ZAKON ZA EKSPROPRIJACIJA

 

I. OP[TI ODREDBI

^len 1

So ovoj zakon se ureduva eksproprijacijata na sopstvenosta i pravata koi proizleguvaat od nea na zemji{te, zgradi i drugi objekti (nedvi`nosti) zaradi izgradba na objekti i izveduvawe na drugi raboti od javen interes, utvrduvawe na javniot interes i opredeluvaweto na pravedniot nadomest za ekspropriranite nedvi`nosti.

^len 2

Javen interes utvrden so ovoj zakon e ureduvaweto, racionalnoto koristewe i humanizacijata na prostorot i za{titata i unapreduvawe na `ivotnata sredina i na prirodata so izgradba na objekti i izveduvawe na raboti predvideni so aktite za planirawe na prostorot i toa:

- izgradba na `elezni~ki prugi, pati{ta, mostovi, asrodromi i pridru`ni objekti i postrojki;

- izgradba na centrali za proizvodstvo na elektri~na energija, objekti, postrojki i vodovi {to se nameneti za prenos i distribucija na taa energija;

- izgradba na objekti i postrojki za po{tenski, telefonski i telegrafski soobra}aj, postrojki za radio i televiziski vrski i informacioni sistemi;

- izgradba na objekti za odbranata i civilnata za{tita;

- izgradba na grani~ni premini;

- izgradba na objekti i postrojki za istra`uvawe i eksploatacija na rudni i drugi prirodni bogatstva;

- izgradba na vodostopanski objekti i postrojki;

- izgradba na ulici, plo{tadi, parking placevi, parkovi i skverovi;

- izgradba na deponii, pre~istitelni stanici i drugi objekti za za{tita na prirodata i `ivotnata sredina;

- izgradba na gasovodi, naftovodi i drugi vodovi;

- izgradba na vodovod, kanalizacija, toplifikacija, grobi{ta i drugi komunalni objekti;

- izgradba na objekti za obrazovanieto, vospitanieto, naukata, kulturata, zdravstvoto, socijalnata za{tita i sportot koga dejnosta se vr{i kako javna slu`ba i

- izgradba na naselbi pri golemi prirodni nepogodi (zemjotresi, poplavi, po`ari i lizgawe na zemji{te) i preseluvaqe na naselbi (potopuvawe, ekolo{ki pri~ini i izgradba na kompleksni objekti).

Javen interes za izgradba na objekti i za izveduvawe na drugi raboti mo`e da se utvrdi i so drug zakon.

Utvrduvaweto na javniot interes za eksproprijacija na nedvi`nosti od osobeno kulturno i istorisko zna~ewe opredeleni so zakon se vr{i pod uslovi i na~in utvrdeni so poseben zakon.

^len 3

Korisnik na eksproprijacijata e dr`avata. Eksproprijacijata se vr{i za potrebite na javnite slu`bi, javnite pretprijatija, javnite fondovi i edinicite na lokalnata samouprava (korisnici na eksproprijacijata).

Korisnik na eksproprijacija mo`e da bide i drugo pravno i fizi~ko lice koga toa e opredeleno so poseben zakon.

^len 4

So eksproprijacijata prestanuva pravoto na sopstvenost i drugite prava {to proizleguvaat od nea na nedvi`nostite (potpolna eksproprijacija).

So eksproprijacijata mo`e da se ograni~i pravoto na sopstvenost so ustanovuvawe na pravo na slu`benost, zakup, privremeno ograni~uvawe na pravoto na koristewe i privremeno zazemawe zaradi vr{ewe na podgotvitelni raboti na zemji{teto (nepotpolna eksproprijacija).

^len 5

Pravoto na slu`benost se ustanovuva na nedvi`nosti so cel za postavuvawe na vodovodni, kanalizacioni, energetski vodovi i postavuvawe i izveduvawe na drugi vodovi i raboti od javen interes.

^len 6

Zakup se ustanovuva na zemji{te zaradi istra`uvawe i eksploatacija na mineralni surovini.

Zakupot se ustanovuva na opredeleno vreme, no ne podolgo od tri godini smetano od denot na predavaweto vo vladenie na zemji{teto.

Ako so zakupot se uni{tat svojstvata na zemji{teto taka {to toa ne mo`e da se koristi na na~in i so namena za koja se koristelo pred ustanovuvaweto na zakupot, sopstvenikot na ekspropriranoto zemji{te mo`e da bara potpolna eksproprijacija na toa zemji{te, vo rok od edna godina od denot na prestanuvaweto na zakupot.

Vo pogled na pravata i obvrskite {to proizleguvaat od zakupot {to ne se uredeni so ovoj zakon se primenuvaat propisite za imotnite odnosi.

^len 7

Privremeno se ograni~uva pravoto na koristewe na zemji{teto {to }e poslu`i za opredeleni potrebi vo vrska so izgradbata na objektot ili za izveduvawe na druti raboti (privremeno smestuvawe na mehanizacija potrebna za izgradba na objektot, podigawe objekti za privremeno smestuvawe na rabotnicite koi rabotat na objektot, pristapni pati{ta i obezbeduvawe na objektot).

Privremenoto ograni~uvawe od stav 1 na ovoj ~len }e se ukine {tom }e prestane potrebata poradi koja e opredeleno, a najdocna do zavr{uvaweto na rabotata na objektot poradi koja e sprovedena eksproprijacijata.

^len 8

Privremeno zazemawe na zemji{te se vr{i za izveduvawe na podgotvitelni raboti (premeruvawe i ispituvawe) zaradi izgotvuvawe na eksproprijacionen ili investicionen elaborat.

^len 9

Koga vo javen interes, utvrden vo ~len 2 na ovoj zakon, e zafatena nedvi`nost vo sopstvenost na fizi~ko ili pravno lice, a organot za eksproprijacija toa ne go znael nitu mo`el da go znae, se smeta deka nedvi`nosta e eksproprirana, a porane{niot sopstvenik ima pravo na nadomest spored odredbite na ovoj zakon vo rok od pet godini smetano od predavaweto vo vladenie na nedvi`nosta na korisnikot na eksproprijacijata.

^len 10

Za ekspropriranata nedvi`nost pripa|a praveden nadomest koj ne mo`e da bide ponizok od pazarnata vrednost na nedvi`nosta.

Za opredeluvawe na pravedniot nadomest se utvrduva pazarnata vrednost na nedvi`nosta vrz osnova na kriteriumite utvrdeni so ovoj zakon vo momentot na podnesuvawe na predlogot za eksproprijacija ili po barawe na Sopstvenikot, odnosno nositelot na drugo imotno pravo, vo momentot na opredeluvaweto na nadomestot.

^len 11

Nadomestot za ekspropriranata nedvi`nost i tro{ocite na postapkata za eksproprijacijata pa|aat na tovar na korisnikot na eksproprijacijata.

^len 12

Ako pri eksproprijacijata na eden del od nedvi`nosta se utvrdi deka sopstvenikot nema ekonomski interes da go koristi preostanatiot del od nedvi`nosta, odnosno ako poradi toa na preostanatiot del se onevozmo`eni ili se bitno vlo{eni uslovite za `ivot i rabota, po negovo barawe }e se eksproprira i toj del.

Kako preostanat del vo smisla na stav 1 na ovoj ~len se smeta preostanatiot del od parcelata, del od nedvi`niot imot ili del od preostanatiot celokupen nedvi`en imot {to ne se eksproprira.

Slu`benoto lice koe ja vodi postapkata za eksproprijacija e dol`no da go pou~i sopstvenikot deka mo`e da podnese barawe vo smisla na stavovite 1 i 2 na ovoj ~len.

Baraweto za eksproprijacija na preostanatiot del od nedvi`nosta mo`e da se podnese do donesuvawe na prvostepenoto re{enie za eksproprijacija, a ako sopstvenikot ne bil pou~en vo smisla na stav 3 od ovoj ~len, do pravosilnosta na re{enieto za eksproprijacija.

Po isklu~ok od stav 4 na ovoj ~len barawe za eksproprijacija na preostanatiot del mo`e da se podnese i vo rok od tri godini od denot na zavr{uvaweto na objektot, odnosno izveduvaweto na rabotite zaradi koi e izvr{ena eksproprijacija, koga }e se utvrdi deka poradi funkcioniraweto na izgradeniot objekt se javuvaat slu~ai od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len, a koi ne mo`ele da se predvidat vo tekot na postapkata za eksproprijacija.

II. POSTAPKA ZA EKSPROPRIJACIJA

^len 13

 

Predlog za eksproprijacija podnesuva korisnikot na eksproprijacijata do Upravata za imotno-pravni raboti (organ za eksproprijacija).

^len 14

Predlogot za eksproprijacija osobeno sodr`i podatoci za:

1) predlaga~ot na eksproprijacijata;

2) nedvi`nosta za koja se predlaga eksproprijacijata;

3) sopstvenikot na nedvi`nosta i nositelite na drugi imotni prava vrz nea i nivnoto mesto na `iveewe odnosno sedi{te i

4) objektot, odnosno za izveduvawe na drugite raboti za koi se predlaga eksproprijacijata.

^len 15

So predlogot za eksproprijacija se podnesuva:

1) izvod od aktot za planirawe na prostorot, odnosno aktot {to go zamenuva;

2) numeri~ki podatoci za nedvi`nosta za koja se predlaga eksproprijacija izgotveni spored postapka i na~in predvideni so propisite za geodetski raboti;

3) ponuda za vidot i visinata na nadomestot za nedvi`nosta za koja se predlaga eksproprijacija;

4) dokaz za sopstvenosta na nedvi`nosta {to se nudi kako zamena za ekspropriranata nedvi`nost i

5) dokaz za obezbedeni sredstva za nadomest na ekspropriranata nedvi`nost.

^len 16

Organot za eksproprijacija e dol`en:

- predlogot za eksproprijacija so site spisi od ~len 15 na ovoj zakon da mu gi dostavi na sopstvenikot na nedvi`nosta i na nositelite na drugi imotni prava vo rok od osum dena od priemot na predlogot za eksproprijacija i

- predlogot za eksproprijacija da go dostavi do organot nadle`en za vodewe na javnite knigi vo koi se zapi{uvaat optovaruvawata na nedvi`nostite zaradi pribele`uvawe na eksproprijacijata, vo rok od osum dena po priemot na predlogot za eksproprijacija.

Po pribele`uvaweto od stav 1 alineja 2 na ovoj ~len ne mo`e da se vr{i promet na nedvi`nosta {to e predmet na eksproprijacijata.

Pravnoto delo so koe se vr{i prometot na nedvi`nosta od stav 2 na ovoj ~len e ni{tovno.

^len 17

Organot za eksproprijacija zaka`uva rasprava po predlogot za eksproprijacija na koja go povikuva sopstvenikot, nositelite na drugi imotni prava na nedvi`nosta i korisnikot na eksproprijacijata. Na raspravata osobeno se utvrduvaat postoeweto na javniot interes, pravoto na sopstvenost i drugi imotni prava, vidot i visinata na nadomestot, kako i drugi fakti i okolnosti od zna~ewe za eksproprijacijata. Raspravata ne mo`e da se zaka`e pred 15 dena od dostavuvaweto na predlogot za eksproprijacija do sopstvenikot i nositelite na drugi imotni prava.

Raspravata mo`e da zavr{i so poramnuvawe (spogodba) za nadomest.

Poramnuvaweto od stav 2 na ovoj ~len go zamenuva re{enieto za eksproprijacija, a postapkite za esksproprijacija i za opredeluvawe na nadomestokot se smetaat za pravosilno zavr{eni.

Ako ne se postigne spogodbata od stav 2 na ovoj ~len, organot za eksproprijacija vo zavisnost od faktite i okolnostite utvrdeni vo postapkata }e donese re{enie po predlogot za eksproprijacija.

^len 18

Re{enieto so koe se usvojuva predlogot za eksproprijacija sodr`i podatoci za:

1) korisnikot na eksproprijacijata;

2) nedvi`nosta {to se eksproprira so naveduvawe na podatoci od katastarot na nedvi`nostite;

3) sopstvenikot na nedvi`nosta i nositelite na drugi imotni prava na taa nedvi`nost i nivnoto `iveali{te, odnosno sedi{te i

4) objektot ili drugata rabota za ~ija izgradba, odnosno izveduvawe se vr{i eksproprijacija.

^len 19

Protiv re{enieto na organot za eksproprijacija mo`e da se izjavi `alba do Komisija na Vladata na Republika Makedonija.

^len 20

Korisnikot na eksproprijacijata se steknuva so vladenie vrz ekspropriranata nedvi`nost so denot na ispolnuvaweto na spogodbata, odnosno odlukata na sudot za nadomestot.

Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len, a po barawe na korisnikot na eksproprijacijata, vo slu~ai na itnost ili za otstranuvawe na o~igledna {teta, organot za eksproprijacija po prethodna soglasnost na ministerot za finansii mo`e da odlu~i nedvi`nosta da mu se predade na korisnikot vo vladenie po donesuvaweto na prvostepenoto re{enie.

Vo slu~aite od stav 2 na ovoj ~len sopstvenikot, odnosno nositelot na druga imotni prava, ima pravo na nadomest za nekoristewe na nedvi`nosta od denot na vleguvaweto vo vladenie na korisnikot na eksproprijacijata do denot na ispolnuvaweto na spogodbata, odnosno odlukata na sudot za nadomestot.

Koga sopstvenikot, odnosno nositelot na pravoto na domuvawe `ivee vo ekspropriranata stanbena zgrada, odnosno stan ili vr{i dejnost vo ekspropriranata zgrada ili delovna prostorija, ima pravo i na vremeno smestuvawe.

^len 21

Ako korisnikot na eksproprijacijata vleze vo vladenie vrz osnova na stav 2 od ~len 20 na ovoj zakon, a predlogot za eksproprijacija vo natamo{nata postapka e pravosilno odbien, imotno-pravnite odnosi me|u korisnikot na eksproprijacijata i porane{niot sopstvenik ili drug nositel na imotno pravo se re{avaat soglasno so propisite za imotnite odnosi.

^len 22

Korisnikot na eksproprijacijata mo`e do pravosilnosta na re{enieto za eksproprijacija da se otka`e od predlogot za eksproprijacija.

Pravosilnoto re{enie za eksproprijacija }e se poni{ti ako korisnikot na eksproprijacijata i porane{niot sopstvenik zaedni~ki go baraat toa.

Po barawe na porane{niot sopstvenik na eksproPo barawe na porane{niot sopstvenik na ekspropriranata nedvi`nost }e se poni{ti pravosilnoto re{enie za eksproprijacija vo celost ili delumno ako vo rok od tri godini po pravosilnosta na re{enieto, korisnikot na eksproprijacijata ne izvr{i pozna~itelni raboti vo vrska so objektot, odnosno rabotata za ~ija cel e eksproprirana nedvi`nosta pritoa imaj}i ja predvid prirodata, goleminata i vrednosta na toj objekt.

Baraweto od stav 3 na ovoj ~len mo`e da se podnese vo rok od deset godimi od denot na pravosilnosta na re{enieto za eksproprijacija koga nedvi`nosta bila odzemena od vladenie od sopstvenikot.

Vo slu~aj na prenamena na celta za koja bila izvr{ena eksproprijacija na nedvi`nost, re{enieto za eksproprijacija se ponk{tuva po slu`bena dol`nost ako so toa se soglasi porane{niot sopstvenik na ekspropriranata nedvi`nost.

Za poni{tuvawe na re{enieto za eksproprijacija od stavovite 1, 2 i 3 na ovoj ~len re{ava organot {to go donesol re{enieto.

Imotno-pravnite odnosi me|u korisnikot na eksproprijacijata i porane{niot sopstvenik vo slu~aj na poni{tuvawe na re{enieto za eksproprijacija, odnosno otka`uvawe od predlogot za eksproprijacija se re{ava vo postapka za opredeluvawe na nadomestot predvidena so ovoj zakon.

III. OPREDELUVAWE I POSTAPKA ZA NADOMEST

^len 23

Nadomestot za ekspropriranata nedvi`nost se opredeluva po pravilo, so davawe na druga soodvetna nedvi`nost ili vo pari ako porane{niot sopstvenik, odnosno nositelite na drugi imotni prava i korisnikot na eksproprijacijata ne se dogovorat poinaku.

^len 24

Nadomestot za ekspropriranoto zemji{te se opredeluva so davawe vo zamena drugo zemji{te koe po golemina, kvalitet i lokacija e soodvetno na ekspropriranoto zemji{te.

Ako korisnikot na eksproprijacijata nema soodvetno zemj{pte ili poradi drugi okolnosti (masovni eksproprijacii, eksproprijacija na mal del od parcela), nadomestok se opredeluva vo pari.

Pazarnata vrednost na ekspropriranoto zemji{te se opredeluva vrz osnova na elementite so pomo{ na koi spored obi~aite i uslovite, a vo zavisnost od vremeto i mestoto na pazarot se utvrduva pazarnata cena za zemji{teto.

Pri opredeluvaweto na pazarnata vrednost od stav 3 na ovoj ~len na ekspropriranoto zemji{te {to slu`i za zemjodelsko, {umsko i drugo proizvodstvo se vodi smetka i za: bonitetskata i katastarskata klasa na zemji{teto, klimatskiot faktor i ekonomskite uslovi, a na grade`noto zemji{te za pogodnosta za gradba i mestopolo`bata na lokacijata.

^len 25

Porane{niot sopstvenik na ekspropriranoto zemji{te ima pravo na nadomest na vrednosta na neamortiziraniot del na vlo`uvawata {to se od zna~ewe za namenata, za~uvuvaweto i podobruvaweto na zemji{teto.

^len 26

Na porane{niot sopstvenik mu pripa|a i nadomest za nasadite, posevite i {umite na zemji{teto i plodovite, vrz osnova na elementite so pomo{ na koi spored obi~aite na pazarot se utvrduva nivnata pazarna cena dokolku ne vlegle vo pazarnata vrednost na zemji{teto.

^len 27

Nadomestot za eksproprirana zgrada ili drug objekt se opredeluva so davawe vo zamena druga zgrada ili objekt koj po golemina; kvalitet, namena i lokacija e soodveten na ekspropriranata zgrada ili objekt.

Ako korisnikot na eksproprijacijata nema soodvetna zgrada ili objekt nadomestot se opredeluva vo pari.

Pazarnata vrednost na eksproprirana zgrada ili drug objekt, se opredeluva vrz osnova na elemsntite so pomo{ na koi, spored obi~aite vo zavisnost od vremeto i mestoto na pazarot se utvrduva pazarnata cena za zgrada ili drug objekt.

Pri opredeluvaweto na pazarnata vrednost od stav 3 na ovoj ~len na ekspropriranata zgrada ili drug objekt osobeno se vodi smetka i za: grade`nata vrednost na zgradata ili objektot, vlo`enite sredstva za ureduvawe na grade`noto zemji{te, amortizacijata, vidot na objektot i mestopolo`bata na lokacijata.

 

^len 28

Pazarnata vrednost na ekspropriranata nedvi`nost opredelena soglasno so ~lenovite 24 i 27 na ovoj zakon, ne mo`e da bide pomala od cenata {to za ista ili sli~na nedvi`nost preovladuva vo slobodniot promet.

Pazarnata vrednost od stav 1 na ovoj ~len e srazmerna na utvrdenata cena vo sklu~enite dogovori vo slobodniot promet, na nedvi`nostite vo vremeto i mestoto na opredeluvaweto na nadomestok za ekspropriranata nedvi`nost.

^len 29

Korisnikot na eksproprijacijata e dol`en na porane{niot sopstvenik koj vo ekspropriraniot objekt `ivee, odnosno vr{i dejnost kako fizi~ko lice, ako toj toa go bara, da mu dade vo zamena drug objekt koj po golemina, kvalitet, namena i lokacija e soodveten na ekspropriraniot objekt.

^len 30

Ako me|u vrednosta na ekspropriraniot objekt i objektot {to se dava kako nadomest postri razlika vo vrednosta, korisnikot na eksproprijacijata, odnosno porane{niot sopstvenik e dol`en na drugata strana da & isplati razlika vo vrednosta.

Ako obvrskata od stav 1 na ovoj ~len ja ima porane{niot sopstvenik, toj mo`e da ja isplati razlikata vo pari ili da stekne pravo na sopstvenost samo na del od objektot do visina na utvrdeniot nadomest.

Na~inot, uslovite i rokovite za isplata na razlikata na vrednosta od stav 2 na ovoj ~len se utvrduva so spogodba, odnosno odluka na sudot.

^len 31

Ako se eksproprira nedvi`nost na pretprijatie i du}an pri opredeluvaweto na nadomestot se zema predvid i {tetata {to se trpi zaradi prekinot na svojata dejnost, kako i {teta zaradi promena na lokacijata ako takva nastanala.

Visinata na {tetata se opredeluva vo sekoj konkreten slu~aj.

^len 32

Koga se opredeluva nadomest za objekt koj zaradi svojata priroda ne e vo promet i za koj ne se formira pazarna cena (bunari, ogradni yidovi i sli~no), visinata na nadomestot se opredeluva spored pazarnata vrednost na materijalot i rabotnata raka potrebni za izgradba na tie objekti namalena za soodvetniot iznos na amortizacija.

^len 33

Za ustanovenoto pravo na slu`benost se pla}a nadomest vo visina na namalenata vrednost na nedvi`nosta.

Sopstvenikot na nedvi`nosta ima pravo na nadomest na {teta, koga so ustanovuvaweto na pravoto na slu`benost sopstvenikot trpi {teta.

Namalenata vrednost i nadomestot na {tetata se utvrduvaat vo sekoj konkreten slu~aj.

^len 34

Nadomestot za zakup se opredeluva spored visinata na zakupot {to se ostvaruva za isto ili sli~no zemji{te na sloboden pazar.

Ako so zakup se nanese {teta na sopstvenikot na nedvi`nosta, toj ima pravo na nadomest na {teta.

Nadomestot na {teta se utvrduva za sskoj konkreten slu~aj.

^len 35

Nadomestot, odnosno {tetata pri privremeno ograni~uvawe na pravoto na koristewe i privremeno zazemawe zaradi vr{ewe na podgotvitelni raboti na zemji{teto se opredeluva na na~in kako i za zakup.

^len Z6

Porane{niot sopstvenik, odnosno nositelot na drugi imotni prava, ima pravo na pazarna vrednost i za predmetite koi poradi eksproprijacijata ja zagubile svojata funkcija, kako i nadomest za selidbeni tro{oci.

^len 37

Porane{niot sopstvenik na ekspropriranata nedvi`nost nema pravo na nadomest za vlo`uvawata {to gi izvr{il po denot koga mu e dostaven predlogot za eksproprijacija.

^len 38

Korisnikot na eksproprijacijata i porane{niot sopstvenik ili nositelot na drugi imotni prava mo`at da postignat spogodba do pravosilnosta na re{enieto za eksproprijacija, a ako takva spogodba ne se postigne organot za eksproprijacija e dol`en vo rok od osum dena po pravosilnosta na re{enieto za eksproprijacija da zaka`e rasprava zaradi spogoduvawe za nadomestot.

Ako po odr`anata rasprava za spogoduvawe, ne se postigne spogodba, organot za eksproprijacija e dol`en vo rok od osum dena po odr`anata rasprava predmetot so site spisi da go dostavi do nadle`niot sud.

^len 39

So spogodbata se opredeluva vidot i visinata na nadomestot.

Spogodbata se vnesuva vo zapisnik koj mora da gi sodr`i site podatoci neophodni za ispolnuvawe na obvrskite na korisnikot na eksproprijacijata i porane{niot sopstvenik ili nositelot na drugi imotni prava.

Spogodbata e sklu~ena koga dvste strani }e go potpi{at zapisnikot.

Spogodbata ima svojstvo na izvr{na isprava.

^len 40

Korisnikot na eksproprijacijata e dol`en vo rok od 15 dena od denot na sklu~uvawe na spogodbata, odnosno od pravosilnosta na odlukata, da ja predade vo vladenie nedvi`nosta {to se dava kako nadomest, odnosno da go isplati nadomestot vo pari.

Ako korisnikot na eksproprijacijata vo rokot od stav 1 na ovoj ~len ne ja predade nedvi`nosta vo vladenie, odnosno ne go plati nadomestot vo pari dol`en e da plati nadomest na {teta, odnosno kamata po eskontna stapka na Narodnata banka na Republika Makedonija na celiot ili na del od neisplatsniot iznos.

^len 41

Ako za ekspropriranata nedvi`nost vrz koja postoela hipoteka ili li~na slu`benost vo nadomest e dadena druga nedvi`nost, pravoto na trstoto lice se prenesuva vrz dadenata nedvi`nost.

Ako za nedvi`nosta od stav 1 na ovoj ~len se dava nadomest vo pari, hipotekatniot doveritel i nositelot na drugi imotni prava vrz ekspropriranata nedvi`nost se namiruvaat od toj iznos. Vo slu~aj na spor, korisnikot na eksproprijacijata, pari~niot nadomest po nalog na organot za eksproprijacija go deponira na posebna smetka vo bankata. Bankata }e go isplati nadomestot vrz osnova na spogodba zaverena od nadle`en organ, odnosno odluka na sudot.

^len 42

Zapi{uvaweto, odnosno promenata na nositelite na prava vrz nedvi`nostite vo javnite knigi se vr{i vrz osnova na pravosilnoto re{enie za eksproprijacija i spogodbata, odnosno odlukata na sudot za nadomestot.

IV. POSEBNI POSTAPKI

^len 43

So re{enie na organot za eksproprijacija koga postoi akt za planirawe na prostorot po postapka opredelena za eksproprijacija na nedvi`nosti so ovoj zakon, mo`e da se odzeme ili ograni~i pravoto na koristewe na nsdvi`nost vo dr`avna sopstvenost.

Korisnikot na pravoto od stav 1 na ovoj ~len, ima pravo na nadomest za vlo`enite sredstva.

^len 44

Pokrenatata postapka za eksproprijacija e osnova za prisilen otkup na koncesija {to se vr{i pod uslovi i na~in utvrdeni so propisite za koncesija.

^len 45

So re{enie na organot za eksproprnjacija, doneseno soglasno so ~len 2 na ovoj zakon, koga ne se vodi postapka spored odredbite na drug zakon, mo`e da se izvr{i urivawe na objekt bez nadomest izgraden bez odobrenie za gradba po 15 fevruari 1968 godina.

Vo slu~ajot od stav 1 na ovoj ~len imatelot na objektot dol`en e vo rokot {to }e mu go opredeli organot za eksproprijacija da go urne objektot i da go podigne materijalot.

Tro{ocite na urivaweto na objektot i prenosot na materijalot pa|aat na tovar na imatelot na objektot.

V. PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI

^len 46

Vo smisla na ~lsn 2 od ovoj zakon, javniot interes se smeta za utvrden za izgradba na stanbeno-delovni kompleksi pod koi se podrazbiraat urbani celini so pove}e stanbeni, delovni ili stanbeno-delovni objekti so pridru`ni sodr`ini i ograni~eni so soodvetni soobra}ajnici, koga nivnata realizacija e zapo~nata pred vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

Postapkata za eksproprijacija zaradi izgradba na objektite od stav 1 na ovoj ~len mo`e da se vodi vo rok od edna godina od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

^len 47

So re{enie na organot za eksproprijacija koga postoi akt za planirawe na prostorot po postapka opredelena za eksproprijacija na nedvi`nosti so ovoj zakon, mo`e da se odzeme ili ograni~i pravoto na koristewe na nedvi`nost vo op{testvena sopstvenost.

Korisnikot na pravoto od stav 1 na ovoj ~len ima pravo na nadomest za vlo`enite sredstva.

^len 48

Na nositelot na stanarsko pravo vo postapkite utvrdeni so ovoj zakon mu se obezbeduva drug stan.

Stanot od stav 1 na ovoj ~len go obezbeduva korisnikot na eksproprijacijata na koristewe.

^len 49

Zapo~natite postapki za eksproprijacija do vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, }e prodol`at spored odredbite na ovoj zakon.

^len 50

Pravosilnite re{enija za eksproprijacija {to ne se izvr{eni i ne e opredelen nadomest, a ne se vo soglasnost so ~len 2 na ovoj zakon, po barawe na porane{niot sopstvenik }e se poni{tat, ako so poseben zakon ne e utvrden javen interes.

^len 51

Vo postapkata za opredeluvawe na nadomestot po predmetite po koi ne se postignati spogodbi, odnosno ne se doneseni pravosilni odluki, nadomestot }e se opredeli spored odredbite na ovoj zakon.

^len 52

So denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon prestanuva da va`i Zakonot za eksproprijacija ("Slu`ben vesnik na SRM" broj 46/89 i "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 36/91).

^len 53

Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".