ima svoe sedi{te ili prestojuvali{te vo Republikata i

- na arhitektonsko ili likovno delo, koe kako nedvi`nost, odnosno negov sostaven del se nao|a na teritorijata na Republikata.

Dokolku avtorskoto delo go sozdale pove}e avtori, za{tita po ovoj zakon u`ivaat site avtori, dokolku najmalku eden od niv ispolnuva eden od uslovite od stav 1 na ovoj ~len.

^len 173

Za{tita po ovoj zakon u`ivaat stranski izveduva~i:

- koi imaat prestojuvali{te vo Republika Makedonija,

- ~ii izvedbi se ostvaruvaat na teritorijata na Republikata,

- ~ii izvedbi se snimeni na fonogrami, {to u`ivaat za{tita spored ovoj zakon i

- ~ii izvedbi se prezemeni vo emisiite na RTV organizacii, no ne so cel da bidat snimeni na fonogrami, {to u`ivaat za{tita spored ovoj zakon.

Dokolku vo izvedbata u~estvuvaat pove}e izveduva~i, za{tita spored ovoj zakon u`ivaat site, dokolku najmalku eden od niv e dr`avjanin na Republika Makedonija ili ima prestojuvali{te vo Republikata.

^len 174

Za{tita, spored ovoj zakon, u`ivaat stranski proizveduva~i na fonogrami i filmski producent, ~ij fonogram ili videogram e prv pat snimen vo Republika Makedonija.

Za{tita, spored ovoj zakon, u`iva stranski izdava~ vo odnos na svoite srodni prava, dokolku izdanieto bilo prvpat izdadeno vo Republikata ili bilo izdadeno vo Republikata vo rok od 30 dena od denot koga bilo prvpat izdadeno vo druga dr`ava.

^len 175

Za{tita, spored ovoj zakon, u`iva stranska RTV organizacija {to gi prenesuva svoite programi preku predavateli {to se nao|aat na teritorijata na Republika Makedonija.

^len 176

Za stranski nositeli na srodni prava, koi u`ivaat za{tita spored ovoj zakon, va`at rokovite za vremetraewe na tie prava soglasno so ovoj zakon, a istekuvaat najdocna do denot do koga trae za{titata vo dr`avata ~ii{to se dr`avjani ili vo koja imaat sedi{te, no ne podolgo od rokovite utvrdeni so ovoj zakon.

^len 177

Za{tita, spored ovoj zakon, u`iva stranski avtor i stranski nositel na srodno pravo, ~ie delo, izvedba ili predmet na srodno pravo e objaveno vo Republika Makedonija preku satelit, dokolku soodvetni programski signali vo neprekinat komunikaciski sinxir, {to vodi do satelitot i nazad do zemjata vo Republikata, se vneseni pod kontrola na nadle`na RTV organizacija.

Za{tita, spored ovoj zakon, se ostvaruva nezavisno dali e ispolnet uslovot od stav 1 na ovoj ~len, dokolku:

- vo Republikata se nao|a priemno-otpremna stanica, od koja se prenesuvaat programskite signali ili

- RTV organizacijata {to nara~ala emituvawe preku satelit e so sedi{te vo Republikata.

^len 178

Avtorite i nositelite na srodni prava, koi nemaat dr`avjanstvo ili ~ie dr`avjanstvo ne mo`e da se utvrdi - apatridi, u`ivaat ednakva za{tita spored ovoj zakon kako i dr`avjanite na Republika Makedonija, dokolku imaat prestojuvali{te vo Republikata.

Licata od stav 1 na ovoj ~len koi nemaat prestojuvali{te vo Republikata ili dokolku toa ne mo`e da se utvrdi, no imaat nu`no smestuvawe vo Republikata, u`ivaat ednakva za{tita kako dr`avjanite na Republikata.

Licata od stav 1 na ovoj ~len koi nemaat nitu prestojuvali{te nitu nu`no smestuvawe vo Republika Makedonija, vo Republikata u`ivaat ednakva za{tita kako dr`avjanite na dr`avata vo koja imaat prestojuvali{te ili nu`no smestuvawe.

Odredbite od ovoj ~len se odnesuvaat i na stranski avtor i na stranski nositel na srodni prava, koi spored me|unarodnite dogovori ili propisite na Republika Makedonija, ima status na begalec.

 

 

GLAVA DEVETTA

PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI

^len 179

Ministerstvoto za kultura go raspi{uva konkursot od ~len 144 na ovoj zakon zaradi izdavawe dozvola za kolektivno ostvaruvawe na avtorskoto pravo i srodnite prava, vo rok od edna godina od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

Dokolku vrz osnova na konkursot od stav 1 na ovoj ~len ne izdade dozvola, Ministerstvoto mo`e da izdade privremena dozvola za kolektivno ostvaruvawe na opredeleni prava, na pravno lice {to ne gi ispolnuva uslovite od ~len 142 na ovoj zakon. Vo privremenata dozvola se opredeluva rokot i uslovite za privremeno kolektivno ostvaruvawe.

^len 180

Zdru`enie {to pred donesuvaweto na ovoj zakon kolektivno gi ostvaruvalo avtorskite prava od ~lenovite 91 i 93 na Zakonot za avtorskoto pravo ("Slu`ben list na SFRJ" broj 19/78, 34/78, 24/86, 75/89 i 21/90), mo`e da prodol`i so rabota bez dozvola na Ministerstvoto za kultura, sè dodeka Ministerstvoto za kultura ne izdade dozvola za kolektivno ostvaruvawe na istite prava na drugo zdru`enie {to gi ispolnuva uslovite od ovoj zakon.

Tarifite, odnosno pravilnicite na zdru`enieto od stav 1 na ovoj ~len doneseni pred vleguvaweto vo sila na ovoj zakon vrz osnova na ~lenot 91-a od Zakonot za avtorskoto pravo ("Slu`ben vesnik na SFRJ" broj 19/78, 34/78, 24/86, 75/89 i 21/90), se dostavuvaat do Ministerstvoto za kultura vo rok od 30 dena po vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, zaradi soglasnost.

^len 181

Odredbite na ovoj zakon za nadomest za objavuvawe fonogrami (~lenovi 112 i 119) }e se primenuvaat po dve godini od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

^len 182

Odredbite na ovoj zakon ne se odnesuvaat na dogovori ili dejstvija za koristewe {to bile sklu~eni ili izvr{eni pred negovoto vleguvawe vo sila, dokolku so ovoj zakon ne e poinaku opredeleno.

^len 183

Odredbite na ovoj zakon za kompjuterski programi i bazi na podatoci se primenuvaat i za kompjuterski programi i bazi na podatoci sozdadeni pred denot na negovoto vleguvawe vo sila, dokolku so toa ne se posega vo dogovorite i pravata sklu~eni ili steknati do toj den.

^len 184

Ovoj zakon se primenuva za site avtorski dela i izvedbi na izveduva~i, {to vo momentot na negovoto vleguvawe vo sila u`ivale za{tita vrz osnova na Zakonot za avtorskoto pravo ("Slu`ben list na SFRJ" broj 19/78, 34/78, 24/86, 75/89 i 21/90).

Ovoj zakon se primenuva i na predmeti na srodni prava, dokolku do denot na vleguvaweto vo sila na Zakonot ne izminale 20 godini od denot koga prv pat bile zakonski izdadeni, odnosno snimeni.

^len 184-a

Aktot od ~len 170-a na ovoj zakon, ministerot za kultura }e go donese vo rok od tri dena od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

^len 185

So denot na vleguvawe vo sila na ovoj zakon, prestanuva da va`i Zakonot za avtorskoto pravo ("Slu`ben list na SFRJ" broj 19/78, 34/78, 24/86, 75/89 i 21/90).

^len 186

Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".

 

 

 

 

ZAKON

ZA ZADOL@ITELNIOT PRIMEROK

^len 1

So ovoj zakon se ureduvaat uslovite i postapkata za zadol`itelno dostavuvawe publikacii na organizacii opredeleni so ovoj zakon, zaradi za{tita, ~uvawe i koristewe (zadol`itelen primerok).

^len 2

Dostavuvaweto zadol`itelen primerok e rabota od javen interes.

Zadol`itelniot primerok se za{tituva, ~uva i koristi spored propisite za posebna za{tita na predmeti od posebno kulturno i istorisko zna~ewe.

Sredstva za obezbeduvawe na zadol`itelniot primerok i za za{tita, ~uvawe i koristewe se obezbeduvaat od Buxetot na Republika Makedonija.

^len 3

Publikacija vo smisla na ovoj zakon e: kniga, bro{ura, periodi~na publikacija, patent i standard, noten zapis, reprodukcija na likovno delo i crte`, kartografski materijal, po{tenska i taksena marka, kalendar, programa, prospekt, letok, plakat, katalog, telefonski imenik, obrazec, razglednica, fotografija, dijapozitiv, gramofonska plo~a, nosa~ na ton (magnetofonska, magnetna i druga lenta i drugo) i drugi sli~ni dela {to se umno`uvaat na drug na~in i se nameneti za javnost.

Publikacija vo smisla na ovoj zakon e i nosa~ na slika i ton (tonska kopija na filmska lenta, video lenta i drugo) {to se umno`uva i e namenet za javnost.

Publikacija vo smisla na ovoj zakon se i dr`avni pari (banknoti i moneti) i magistarski i doktorski trudovi.

^len 4

Pe~atarot na publikacijata od ~len 3 stav 1 na ovoj zakon dostavuva pet zadol`itelni primeroci na Narodnata i univerzitetska biblioteka "Kliment Ohridski" - Skopje od koi po eden e za Mati~nata univerzitetska bibliotek "Kliment Ohridski" - Bitola i Narodnata biblioteka "Goce Del~ev"-[tip.

Pe~atarot na publikacijata od ~len 3 stav 2 na ovoj zakon dostavuva eden zadol`itelen primerok na Kinotekata na Republika Makedonija.

Vo slu~aj koga publikacija se pe~ati, umno`uva, odnosno dovr{uva vo stranstvo izdava~ot od Republika Makedonija na publikaciite od ~len 3 stavovi 1 i 2 na ovoj zakon go dostavuva zadol`itelniot primerok, soglasno so ovoj zakon.

^len 5

Vo slu~aj koga vo pe~ateweto, odnosno umno`uvaweto na publikacijata u~estvuvaat pove}e pe~atari, zadol`itelniot primerok go dostavuva posledniot pe~atar.

^len 6

Zadol`itelniot primerok se dostavuva vedna{ po zavr{uvaweto na pe~ateweto, odnosno umno`uvaweto na publikacijata, a pred distribuiraweto.

Vo slu~aj koga publikacijata se pe~ati, odnosno umno`uva vo stranstvo zadol`itelniot primerok se dostavuva vedna{ po uvozot na publikaciite (vnesuvawe vo zemjata), a pred pu{taweto vo promet.

^len 7

Vo slu~aj koga publikacijata e izdadena posebno na pove}e jazici, na razli~ni pisma, vo pove}e izdanija, so izmeneta naslovna strana, novi korici, so dopolneta ili izmeneta sodr`ina, zadol`itelniot primerok se dostavuva za sekoj jazik, pismo i izdanie, za sekoe povtorno pe~atewe, odnosno umno`uvawe, soglasno so ovoj zakon.

^len 8

Zadol`itelniot primerok se dostavuva vo identi~na sostojba vo koja publikacijata }e bide distribuirana.

^len 9

Sekoj pe~atar i ovozmo`uva uvid na Narodnata i univerzitetska biblioteka "Kliment Ohridski", odnosno na Kinotekata na Republika Makedonija vo evidencijata na pe~atenite, odnosno umno`enite publikacii.

^len 10

Sekoj pe~atar i dostavuva izve{taj na Narodnata i univerzitetska biblioteka "Kliment Ohridski", odnosno na Kinotekata na Republika Makedonija za site pe~ateni, odnosno umno`eni publikacii, sekoi tri meseci.

Sekoj izdava~ so sedi{te vo Republika Makedonija i dostavuva izve{taj na Narodnata i univerzitetska biblioteka "Kliment Ohridski", odnosno na Kinotekata na Republika Makedonija, za site pe~ateni, odnosno umno`eni publikacii vo stranstvo, sekoi tri meseci.

^len 11

Narodnata banka na Makedonija dostavuva po tri identi~ni primeroci od sekoja nova dr`avna para (banknota, moneta) na Muzejot na Makedonija - Arheolo{ki, Istoriski i Etnolo{ki - Skopje, pred nejzinoto pu{tawe vo promet.

^len 12

Univerzitetite vo Republika Makedonija dostavuvaat po eden primerok od magisterski, odnosno doktorski trud na Narodnata i univerzitetska biblioteka "Kliment Ohridski", vedna{ po nivnata odbrana.

^len 13

Sekoj pe~atar, odnosno izdava~ od ~lenovite 4 i 5 na ovoj zakon na zadol`itelniot primerok gi otpe~atuva, odnosno vtisnuva zborovite: "zadol`itelen primerok".

^len 14

Zadol`itelnite primeroci se oslobodeni od nadomest za po{tenski uslugi i danok na promet.^len 15 Za{titata, ~uvaweto i koristeweto na zadol`itelniot primerok, se utvrduva so op{ti akti na Narodnata i univerzitetska biblioteka "Kliment Ohridski", na Kinotekata na Republika Makedonija i Muzejot na Makedonija - Arheolo{ki, Istoriski i Etnolo{ki, a vo soglasnost so Ministerstvoto za kultura.

^len 16

Ministerstvoto za kultura vr{i upraven nadzor nad sproveduvaweto na odredbite na ovoj zakon.

^len 17

So pari~na kazna od 40 do 100 plati, }e se kazni za prekr{ok, pravnoto lice koe ne dostavilo zadol`itelen primerok (~len 4 stavovi 1, 2 i 3).

So pari~na kazna od pet do petnaeset plati, }e se kazni za prekr{ok od stav 1 na ovoj ~len i odgovornoto lice vo pravnoto lice.

So pari~na kazna od deset do petnaeset plati, }e se kazni za prekr{ok od stav 1 na ovoj ~len, poedinec koj vr{i samostojna dejnost.

Za prekr{okot od stav 1 na ovoj ~len na pravnoto lice, odnosno na poedinecot koj vr{i samostojna dejnost, }e mu se izre~e za{titna merka zabrana na vr{ewe na dejnost vo traewe od tri meseci do edna godina i za{titna merka odzemawe na publikacii vo soodveten broj utvrden so ovoj zakon, zaradi obezbeduvawe na zadol`itelen primerok.

^len 18

So pari~na kazna od edna do dve ipol plati, }e se kazni za prekr{ok fizi~ko lice (avtor) koe ne dostavilo zadol`itelen primerok (~len 4 stav 3).

Za prekr{okot od stav 1 na ovoj ~len na fizi~koto lice, }e mu se izre~e za{titna merka odzemawe na publikacii vo soodveten broj utvrden so ovoj zakon, zaradi obezbeduvawe na zadol`itelen primerok.

^len 19

So pari~na kazna od 30 do 80 plati, }e se kazni za prekr{ok pravnoto lice koe nema da dostavi zadol`itelen primerok vo sostojba utvrdena so ovoj zakon (~len 8).

So pari~na kazna od tri do dvanaeset plati, }e se kazni za prekr{ok od stav 1 na ovoj ~len i odgovornoto lice vo pravnoto lice.

So pari~na kazna od osum do petnaeset plati, }e se kazni za prekr{okot od stav 1 na ovoj ~len, poedinec koj vr{i samostojna dejnost.

So pari~na kazna od edna polovina do dve ipol plati, }e se kazni za prekr{okot od stav 1 na ovoj ~len fizi~ko lice.

Za prekr{okot od stav 1 na ovoj ~len na pravnoto lice, odnosno poedinecot koj vr{i samostojna dejnost, odnosno fizi~ko lice, }e mu se izre~e za{titna merka odzemawe na publikacii vo soodvetna sostojba i broj, utvrdeni so ovoj zakon, zaradi obezbeduvawe na zadol`itelen primerok.

^len 20

So pari~na kazna od 30 do 80 plati, }e se kazni za prekr{ok pravnoto lice koe nema da i ovozmo`i uvid ili nema da dostavuva izve{taj sekoi tri meseci (~lenovi 9, 10 stavovi 1 i 2 i 13).

So pari~na kazna od tri do dvanaeset plati, }e se kazni za prekr{okot od stav 1 na ovoj ~len i odgovornoto lice vo pravnoto lice.

So pari~na kazna od deset do petnaeset plati, }e se kazni za prekr{okot od stav 1 na ovoj ~len i poedinec koj vr{i samostojna dejnost.

^len 21

So pari~na kazna od 20 do 60 plati, }e se kazni za prekr{ok pravnoto lice koe ne dostavilo zadol`itelen primerok vo utvrden broj (~len 4 stavovi 1 i 2).

So pari~na kazna od dve do deset plati, }e se kazni za prekr{ok od stav 1 na ovoj ~len i odgovornoto lice vo pravnoto lice.

So pari~na kazna od {est do dvanaeset plati, }e se kazni za prekr{okot od stav 1 na ovoj ~len poedinec koj vr{i samostojna dejnost.

So pari~na kazna od edna polovina do dve plati, }e se kazni za prekr{okot od stav 1 na ovoj ~len fizi~ko lice.

Za prekr{okot od stav 1 na ovoj ~len na pravnoto lice, na poedinecot koj vr{i samostojna dejnost, odnosno na fizi~koto lice, }e mu se izre~e za{titna merka odzemawe na publikacii vo soodveten broj utvrden so ovoj zakon, zaradi obezbeduvawe na zadol`itelen primerok.

^len 22

So pari~na kazna od 20 do 40 plati, }e se kazni za prekr{ok pravnoto lice koe nema da dostavi zadol`itelen primerok vo opredeleno vreme (~len 6 stavovi 1 i 2).

So pari~na kazna od edna do osum plati, }e se kazni za prekr{okot od stav 1 na ovoj ~len i odgovornoto lice vo pravnoto lice.

So pari~na kazna od pet do deset plati }e se kazni za prekr{okoto od stav 1 na ovoj ~len poedinec koj vr{i samostojna dejnost.

So pari~na kazna od edna do dve plati, }e se kazni za prekr{ok fizi~ko lice koe nema da dostavi zadol`itelen primerok, vo opredeleno vreme (~len 6 stav 2).

^len 23

Odzemenite publikacii od ~len 17 stav 4, ~len 18 stav 2, ~len 19 stav 5 i ~len 21 stav 5 na ovoj zakon, nadle`niot organ gi predava na organizaciite opredeleni vo ~len 4 stavovi 1 i 2 na ovoj zakon.

^len 24

Op{tite akti od ~len 15 na ovoj zakon }e se donesat vo rok od 60 dena od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

^len 25

So vleguvaweto vo sila na ovoj zakon prestanuva da va`i Zakonot za dostavuvawe pe~ateni raboti na opredeleni ustanovi ("Slu`ben vesnik na SRM" broj 34/72 i 51/88), Pravilnikot za zadol`itelno dostavuvawe nosa~i na zvuk i slika ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 29/91), ~len 26 stav 1 i delot od odredbite na ~len 42 stav 1 {to se odnesuva na rokot za izrabotka na tonska kopija na filmska lenta, na Zakonot za filmska dejnost ("Slu`ben vesnik na SRM" broj 15/86, 51/88 i "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 12/93).

^len 26

Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".